FtTBLXMMCP AMD DT1T1IBUTRD UWDER (Wo. 556) AUTHOR™* W TBI ACT OF OWOBP lflT. Oil TILlit TO PQgT OFFICE OF WWW TORE. W. T. By Order of the Prttident, A. B. Burleson, p. M. gen. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Valja srn vse leto..........$6.00 I Za pol leta............... 3.00 Za Hew York celo leto.... 6.00 Za inozemstvo celo leto ... 7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Duly in the United States. Issued every day except Sun ys and legal Holiday OT" 75,000 Readers, "vl TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO 118. — 4TEV. 118. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 19, 1920. — SREDA, 19. MAJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII. I ZADEVA POTNIH LISTOV FORA2EN JE BIL PKIVESEK K DIFLOMATIČNI KONZULARNI APROPRIACIJSK1 PREDLOGI, TIKAJOČ SE POTNIH LISTOV AMERIKA NAJ BO SE VEDNO ZAVETIŠČE ZATIRANIH Washington, l>. <1v tuaja. — Struli. tla m* bi mogli Irci in j druvri briruiici uporatdjaii Zdruienih d rž* v kot pri be žal lie* in želja,I i'h *c uuptavi kcuec vojuočasuim omejitvam, j«4 dovedla poslansko / l»ui ii i rt) do te|ra, tla je odklonila konferenčno poročilo predloge, ti-J I aj«H ■»♦ «.«• itiph»tnatirili in koitzularnih apropriaeij. Pojavial ae je, opo/n-ija proti torki. ! i je bila vrinjena v predlogo in ki jo dolo-j »Mila, d.t morajo imeti Muerikanci. ki zapuščajo to deželo, in inozeai- vntop \ to i|i pot i o* listin**. (llasovMiijr je bilo proti fH». VojnoraMi'* omejin«- plede potnih listov so potekli* due 1. mar-»«. h«i bde pmialjaaM" do dne 4. marca b*ta li*21. Cilj konference.je I I nadaljevati /a iii lnitKVii s trmi zahtevami. 1 '(?otavljalo se j«-. «la bi ImIo mojr«** \žave. Ta predlo? bi preprečil marsikomu iz ju/ne Afrike Iwp v "'im/cue države, če zasleduje tamosnja vla-«. i Isto velja glede prebivalcev Ilalkana, če bi hoteli pribežati iz • ie/el, kjer jih prepan.»aj«». Ti ljudje bi ne mogli tlobiti potne listi-j.e od svojih lastnih vi ml. Ali smo pripravljeni razveljaviti pravico zavetišča za preganjan«- begunce i/ drutr h dežel? Ali pom en j a to. da so se Združene di/.ive končno odločbe podpirati avtokratične \lade sveta proti ta-Litu njihovim državljanom. Ui se jim upirajo. Napravimo vendar enkrat konec vojnočasnim omejitvam. Ali ........ res \sak amerišk. dr/.avljan prositi državni department za do- \ oljenje, da sme potovati \ inozemstvo, ko ima vendar pravico sto-»* t i to' Ali mora res čakati na potni list, katerega državni depart-i ent lahko dovoli ali pa zanika po svojem lastnem prevdarku. Kon^resnik Sabnt'i i/ Illinoisa je imenoval določbo najbolj ne-MNiifi, najbolj drastiTro, najbolj neamerikansko in najbolj nedeuio-t rati.mi zakonodajo. \ai se jih je kdaj predložilo tej zbornici.. Kolikor mi ,ie znano je rekel bi bil predsednik Wilson prisiljen tirati to predlogo, ee In se sprejelo slednjo tukaj. MEXICO CITY JE KOT OBOROŽENO TABORIŠČE GLAVNO MEHIŠKO MESTO IZPREMZNJENO V OBOROŽENO TABORIŠČE ZA VOLITVE. — 30,000 VOJAKOV V PARADI. — POLITIČNI STATUS BONILLASA JE CARRANZI ZNAK. AMERIŠKE ČETE V EL PASO, TEXAS, PRIPRAVLJENE ZA ODHOD PREKO MEJE. PERUVIJSKI PESNIK STAVKA OBČINSKIH V NEVARNOSTI USLUŽBENCEV VSA TURČIJA JE PROTI POGODBI ! ______I - Znani peruvijski pesnik Chocano Stavka uslužbencev v Chicagn Nacijonalistom se je pridružil biv je v rokah zmagovitih ustašev v vsebuje resne nevarnosti. — Od-Guatemali ter bo mogoče usmrčen važalci odpadkov zahtevajo $11. ši vezir Sali paša.— Stališče pre-stolnaslednika. Pariz, Francija, 18. maja. — Chicago, III.. IS. maja. — 4500 Peruvijski pesnik Jose Santos ■ f izjavo teh listov resnično iz i; h,,"- m vmlo. če bi bilo treba sj Sultan je prepovedal pretolna- l-ovih n -tavuih prostost < ]K»bo za literarni svet. silo izvesti izpolnenje njih zadev. | ciniku, ki stanuje onstran Bospo nm'iwV ! fhocano je sedaj jetnik v Cua Mesto nima nobenega denarja.;1*3' odpotovati v Malo Azijo. Zna- IRSKI DELAVCI ZA BOLJ SVO-1 Washington, I>. ('., Is«. julija. — Sojrlasno s poročil i. ki *-<» dospela semkaj, sc je o.'redilo v Mexico City obširne priprave i/ \'olit|*v predsednika, ki bo »h'dil ('arranzi. T*- \olitve se bo«b» vršil*-prihodnji ponedeljek. Parada ^0.000 čet je bila odrejena, da » -t;: vi narošla so tudi po.očila. da s«» j*' general Pablo Gonzales formalno odpovedal kandideturi za predsedniško mesto pri volitvah, ki I otlo vršile dne 4. julij t ter s t»'in prepustil polje generalu Obreiro-nu. Prejšnji poslanik Konillas. kateeepa je podpiral Carranza. je pobegnil neznanokam t*?» ni vsled tega pričakovati, «'a bi nj- irovo iin»' prišlo pri volitvah vpoštev. A* tukajšnjem revolucioarmnem glavnem stanu se je izjavilo, da se je prestreglo pismo, ki kaže. da je hotel imeti Carranza Iloui-lasa za predsednika, a v novembru mesecu je razkril, da ti i sposoben za predsedniško mesto na temelju mehiške ustave, ker j»- p»-ed dvajsetimi leti priseg<-l zvestobo Združenim državam, ko je bil i»ne-l ovan privatnim tajnikom governerja Safford. tedanjega teritorija Arizone in zopet takrat, ko je bil imenovan pomožnim maršalom v Arizoni. V tukajšnjem reovolucionarnem glavnem stanu se je izjavilo, in edini nadaljni uradniki, ki so se zavedali tega dela načrta Car-ranze . potom katerega bi ostal sam še nadalje v uradu, sta bila Louis Cabrera, prejšnji finančni minister ter Natividad Maeia>, ki je bil znan skozi številna leta kf>t ofieijclni "fixer*' ter človek, ki j'' siužil dolgo vrsto let Porfiriju Diazu. General Palaez. ustaški voditelj iz Tampico petrolejskega okraja, katerega je skušiil Carranza skozi leta izločiti, je bil imenovan vojaškim poveljnikom države Tainaulipas, v kateri se nahajajo pe-trolejski okraji pri Tampico. Palaez je baje zahteval tribute od ameriških "in drugih petro-lejskih iteresov. vendar pa se izjavlja, da je skozi leta vzdržal red. Juarez, Mehika, IS. maja. — General Kllia*; Calles. revolucionarni vojni minister, lei je dospel iz Casas fJrandes. je pričel s ko nečnimi pripravami zs svoj pohod proti mehiškemu glavnemu me sto proti jugu. § Ofiejjelno se je objavilo, da bo vzel general Calles s seboj okoli 'J.">00 mož. SENAT RAZPRAVUA I EODNO 0 VISOKIH CENAH REPUBLIKO AMERIKA. KOT JE1 temali, v rokah zmagovitih usta- da bi ugodilo tem zahtevam ter Cot k, Ir-ka. 17 1 ' j1 ''lo" j napadal njene nasprotnike. Sto-J Znani Big Ti Johnson. izvršujoči tajnik ----- - - ' no je, da simpatizira z nacijonali- sev. Kot žumalist v Guatemali i;i ga tudi ne mero izposoditi, dokler stl* ,, i- !,„„„„ .j: ,- i i - tirške in vstaške čete so sc spo- \ tesnem stiku s < abrero, je zi- se ne uveljavi nove zakonmlaje1 1 \ahno branil vlado Cabrere ter glede davkov. ™in pa«lle 2.> milj vzhodno Smflrne. RUSKA ARMADA DOSPELA V PERIZJO. Neki premogarski baron jc napravil pet tuoč procentov dobička. Preiskava bogastva. Washington, 1>. C . 1 *<. maia -Seuator Walsh i/ Mass . je pred talil danes s. natu predlogo, ki za bteva takojšnjo vstaciovitev p«» s* buegu odbora. ki bo natančno prriskal razinerj*- m«sl vitkimi «i nami in »din V;< napravile v ne kompaiiij:. j ^ ; Turki so še vedno v ofenzivi. Tu- morajo zapustiti to deželo, n i p i s- jj metj ^jap,iesjj0 ju Menamen sej "FRANCOZI DRŽE BESEDO n.as Join,son. lavraujoe. tajnik pjl strau < abr,.r^ ko*l ahaja v ječi. ter čaka obravnave I- . 7 I T " • Muvsk.ga kongresa, je rekel v jf. j,brullllUa evolucija ter vzdr-'rudi soudeležbe pri umoru En- TafVr'Tavar turški noveli,. tekme,, „a ddav. ^ delate« l e zavzemaj., za tako re-j^ strau; rahiw hl to kljubko organizacijskim polju,jje po- slanic; da pripravlj«ilh 40 London, Anglija, 17. maja. — Poročajo, da so sc ruske sovjetne čete pojavile v Astari ob Kaspi-škem morju ter da so prekoračile perzijsko mejo. Kusi pravijo, da nimajo s Perzijo nobenega opravka. ampok s;»mo angleške čete .eljnk \ po Vmerika kier ie , • , . •« • " !---------------------* ------- I _ :,>,a"Iilb'/i iMlborn |>oro."-da o d o- najbolje, če bi vlada sama orga-jbolj zmožnih sodobnih |H»snikov. hodui ">kem davku raznih kor|>o- no- na vsak način |H»trebiio lo-kaj krate'-na. niti republikanska stran j litičnih zadev t«*r j«* bil n*'k«M" tu- storiti. Niti kongr»*s uiti vlada ni ka mn-e in n«» more pomagati dr-jdi vržen v ječo v Peru <*i strani vta storila svoje dolžnosti. Vse žavljaiiom. ImmIo prisiljeni priklo-: vojaške vlade, h koje stromoglav- ka/r. da so se trusti in konnira piti se stn-ialnotlemokratieni stran eije /arotile popolnoma uničiti ti- ki. Ce pa to ne. bodo morali vsta- l ogega konsiiinenta. noviti noro stranko. Senator prip«>račil. na i Walsh ima baje dokaze, da so sprrjmejo vse tozadevne predlo- nekateri prernogarski baroni na- posebno one glede regulacije pravili v zadnjem letu nad 5000 ledenie in pre«lloiro, ki zahteva procentov dobička. "SUSQUEHANNA" NE OOPIU JE " I jen ju je veliko pripomogel s svojimi verzi in s svojo zmožnostjo kot govornik. Bil je večkrat v Združenih državah ter se crlasi da se je od nekdaj zavzemal za tesnejše politične in gospodarske stike med veliko republiko severe ter republikami Centralne in Južne Amerike. Za potovanje v «!;:ro domovino sn se pojavile zopet nove težko-čc. V Franciji je vHika stavka, vsled česar francoski pamiki, na katerih je navadno potovalo največ naših rojakov, ne vozijo. Kadar l»o ta sta \ k« končana in se bo zo|>et pričel redni potniški promet.! bomo naznanili v *"Gla> Naroda". Vsled te stavke je za Jugoslovane odprta se.mo Cosulieh propa, katere parniki voaijo v Tr^t. Pa tudi tn so se pojavile ovire; parti k "Susquehanna", ki bi bil imel odpluti 13. maja, je zopet preklican, tako da od pamika "Argentina", ki odpluje 5. junija, pa do pamika "President Wilson", ki odpluje 8. julija, nimamo na razpolago nobenga pamika. Oni ojaki, katerim srno sporočili, da smo za nje preskrbeli prostore na "Susquehan.ii", naj tedaj ne pridejo v New York v juniju, kakor jiin je bilo naročeno, temveč šele okoli 4. julija, ker smo jih vpisali za parnik "President Wilson". Vsem onim pa. ki so bili namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo. svetujemo, da ostanejo na svojih mestih in pri svojem del«, dokler ne bomo v našem lnm sporočili, da ko se razmere kaj izboljšale in j« potovanje zopet odprto. KOHEC REVOLUCIJE V VADORJU. SAL- Washington, I) C. 17. maja. — Državni depaitment je dobil ve rodofctojna poročila, da je revolucija v Salvadorjn končana. Revolucionarji mi bili pognani preko meje v Honduras. 1'fctaši so popustili že v prvem boju. MnriSTR. KRIZA V ITALIJI. URADNIKI KOT PREVAŽALO ŠNOPSA Dva pomožna maršala sta bila prijeta s tovorom žgane kapljice, ki je prihajala iz Kentucky-j a. Italija, 17. maja. — Si-jnir Bonimi ni bil v stanu sestaviti novegra kabineta in kralj se jo zopet posvetoval z Xitti-jem, da bi slednji skrpneal nov kabi net. Pittsburgh, Pa.. 18. maja. — Pomožna maršala Združenih držav Bojran in Lttdin iz Pi ts-burjrha sta bila v družbi nadalj-nih treh možkih prijeta v Younjrs-town. Ohio ter aretirana pod obtožbo. da sta prevažala žpranje iz Henderson. Ky. Serif Morris, pomožni šerif Raum in zvezna prohibicijska ajrenta Brown in Dyer iz Younes-towna so dobili poročilo, da se je v Berlin Centre naložilo avtomobil z viskijem. Odpeljali so se ta-koj tjakaj z avtomobilom ter našli tovor. Dočim ko čakali tam, se sc pojavil nadaljni avtomobil in šfrif Morris pa je vstavil. V dni-{jem vozil so našli viski j. V obeh avtomobilih je bilo v celem 175 zabojev žpanja. Ko so bili aretirani, so možje Izjavili, da se nahajajo na poti v Cleveland iz Pittsburpha. Noviea o aretaciji maršalov Združenih držav, ki so bili zapleteni v zadevo so sprejeli v državnem poslopju z velikim presenečenjem. Splošno prevladuje nazira-nje, da je zelo razširjena prodaja suikarska a pen t ura naznanja, da je bila v stanovi jena v Trapezuntu. važnem pristaniškem mestu ob Crnein morju. sovjetna vlada. Prebivalstvo je na mestu turške i zastave razvilo sovjetno ter po veliki navdušeni demonstraciji vsta" novilo sovjetno vlado. Dosedaj še ni znano, če so dospele ruske boljševiške čete v Tra-pezunt. Ve se le toliko, da so re volucijo vodili ruski apitatorji. Nekateri kroni sme'rajo to kot protest turških, uaeijonalistov proti zavezniški mirovni pogodbi. wssiiwsaiwsitgss /panja s pomočjo zveznih uradnikov in prohibjejjskih agentov. Mainz, Nemčija, 17. maja. Francoske čete. ki sa držale za-srdena nemška mesta Frankfurt. Darmstadt in Mainz in še na-daJjna mesta na iztočnem brrepu Retia. so izpraznila ta mesta ne 16. maja. to je danes, ko pišemo to. je potekel rok. v kate-i-ni >e morajo odločiti Madžari za to, da podpišejo mirovno pogodbo ali jo pa zavrnejo. V Budimpešti prisegajo šovinistični se.stanki. katere spremljani demonstraneije, vp izorjene pod vladno zaščito, vsaki dan. da tak dokument ne bo nikdar podpisan «mIo Madžari pokazali novega duha sprave in sodelovanja. Sosedje Madžarske potrebujejo madžarska pomoči pri rekonstrukciji prav tako mijuo kot potrebuje Madžarska njih pomoči Iforthv-jeva vlada pa ne misli ]»ri svojih dejanjih prav nič na ekonomske potrehe. Edini ;e/ik. kotenja razume je ono strojnih pušk t e bo Madžarska podpisala, ne bo zgodilo to najbrž le v namenu, da si i tem pridobi ve«'- nmiovo pre«»snuj»• svojo armado. Kaj pa h«s'-e nap'aviti » svojimi tri miljotii prebivalcev ali nekako t«iliko: i t i' pa ne bo hotelu podpisati, kaj pa nato? To je ravno vprašanje, katero »i neprestano stavljajo sedanji mogotei v Budimpeaeti. Odgovor bo odločil. «> bo morala Evropa v kratkem odločiti na-oaljni komplicirani vojni problem svoj protektorat in francoski privilegij je dandanašnji le zgodovinski anahronizem in politični nonsens. Do takega zaključka prihajajo italjanski listi, istočasno kazoč željo, da bi predel omenjeni protektorat na Italijo. Konflikt med italjansko in francosko vlado je že tu, ker Francija sega po "Custodii"' v Jeruzalemu. Italija pa se temu upira. Konflikt ^e utegne zanimivo razviti, kajti Italija išče dobrega prijateljstva v Vatikanu in črni tam Franeijo. Francija pa se bo brez dvoma trdno držala svojega protekt jrata, ker dobro ve. kaj pomeni ta protektorat v Orijentu. Italjanski vladi se mora priznati, da se v sedanjih časih z vso vnemo in skrbjo briga za bodočnost države. Nijedne prilike ne opusti. da ne bo stopila na plan za korist države zlasti v zunanji, politiki: Posebno pa j«' \t.lno stremljenje priti vzhodu. Na vsej črti se trudi, da bi se uveljavila Italija na vzhodu. Tudi s svetišči in menihi si hoče pomagati in njena poročila zvene tako. da je sv. Stolica na njeni stani. Prav zanimivo v letu 1920. ko proslavi Italija oO1-letuico svojega združenja. Ali se morda v tem letu docela sprijaznita papež in italjauska vlada f opis Johnstown, Pa. Ne pred davnim' časom smo vstanovili dramatičen klub. ki spada pod S. I). Dom. Veliko članov j«* pristopilo. To je dokaz, da se tukajšnji Slovenci prav zanimajo za to koristno idejo. V soboto 15. maja so vprizorili igro. Kaj takega pa nisem pričakoval, tla bi igra tako uspela. Prav zanimivo je bilo gledati. Vsak je bil vesel in duševno okrepčan, ko je minula igra. So rekli: nismo mislili, da bodo tako le(Mi uloge za pokritje stroškov dvorane. Ne smem pozabiti Mr. Franka Nahti-gal. On je mlad in napreden fant. . kako je on leipo svojo nalogo rešil. posebno nazadnje. k«i jer Debeluhu ženo odpeljal. Miss Štefanija Budna, mlada dekle, se ničesar m* ustraši ter je tudi svojo nalogo izvrstno rešila. «la ni ni-kdo od nje kaj takega pričakoval. Na tem mestu izrekam prav lep<» hvalo Mr. Nalitigalu in Miss Štefaniji Budna ter vsem igralcem v imenu Slovenskega Doma z že- izpeljali. Dvorana je bila nabasa- Ijo ; jih t v kratUeul na na do zadnjega kotička. Tako odru videli. Pozdrav vsem igralcem in igralkam dramatičnih klubov! Opazovalec. Novice iz Slovenije 7 s Italjaoska politika na vzhodu. Ko *o «1 ne 10 • 14 -. ml>ra 1!H7 zavezniške č«-ie vkora'kale v Jeruzalem, .i« poz vul jKjxeljiuk geii"ia! Allenbv jed nega izmed menihov * *'\arušt\u s\ete dežtie". naj prečita prebivalstvu njegovo povelj«*. Oni iu«'iuh je bil ii, Ijanski frančiškan, lialjani so izvajali iz tega. «l:i /na«"-i to priznanj* on frančiškanske tradicije, ki predstavlja slaven list .v zgodovini politike republik in priueev italjanskih in ki j" bila posvečena z uinčeništvom iti krvjo. Od leta 1217. dalje, ko je šel S\ Frančišek Asiški. v Sveto deželo, -o lili frančiškani edini varuhi svetih kiajev, priznani s strani krščanstva iu islama. Nekaj stoletij so bila svetišča v rokah frančiškanov, pozneje so se polastili nekaterih <«rki n Turki s m!o in umorom. Sedaj naj se vrnejo klatim varuhom, ko /ie nehalo turško gospodstvo, in sicer italijanskim frančiškanom. Med frančiškani je bilo vedno največ ltaljanov iu varuh je bil vedno Italjan. "Custodia Francesrana" predstavlja italjansko tradicijo v i.ivanti. Italjanski vladi je pri srcu ta tradi-eija in tako živahno brani dedščino, *'ki more biti jako uspešno sredstvo za utrjevanje naš«»pa prestiža in našega vpliva v teh krajih". Tako izvajajo Italijani. T o* t varno iščejo Cousulta v Rimu in italijanski mirovni delegatjt stikov z Vatikanom iu sicer z uspehom. Kardinal (i nisi in i je !»il v Sveti deželi. Kot '"papeški delegat" se je peljal proti Palestini iia italjanski kraljevski ladji "Quarto'* in papeški prapor je vihral na njej. Kardinala so dobro sprejeli v .Jeruzalemu in drugodi Turki. Arabci. Epipčani in Angleži in ko se je vrnil, je bilo jasno, iz njegovega poročila, da je izvršil "versko pa tudi eminentno italja:isko delo". Tako poročajo italjanski listi. Tudi Francozi so bili poslali v Sveto deželo v politični misiji kardinala Duboisa. ali oprs^ il je malo ali nič. ker ni imel naslova "papeški delegat". Italjan i to povdarjajo, da pokažejo svoje stike z Vatikanom, od katerih pričakujejo obilo koristi. Potem vprašujejo italjani: Kako pa bo odslej s protektoratom katolikov na vzhodu? Ali bo imela ta protektorat še redno Franeija? Italjani pravijo^Ta je drugi problem, ki je tudi v zvezi s stiki med italjanako. vlado in sv Stolieo in ki je brez dvema Se vitalnejše zadava prestiž Italije v zunanjem svetu. Franeija vrii protektorat na podlagi pogodbe med Solimanom III. in Francem II.,~ali po preki-njonife odnošajih z Vatikanom je tretja republika izgubila temelj za i L1X_______ .5. s«* zastopniki trgovine zelo pritožili, češ. da vlada in drugi faktorji mirno gledaj«> verižniško ]>oeetj«' zida Norberta (irumerja, ki se je tekom vcijne priklatil v Ljubljano. Kakor izvemo, je kazenski senat odseka za prehrano te dni potrdil sodbo verižniškega urada, ki jia je bil obsodil zaradi verižen ia in tihotapstva na 5000 K glo* e. 3 tedne zapora in izgon i7, države. Norbert Grumer je runiunski žid iz Bačke. Stanuje z rodbino v Gradcu. Stanoval pa je tudi v Ljubljani na Sv. Petra eesti štev. 37, na Vodnikovem trgu št. 7 pa je imel ta verižnik tudi nekako Bavil se ne z iztihotapl jen jeni živeža v Avstrijo ter si je znal pridobiti vee izvoznic na tuje ime. Ko je skušal iztihotapiti cigarete in pet Petruzzi. * zasebniea. sin tovarniškega Ivan Toman. delavca. 2 uri. Anton Zupančič, bivši ol>čiuski cestar, 71 let. Albina Škoda, služkinja, 24 let. Fran Zupančič, dninar. 32 let. Ivan Drobež. čevljar. 36 let. Josip Komjanec, trgovec, 27 let. Alojzij Kožuh, tovarniški delavec, 35 let. Ivana Strle, mestna uboga, G5 let. Josip Kožar, hlapec. -k> let. Josipina Zgonc. hči sobnega slikarja, 7 let. Terezija Kovač, bivša branjev-ka. liiralka, 82 let. Fran Strgar. sin kleparskega pomočnika, pni leta. Frančiška Makovee. tobačna velikih zabojev raznega živeža Vj(ivlavka v I^koju, 41 let. Starta Lipovšek. hči železniškega poduradnika. 15 mesecev. Terezija Svet ko. lastnica pralnice in likalnice, 42 let. Ivan Pahor, sin šivilje, 1 mesec. Jaicija Grobin. bolniška strežnica. 22 let. Josip Ntivak. sin mestnega delavca. 1 mesec. Emerik Coriarv, sin evangelj-skega cerkovnika. 4 leta in pol. Štrajk ljubljanskega gostilničarja. Meti obleganjem Narodnega Doma" od strani komunistov 1!>. aprila je nekaj žejnih meti njimi popustilo svoje nakazane jim po-.Istojalike; žejni so bili. znali še Avstrijo, so mu t«i zaplenili, ga aretirali iu obsodili. Po prestani kazni ga izženo. Koča Andreja Hoferja. Iz Boleana p«»ročajo. da je koča na hribu Sv. Martina, v katero se je bil zatekel Andrej Hofer pred francoskimi preganjalci in kjer je bil tudi ujet. vsletl neprevidnosti pastirjev pogorela. — Kot se vidi, niso imeli Tirolci nobenega pravega smisla za historične spomenike, ako je bila koča. ki je v tako ozki zvezi s tiredsko zgo-d«>viu«». na razpolago pastirjem. Seveda, č«- otlgovarja vest resnici Smrtna kosa. I'm H je v Beogradu «>o kratki, .. bolezni korvetni kapitan Slavo- l"80 o prepovedanem t nlSkajiprlčersla se naj poiiljsjo na rrhomega wlravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici V blagajni Ima okrog 9300.000. ^cš. glejte, ka-lo v Gorici, kjer j., tudi maturi-jko so tum Iia koll(.u deinarkacij-ral. Kot mu trgovskih štarsev se ,k(. priljubljeni Italjani. Do-je posvetil popolnoma trgovini hnnJelnost. izrabljena na tak nn-pri firmi svojih staršev. |-jn nj nikaka dobr(MlelnOBt vr(-. I mrl je v Trstu narodni tr|so-jSn vp(Mllini na haljam- bodo trp-vec »Josip Mahne. Pokojnik je bil!ki Olol»oko pa se ho oddahnil Lo-tast okrajnega glavarja dr. Fra- „atec kadar zap na Vodwpivca. voditelja urada y.a zaščito beguncev pri deželni \ lad i za islovenijo. zapuste. Posebne aprovizacijske konsor-cije Proletariat zasedenega ozemlja vjs,> v -Julijski Benečiji, boju proti arditom. K . - i * • r.. , 1 . ,zn Bergant iz l^^aten m Ivan sindikalna zastopstva Julijsk ko. Trbi/. Postojno in Lopa tee nač»*lujc a več. kt-r so se kmalu po intervenciji socijalistov na merorlajnih mestih pripetila nova nasilstva od strani arditov v drugih krajih Fur Lani j«'. Zastopniki, ki so vdeležili sestanka, so sklenili, da prob-tarijat nasproti tem barbarstvom ne more ostati še nadalje pasiven, marveč da se bo ponovnim nasilstvom vprl z vso j»role-tarsko močjo, ki je pripravljena postaviti s»- v bran z vso odločnostjo. Razpravljajoč o gt i-alni stavki, se je na sestanku sklenilo v soglasju s strankinim vodstvom in generalno delavsko kont'e. aprila s<» v Svetem pri Komnu odnašali muniei-jo, ki je bila tam nakopičena. Pri tem opravilu so bili zaposleni 20-letui Angel j Bandcl iz Pliskoviee. I^eopold Fuj-lani. iste starosti, iz zij rsergant iz Jurca v Postojni. Tolmin zastopa Amed'*o Martinaeei. Brezposelnosti v Trstu se bridko občuti. Ljudje iščejo dela. poprašujejo tuintani. pa ?ja ni in morajo radi tega postopati. Trjrovsko-ohrtna zhorniea bi rada i»omatrala. Zato se je obrnila do merodajnih faktorjev. na j bi izposlovali. iz Svetega. Nenadno je eksplodiral zaboj munieije. vžgal še dva druga. Vsi trije imenovani so dobili pri tem težke rane in isto-tako tudi vojaška straža, ki je delavce stražila. Leopold Furlani je že ponoči umrl v tržaški bolnišnici. Skrajno impertinentno je od strani italjanskih vojaških oblasti, da se porablja za taka nevarna dela naša mladina, ki v taki starosti nima še nikake izkušnje in pojma o grozeči nevarnosti, vendar je že dragi dan Hribar Prizadeti sta riši vetu mirovne konference in drugo spomenico ministrskemu predsedniku Nittiju. Prva spomenica, izročena vrhovnemu svetu, sestavljena v francoskem jeziku se gia>i v slovenskem prevodu: "Jugoslovani na ozemlju med Dravo iu Kvarnerom, katero je zasedala Italija, mj sledili > strahom delovanju mirovne konference i:i >u pretehtali iznova potom svoje politične organizacije svoj položaj z ozirom na to, da >e je sotal vrhovni svet v San Remu. Njih zaupanje v načela pravičnosti in pravice, ki jih je proglasila entente in ki so privedla do zmage, je neomajno. Zaupajo tudi v bratsko pomoč zastopnikov knJjestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, s kate-i mi jih vežejo in jih bodo vezale v vseh slučajih nerazdružene ideal-i e vezi. Vendar jim lie dopušča splošni položaj, da bi čakali kot geldalci na odločitev o svoji usodi. Nasprotno, /tli se jim nujno potrebno, da sami posežejo v razpravo. Ta nujnost st jim zdi tem bolj zapovedujoča, ker j»* predložila italjaiiska deputaeija z istega ozemlja vrhovnemu svetli neko baj<- plebiseitarno izjavo v^ega in-teres i ranega prebivalstva, v kateri zahteva striktno izvršitev londonskega pakta gledj meje med Italijo iu Jugoslavijo in pob*g tega šf priklopitev Reke U Italiji. Nasproti tej izjavi postavljajo Jugoslovani. ki tvorijo večino omenjenega prebivalstva, potom formalnega sklepa svoje političn« organizacije, ki naj ga predlože v vednost vrhov, svetn Wil/eii Ti'st . Podg»»riiik i tioriea) iu dr. SStanger (Istrat, mijabsolutn«'jši iu najodločnejši dementi. t!ori navedena taljanska izjava, ki si nadeva ime prebiscitar-II'. je bila sklenjena na sestanku udružeiij nekaterih političnih strank, ki ivnrjjo samo manjšino celo uied Italjani dežele. Kar se t.r-e trditve, da s..- stinja > tem gotovo število občin, je treba pred v-*em pripomniti. in da jili ne zastopajo svoImmIiio iztued ljudstvu izvoljeni župani, ampak komisarji, ki jih je imenovala italjaiiska oblast. L'«* bi se bilo vršilo resnično ljudsko glasi vanje, bi bil uspeh čisto različen. Obžalovati st' mora v interesu h-fmitivne prijateljske ureditve spora, da se zatekajo italjanski politiki spornega ozemlja vedno in vedno k podobnim inistifikaeijuui, ko bi bilo vendar v korist vseli, če bi razpolagati odgovorni državniki glede polož:ija dežele iu glede if!j prizadetih narodov samo z informacijami, ki odgovarjajo resnici. Imenovana m ist ifikac ija je tem boh'stuejsa za Jugoslovane*zasedenega o-zemlja. k«*c gredo njih najbolj živo upanje in vs<- njih a spi racije ravno za tem, tla bi jim bilo dovoljeno, da bi odločali z resničnim plebiscitom o svoji usodi. Gospodarske sy estL Vladimir Iljič Uljanov-Ljenin. (Jeorge Lansbury, člau angle-j Lansburv trdL da je smočno ške Labor Party in ravnatelj Ion- smatrati Ljeniua za krvoloka. domskega dnevnika "Daily Her-j Tekom 30. mesecev borb in sku-alda", je bil nedavno v Moskvi šenj ruske revolucije ni ostal na pri Ljeniuu ter zdaj poroča o svo-J Ljeniuu nikak madež. Še danes jih vtiskih.ki jih je dobil pri Lje^nosi Ljenin v sebi dve krogli po ninu, na katerega gledajo neka- zadnjem atentatu, vendar je vesel teri kakor na Boga, a drugi ka- in svež ter se rad šali. Ker go-kor na Lueiferja. j vori perfektno angleški, sta govo- Lan^bury trdi; "Videl sem rila lahko odkrito o diktaturi pro-mnogo državnikov in poznam1 lej ari jat a. parlamentarizmu ter o odpadki in kri. Doječim svinjam konjaču. prav dobro, ki stoje na čelu moje'vseh strahotah, ki jih prinaša vsa- KAZNANTLO. Universal, Pa- Članom društva ' Združeni Šopa svinja ne požre mladičev, lkilogramov 50 kilometrov daleč, bratje" št. 139 SDPZ. v Universal Testo je vzrok, da svinja požre|Celo 38 let staro kobilo so v neki se naznanja, da se vrši letna dru-mladiče, ker imajo mladiči ostre žre bčami na Francoskem uporabili St vena VESELICA v pondeljek zobe. ki pri sesanju starko ranijo za plenic. Porodila je popolnoma 31. maja v prostorih Slov. Narod-in razkačijo. Mladičem jp torej j normalno žreke in ga dobro do- nega Doma. Začetek ob uri potreba zobke preiskati ter ostre in jila. Čistokrvne angleške kobile poldne. Igrala bo izvrstna godba špičaste zobe z ostrimi kleščami so dočakale tudi do 38 let. vjHrass Hand iz Verone. Pa. Vljnd-nekoliko odšeipniti. — Največ- splošno pa vlada mnenje, da ie.no se vabijo rojaki iz bližnjih na- krat pa požre svinja mladiče, ker konj. ki mu je enkrat čez 25 let. se starki dajejo za hrano meseni neporaben iu da ga je treba dati ka revolucija, zlasti pa tako radikalna in neusmiljena. zadnja leta domovine. Nihče se ne more primerjati z Ljeniuom glede delavnosti. marljivosti in energije. Lje-! preživlja nin govori odkritosrčno, brez o-J Rusija, vinkov. Man ire so r.u uglajene. Dalje pripoveduje Lansburv. star je okoli 50 let, srednje velik,'da je govoril o Ljeniuu z dobro j se drži nekoliko sklonjeno ter ima posebno izrazite oči. V glavni potezi njegovega značaja sta krepka volja in odločnost : globoko prezira vse one. ki so naklonjeni kompromisom, a spoštuje »bn naj se torej ue polaga taka klaja. <>1 »enem se naj skrbi, da se breje Proti gnitju sadja v kleteh kakršno!svinje dosti gibljejo na zraku ter je najboljše sredstvo zračenje., nesrečna >e pasejo na prostem. Dobro je tudi. ako se v zaprti kle- ti zažge včasih malo žvepla. Sadni škodljivci. ^ Pri nas se za sadno drevje vse Hiši preženemo _ t znanim m resnim ruskim popom., premalo brigamo. Posebno veliko »z stanovanj, shramb itd., ako ki mu je dokazoval: *"Ljeniii in je škodljivcev, kateri nam kvari-istolčemo posušeno oleandrovo njegovi uajbližiiji prijatelj so se;jo naše sadje in čestokrat uiii-i,lstje ter ta prah pomešamo s p«*-vedno trudili preprečiti izgrede čijo dober del pridelka. Za zati-'s^<»m in natrosimo v mišje luknje. ran je raznih škodljivcev pa sej premalo stori iu sploh obračamo j premalo pozornosti na sadje. Po-' v državi. Dandanes je gotovo, da je Ljeniii ne le v Rusiji, temveč samo one. ki so sposobni pretr-j v vsem svetil najbolj osovražen peti vse za svoja načela. Zdi se in obenem najbolj ol>oževan elo-jzimi se ima sadno drevje pošteno mi. pravi Lansbury, Harrison |>uihliiig. Canon City. Colo. Pričetek ob 1<>. uri zjutraj Pri tej seji se I h »do volili direktorji za eno leto. ki bodo vodili posel, dokler ne bodo izvoljeni pri prihodnji letni seji njih namestniki. Obenem se bo ukrepalo o na daljnem delovanju naše kompanije. Canon City. Colo., JG. npr. 1'JJO. Math. Slanovb-b. predsednik, (is J<»—5 Ako bi bili Juguftlovani s opornega ozemlja prisiljeni, da se odrečejo uresničenju svojih želja, i'.a hi se združili s svojimi krvnimi brati v kraljestvu Srbov, Hr- Vašo ekscelenco kakor predsednika sestanka vrhovnega sveta, da vzame na znanje sledeče: Podpisani smatrajo za dolžnost. opozoriti Vašo ekseelenco na tem ozemlju. Predlagana rešitev bi vsebovali tvorbo vmesne države, ki bi bi-h.' popopolnoina neodvisna in nevtralizirana iti bi obsegala sporno ozemlje, ki leži med Dravo iu hvarneroui iu med najskrajnejšimi vzhodnimi, oziroma zapadli i m i mejami zahtev obeh strank. Ta država bi bratsko družila novi Švici dele, ki hi bili odtrgani od o-beli na rodov. Vsa vprašanja, ki sr tičejo varstva etuiških manjšin in se na videz tako težko r«-šijo. bi bila rešena naravnim potom — vedno po vzgledu Švice — potom Ustroja popolne enakosti, kar je nasprotno v narodnostnih državah, kakor sta ltaljja in Jugoslavija. nemogoče. In mogoče bi taka država, ki bi iuieJa dovolj vi-i ov y,t svoj gospodarski *jl»stoj. rešila pravično tudi težka vprašanja pristanišč in železnic v teh ozemljih potoni enotuega in pra-> ičnega nstroja. vat o v in Slovencev, bi želeli, da to. da prizadetemu prebivalstvu bi sprejela v skupnem interesu re-j doslej ni bila dana priložnost, iz-šitev, ki bi jo — ako bi bila iz- raziti svojo voljo .in da takozvana bera svolwidna — gotovo odobra-j plebiseitarna manifestacija neka-\ala velika večina ltaljaiiov na'terih političnih skupin tega ozemlja se nc more smatrati za svobodni izraz volje vsega prebivalstva,| a niti njegove večine. Poudarjamo zlasti dejstvo, tla občine, ki o«, podale svojo izjavo soglasja z gori omenjeno manifestacijo, vodijo izvanredui komisarji, imenovani od italjanskih oblastev, kateri niso poklicani, da tolmačijo čustva in voljo prebivalstva, ki n: bilo zaslišano v tem predmetu. Radi tega in zaupajoč v pravičnost svoje stvari, oprte na pravici samoodločbe, zahtevajo Jugoslovani ozemelj, zasedenih po Italiji. da naj se pozove vse prebivalstvo. tla odloči o svoji politič- enostavno in izmed famozuih tlia-' inaiitov. o katerih se je toliko pripovedovalo. da jih je vzel iz zakladnice carske «J»itelji. nisem Ziipazil na njeni niti enega, dasi-ravno sem bil pri lijem opetovano in sem ga videl pri različnih prilikah. Edini £ilj njegovega življenja je fanatično iskanje čina in sr«-d-.te\. kako bi se obnovilo človeštvo v socijalnem j>ogledu. kako bi emaucipiral in osvobodil delavne člane družbe iz dosedanjega robovanja iu kako bi izpostavil zmago medna rodnega soci-jalizma. Ljenin je por»sobl jen je glasovi te formule: ves svet je moja domovina, vsi ljudje so mi bratje in delati dobroto je moja edina religija. Ruski komunisti so z ozirom na socijalistični pok ret prav isto, kar je Jezus za krščanstvo. to je oni imajo v sebi duha in odločuost i. tla žrtvujejo vse za stvar, o kateri so prepričani, da je edino zveličavna." ke|vimo majhne hiše-vaVilniee. nam- ljala z ogomniuii živio-kliei. Ita-.r ^ ptice, ki Si delajo svoja^janskj listi hočejo s tem doka-ruskega ^-j-ni^da v duplih in votlinah. Onej^^ d n- italjaj)sko delavstvo lizma. totla nc»poreena ,»stauejse prav hitro uUoiuaeiju v takih j sluvk,. y iMl Si,;(j jstllia. da je Ljenin pred niz-hišica h in imamo ž njimi še to za- ' 1 padom ruske fronte na nemško inieijativo in na nemške stroške pripeljal v blombiranem vozu po bavo. tla nam s svojim petjem tlela jo kratek čas. navajajo kot jrovornika nekeira Morettija. Zauellijanca. in omenjajo. da so bili navzoči t ml i ne- železnici iz Švice preko Nemčije)Kje so doma raznovrstni sadeži?'kart'ri P,iIw<,,iiki «othar,lija. Jn-v Rusijo ter da je bil Ljenin s, 4-. . .....s......... x.. Tn l'a 1km,° dokazovali, da na K< - svojo agitacijo .kriv pobun v ru-i - i. •- * ** J • iiiieiiiji: za časa križarskih ski armadi ter s tem tudi krivi ... „ . . , ,- , . . pa so jih zanesli v r raneij« strašnih porazov iu pokoljev. J-ie-iv- 1.....1 . . .Nemčijo. Ceši»lje in slive s«» doma v Ar ...... , t K i m niti Jugoslovanov niti avto-vojen . . nomasev ampak sami pristni nav-> in vi 1 . 1 {dušeni Italjani za italiaius.sima Rad bi izvedel za naslov svojega brata STANISLAVA ZCPAN-ČIČ, doma iz Javorje, Šmartno pri Litiji. Leta 1 je bil tukaj v Forest City. Pa., iu zdaj ne vemo, kje je. Tukaj ima očeta in tri sestre. Kdor ve kaj o njem. naj mi poroča, ali naj sc pa sam oglasi svojemu bratu: Paul Zupančič. K. I'. I>. No. --Uox 41. Forest City. Pa. SVARILO nin je vrgel Rusijo v najgroznej- 'Jabolka so bila zanesena iz Siri-} Finnic". Kakor pak kaž,e. pa vidi lahko vsak Vsako-slepe«-. šo revolucijo, ki jo pozna svetov-j.^ -n F>^pta njfc GrSko tam palkrat na zgodovina tekom katere je, odkod so se razširila ^ ^ R^i pristni Italjani sa- ________..1^ 1_____ 1_______X . .... 1 "1 J Uk t UU1 1 . . . ....... poginilo brez koristi nad 1W.000 mož, žen in otrok ter so se uničil« miljarde niskega narodnega pre moženja. T le Nemčiji, a danes v preq>or« »d ni h krčih, katc rili kouec je še ucdogledeii. po vsem svetu. ' m o D'Annunzio in njegovi arditi Prve črešnje so dobili v Rim iz in tupatain kak priseljenec iz Angleži v Palestini Od decembra 1917 vladajo Angleži v Jeruzalemu in Palestini. V Jeruzalemu sjinem se nova vlada le malo. pozna. Mestni svet sestoji iz zastopnikov kristjanov. in muslimanov, ki skrbe za^fcsto. kot prej pod Turčijo. V vseh palestinskih mestih so se ustanovili pod angleškim vodstvom domači stražni oddelki. Po jeruzalemskih ulicah hodijo čete kristjanov iu ttsndi potom rednega plebisci-|židov. muslimanov se je oglasilo v vojno službo le malo. Angleži jih skušao pridobiti, ker nočejo vzbu diti v sto miljouih svojih moha-medan.skill podanikov mnenja, da Anglija protežira kristjane v Jeruzalemu. ki je tudi mohamedan-cem sveto me*to. V tem ožini bi se lahko, ko se sprejme načelo plebiscita, predložilo glasovalno vprašanje, ki bi v svrho. da se zagotovi mirno skup-o življenje obeh plemen moglo zavzeti končno obliko poravnave med obema nasprotnima stremljenjema. Podpisani zastopniki jugoslo- Poudarjati pa je vendar treba • la \ mesna država, ki ue bi ob-jViaiskega prebivalstva v pretlmet-st-ala vsega imenovanega ozentnih ozemelj se poziva jo na molja. ne lu služila svojemu stavljej dr ost iu čut pravičnosti visokega iiemu namenu in ue hi bila sploh zbora iu upajo, da se ne odloči o . . ., , . JiPonta v Alali Aziji. kraljestva, je bilo na korist pac, ^ ^ [z Aleksaudri_ - Kil sija se zvija sel. v- .... je. Numidije m Oi-ske. Ii res k ve so doma v Perziji, uia-j relicc pa v Armeniji. liela murva je došla iz Kitajske: na Grško, črna pa iz Perzije na' Laško. Orciie so prinesli iz Perzije v Him. Man del jeva drevesa rast o divja v Aziji in v Afriki. Pomaranče in limone so doma v Mediji in v Perziji. Kutina je bila pripeljena z otoka Krete na Grško in od tam na Laško. Smokve so iz Azije, pa tudi iz Afrike. ! D'AnntHtzio - patološka pojava! Nevarne poletne bolezni "Edinost" piše: To je: poklicati bi morali zdravnika, ki naj h' ugotovil, kako je pravzaprav pri Gabrijelu — v zgornjem nadstropju! So i i v stroju vsa kolesca v redu. ali če ni morda kakega kolesca zmanjkalo? Pomisleke vzbuja že dejstvo, tla se mož oglaša s svojimi zahtevami in narinja svoje sodbe ob vsaki priliki — tudi ob takih, ki so visoko gori nad njim, kjer mu ne gre prav no bena beseda in nima tudi nobene možnosti, da bi jo uveljavil; Kajti stanje kakor je ono na Reki. «*e k«lo pije prevee v«»le :ili ee je pre- Lešnike so prinesli iz Polita na Vee sveže-a sa.ija ali zelenjave, zado- Grško ill Lilško. Jl»i večkrat zelixiciie bolezni, drisko hi liuee smo dobili iz ruske Azije.J,lru«e I«»h-tne bolezni, ki postaneju iah-, . , , ,— - ko zelo nevarne, če se j It* zanemari. lidece (sv. Ivana) grozdieje je iz Grške. se mora zrušiti, ker nima potila Židovski časopisi zahtevajo, dajge! Neka "istrska delegacija" se dobi Palestina samoupravo pod!pripravlja na pot v Sail Kemo angleškim pokroviteljstvom. Pa-Ma vrže svojo besedo na tehnieo hstino bi hoteli imeti tako veliko.Job reševanju jadranskega vpra kot je bila pred stoletji za časa ,ši.nja^. In že je Gabriele tu in po največjega razmaha židovske sile. j šil ja tem delegatom svojo popot- J M«k"ho telo in cista rdeča kri ter r«*-; dno delovanje lurfranjiti organov, vatn Akacija je doma v Južni Aihe-|bo oiaogoeilo. da se l»oste laliko usi^šuo riki. Iwirili in se vstavljali boleznim. Kedkev je s Kitajskega, češenj l>a si "lepite sistem in telo., Izči- ... , . . , . .... . .. : stite kri ter zadobite nazaj dobro zdrav- IZ Azije, drobnjak pa « Sibirije:«^ ilm,jte VM|n(i „ri r„kMh it. u,-.rab-čebulo imamo iz Perzije. 1 ij;,le Jl'VITO TABLKTK Lan SO iz južne Kvrope zanesli sestavljene samo iz najl»oljsilt ill čistili r«- lož znn>ina življenja. S tvorbo take države bi se raztelesil zapadui del Jugoslovanov pod tri siiverenite-te, kar bi občutno škodovalo raz-\ o j 11 iu napredku in celo ogrožalo wbstoj. Jugoslovansko odposlanstvo u-• ia bo vzel vrhovni svet obrazne misli blagotno v pretres". Podpisani: tir. Wilfan. dr. Ptal-gomik, dr. Stanger. Druga spomenica, ki je bila iz-roči-na ministrskemu pretlsednikti Nittiju v slovenskem originalu z italjaitttkiin prevodom, se glasi: "Vaša ekseelenca! V trenutku, ko ima vrhovni svet odločiti v jadranskem vprašanju, *o Jugoslovani zasedenih ozemelj, ki se raztezajo od Drave do Kvamera, čutili nujnost, da se sliši njihov jrlav in so po političnem društru ** Edin o« t" v Tnvtu, ki jih zastoja. naročili podpisanim, da priobčijo vrhovnemu svetu mirovne koufereuee njihovo stališče v vpra ianju, ki se tiče njihovih najvi-ajih koruti. Podpisani protijo v »led tega r^otli tega prebivalstva, ne da bi Zahtevajo, da se Palestini priklopi Inieo v obliki pismenega sporočila. bilo prej zaslišano. Blagovolite. Vaša ekseelenca. sprejeti izraz najglobokejšaga spoštovanja. Na j vdane j i (podpisani) : dr. Wilfan. tir. Podgornik. dr. Stanger". Angleška podporna akcija za Čehoslo vaško. Angleška vlada in angleški Rdeči Križ sta darovala 14 miljo-nov kron za ranjene in bolne vojake ter v svrho odpravljenja betic med prebivalstvom v čehoslo-vaški republiki. Poskrbelo se je za primerno razdelitev po okrajih in nabavo zdravil, živil in drugih potrebščin. Krematorij v Prigi. Praga si zgradi velik krenuito-rij (poslopje za sežiganje mrli-eev). Stal bo 4,767.482 K. Ker pa mesto ne zmaga takih Ktroškov, je dovolilo Narodno shroiuažde-nje (državni zbor) suhveneijo do 2,800,400 kron. seeverna Gaalicija in eela pokra-(kako jim je postopati, kaj vse mo-jina za Jordanom. Angleži pa že-1rajo zahtevati. Zahtevati da molt ustanoviti samo pravo Palesti-; rajo mejo do Snežnika. Idrijo, no brez pokrajin, ki leže v bivših j Postojno. Podgrad. Volosko z vso državah Klistejcev in Feuičanov. j vzhodno obal jo Istre. Sedaj pa se Rvno tam pa leže vse večje Židov-j spomnite, da je minilo šele po ske kolonije, ker so ti kraji naj- parkrat štiriindvajset ur. kar je rodovitnejši. Po angleškem načr-jisti Gabriele D'Annunzio izjavil tu bi štela nova Palestina krog 650 odposlanstvu reških socijalnih de-t'soč prebivalcev, med katerimi je mokratov, da teritorijalno vprašamo o1,000 židov. Krščansko in šanje njega ne zanima več. da gle-mohamedansko prebivalstvo pa ni;da on sedaj više. da želi zveze med naklonjeno židovskim težnjam in j narodi (in ne vladami) ter da bosi želi odstai pod angleško in fraii|če ščititi zatirane narode! Kako cosko vlado. Novi sirski kralj Vej-1 se strinja ta izjava s poslanico hal pap roglaša pri vsaki prilož- j istrskim delegatom?! fmestno je nosti, da ni in ne more biti prija-; vprašanje, ali mož sploh ve danes. telj kake židovske nadvlade v I alestini. Zahteva, da Palestina. Sirija in Mezopotamija pripadejo Veliki Arabiji, kjer je pripravljen za jamčit i Židom popolno enakopravnost z Arabci. kaj je včeraj govoril m prisegal f! Ali se ne meša botru nekaj tam gori v zgornjem nadstropju? Ali se sploh še more mož smatrati za resnega. IjUvno zato pa je ne le j žalostno, ampak tudi zelo značil no duševnost italjanske javno sti. da so sploh še v njej ljudje ki se navduanjtjo zanj in sprejemajo njegove besede kot blago-vestja. Slezijo. Konoplja je iz Vzhodne Indije. zdravilnih zelišč, katera priporočaj«* ti-s<»čeri hvaležni upora bi jcvalei. . . , Pošljite en dolar in 4 cente vojnega J »o m baz so zanesli v Lvropo llavka J!Jl OIlo ali ]K.t lloi!irjf.v ,,, -jt Kartagenei in Feničani. i tov vojnega davka «a Š4>st skatelj. ev Krompir je zanesel iz Južne w ln»ste zsuiovoljni, vam 1k» denar Amerike na Angleško Walter Ra-ivn:j,'n- . - , j t'c hočete poskušati to "iitlovito ufl" e ® * _ _ i ravno zdravilo pres novo črno, kot so t, ovil i Uikr.lt V'osjnr.lje tretjega Mmiiu v nar.nlni skupščini. Neki bri\ee je • !.»;.»iluil toaleto doktorja. Vo/nik i........... iifcto (iilberta preko yaiuaiijih bidevanlov Saint tj i ie»i in o-jugoilovanska manifestacija Pragi. navada .lifts — fc' ._ Eden glavnih namenov zleta ju-1 goslovanskili novinarjev v eeho-I slovaško republiko je bila tudi * poklouitev velikemu državniku predsedniku Masarvku. 1'redseduik Masarvk je sprejel jugoslovanske novinarje v avdi-jtnčni dvorani. Bil je velik trenu-1 tek, ko je naznanil eeremonijer lir. Uuth-Farkovsky prihod gosp. predsednika, katere«ra so novinarji pozdravili z viharnim ''živio"! i Mila Marjatiovie je nato pozdravil predsednika v krasnem, jedr- Na to je predstavitelje jugo-sl a venskega časopisja sprejela tudi prezidentova hčerka drea. Alice Masarykova, ki se je razgovar. jala s posainniki, /lasti o raznih humanitarnih napravah in kazala veliko zanimanje zlasti za ženski pok ret v Jugoslaviji. J,- p*-lj.(l n,: f o t M i lastnik*. Nikjer pa 111 hiloiga morejo pozdraviti čilega in \Mleii sledu bolesti ali prevelike nagli.e. »svežega, kot svojega starega pri- Sploh pa j« imel .-«li del »railu prot i iztoku: odprta okna in ko'jBtelja in učitelja na čelu milega se je t; Ib.n obrnil prttfi t»-j .trani, mu je prišel nasproti lakaj v li- nam naroda in prijateljske drža-\ reji baroni* Neckerja I ve. kot moža, ki vidi izpolnjene Skozi ograjo se je razvil tuisletlnji pt!ni. 'pravice in organiziral naše raztre- I.akaj je odprl vrata in (iilber* je vstopil. sine moči v tujini. Marjnovič je Ko je lakaj Z"|m* zapiral vrata, je vrgel motreč pogled na voz, končal: Danes v dobi osvobojen j a v katerem -e j.- pripMjcl zdravnik ter na oba čudna tovariša, ki sta ir ujedinjenja naših narodov vi- Rad l»i izvedel za mojega prija telja JOŽEFA HRIUAR. podo-maee Andrejčetov iz Je lisa n na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo v«-- za njegov naslov. da mi ga naznani, ali pa če sam čita. naj se mi oglasi, ker uiti imam več važnega poročati iz starega kraja. — John lfribar. -"»2u:{ Court St.. Huston Wash. (1S-19—Z) French Line CMtPAMIE GENERALE TAM$ATLMTH)UE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE FRANCE .................. maja SAVOIE ..............................maja ROCHAMBEAU .......... maja LORRAINE ............... 29. maja KI'A.I OIH'I.UJEJO V MESKCT MAJU I'AUNIKI Klt.WCE, S \V. .IK IX itoCll-AMUKAt". 1U> NAZNAXJ li.N'O KASXKJK Hltrf pamlkl s štirimi In dvema vijakoma. Posebni zastopnik Jugoslovanska vlad« bo Pričakal potnike ob prihodu naiih par-nlkov v Havru ter jih točno od prem II. kamor so namenjeni. Parnlkl Francoske črte so tranapbrtirall tekom vojne na t.joče čehoslovaiklh vojakov brez vae nesrillke. Za Slfkarte In cene vpraiajta v DRU2B1NI PISARNI. 19 State St. N. Y. C ali pa pri lokalnih agentih. £jl STE BOLNI? Jas vam bom ozdravil. 2« več kot trideset Ht sem sCravll vse bolezni. Koine, krvne, llvčne, Selodčne In revmatlzem ter vtakovrstn« drug« bolezni. Lahko vam pokatom več dokazil natlh rojakov, kater« sem ozdravil. Jas um ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni pred no Je prepozno. Cene so take. da Jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna. Prof. I*. H. G. B A B B iPECIJALIIT 311 SMITHFIELD STREET PITTSCUROM, PA. Nasproti poštnega urada. I Sedaj smo dobili v zalogo najnovejše glasne prave Columbia Gramofone. vTukaj vam je slika, stane vas le $32.50 Iščem mojegra brata ANTONA STIH. doma i/. Dohrevolja. vas Kotiipol je ■it. 71. Kranjsko, lisjaki v Colorado in 1'tah. ker vin ^.li^al od nekejra rojaka, da j«- umrl., vas pr>»siai. j<- k:i te renin kaj ziiano. da nit blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvaležen, ("eje še živ. naj se pa sam oglasi svojemu brali!: Joe Stili. 1*. O. Nil wood. Illinois. (18-28—5 ^ >e nahajala v njem. dimo mi predstavitelji časopisja Nato ve je odstranil ter zmajeval z plavo kot človek, kateremu j iu javnega mnenja na katero ste ne zadostuje njegova lastna pamet. Gilbert je ostal t:;t mostu ter čakal sam. IV t minut pozneje sc je lak vrnil. «i<»»pa baroni-a je na izpreliodu. — je rekel. Pri tem ne je priitlonil v znamenje, da odadavlja - vedno ožji bratski stiki nted čeho-ved ter ji ^poročite, da sem prijatelj prospoda markija de l^afavette. -dovaakim in jugoslovanskim na-hutdor, katerega je stisnil v roko lakaja, je premagal vse pftmi-1 rodom. Živio predsednik Masa-sleke slednjega, katere je deloma ie odstranilo ime, katero jc izgo-! rvk, živio čehoslovaški narod, ži voril tloktor. — Vstopite, gospod moj, — je rekel lakaj Vi vedno a|>clirali v apoteozi Va-scdemedesctletniee triurof ideje, samozavesti in zavednosti, triumf demokracije. napre.o izgubil*- v.-s oni io-mir. k pred-tavlja največjih ntičtnrvti mladosti. Široko m i»-po za« k rož« n o «'-eb» je pri« alo o močnem znanstvenem duhu ter o sili fantazije. K1 j 111» ponižni «.!i-ki je madama de Sta«'l takoj spoznala, da ima preti seboj znamenitega človeka. Porabila je par trenutkov za to, da je natančno motrila doktor (Jillwrta. Ta čas pa je porabil t.ilbert s svoje strani za tesan pokloti. ki jes pom i n ju 1 nn preeej omejeno tlvorl jivost kvekerjev v Ameriki, ki priznavajo /en.ski b* hratovsko tisiužnost. ZDRAVILO DA ONI. K. GA IMA. Spomladi l»»ta 1893 »9 me je l«ti muskularni in vnetni revmatizem. Tr pel sem veC kot trt leta, trpel kot ve do samo oni. ki pa imajo. Posk'jSa sem zdravilo za zdravilom, zdravnik* sa zdravnikom, toda dobljena potno Je bila zarasna. Knmno sem d >l>l zdravilo, ki me Je ozdravilo ln bo> zen se ni več vrnila. I">al sem pa Stts vilnim. Moja želja Je. rta t>i vsak po skuSnl to čudovito zdravilno moO. N pošljite noSenejra o«*nta_ Pošljite s:i mo svoje ime in naslov in jaz vam bom poslal popknSnjo z-istonj. Ko t»*-»te to porabili in se Y>oste prepričati da Je uspešno i:\ vaš revmatizem. pošljite centi, en do'.ir Pomislite, da jaz nn<"em denarja, dokler pa ne poSI.-et,« prostovoljno. Ali niso to čisti ra<*uni? Zakaj bi trpeli na.l?.lj«\ fe se vam nu di uspeSna potnn"-? Ne odlaSajte Pišite* Cosulich črta Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst. ARGENTINA SL'SQlj EH A M \ A PRES. WIUSOiM 5. Junija 12. junija . 8." julija Potom listkov, izdanih za vse kraje v Jugoslaviji In Srbiji Razkošne iiR««lriosti prvega, dru-Iti tretjrja r.i_zr^-da Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino. PHELPS BROTHERS & CO. Passenoer Department 4 West Street New York _________ 4 Pišite pojn takoj. J Ta gramofon igra tako glasno da ga slišite na miljo daleč. 5 Brez colnine ga ahko nesete v kufru kadftr greste v stari kraj. ^ Ne pozabite da boste pošteno postrežem za Vaš denar vedno j le pri: i IVAN PAJE, 24 Main Street, Conemangh, Pa. ^ KROJAČI, POZOR, KROJAČI! l)el<> dobita '2 izurjena krojaea. jiiajsibw kar najbolj ujiaja za vrhnje suknje ali rekelee, hlače, telovnike. ali samo za {»opravljanje iVlo stalno, phn'-a po dogovoru • l*ridite ali jiišite na naslov; J. A Ambro/irh, 41^ l'icrec St., Eve-letii. Minn. (ll-.j v d) Mark It. Jackson. No IT. C F Ournev Bid*.. Syracuse. X. Y. Mr. Jackson J® odpovoren. Garnje uirotovlto Je resnično. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Pennsylvania rojak mu iieitflju in prijatelju. I>:i. jaz -»tin vaš prijatelj in prijatelj »-elo kupnega vaŠ4«ra narotla. Bil seui v Itosiii iu II« reejfovini. kje" sem »pozual vašo težko situaeijo in ■li Naroda in izdajati 638 PF.NN AVE- Pravov«"ljavna potrdila. S^fdaj »e -tV: Pittsburgh, Pa. i "a^aja v državi Pennsvlvaniji Jmz ozdravbu zastrupljrnjr kni. bolezni Prosimo rojake, da mu jrre.lo na mehurja, kilo. trganje, hwlerine. otek- roke in «a priporočamo. Za naklo-llne. srberire in druge Imlezni, ki na- njenost se vam že vnaprej zahva stanejo vsled neeiste krvi. ; ]jujemo TTpravništvo Glas Naroda. Imo vstrajali e je predsednik razgovarjal z ministrom Hribarjem o ju«roslo-vanskih razmerah. Nato se je kmalu |xrstala splošna. j«d s posamnnni novinarji ni izjavil svojemu stremu znaiieu Mar-j; noviču ,da je ravnokar podpi sal ustavo in omenil, da je čeho-slovaška republika prva novoustanovljena država, ki je dobila svojo ustavo. Ko je predsednik povedal, da je ravno pre«l prihodom prejel Wilson o vo brzojavko, i« poslanik Hribar rekeli. da sta Wilson in Masarvk najboljši! prijatelja in zaščitnika Jugoslavije. Nato je odgovoril predsednik: — "Ka«Iar me boste želeli, pridem VM»Iej''. Po več kot polurni avdijenei se je predsednik Masarvk prisrčno p«mloA"i 1 od novinarjev, ki so mu zaklicali v slovo prijateljski 4iži Uspehi v dvajsetih dneh aH se van pa vrne d*nar. Profzvafa bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, živlfenia polne možice In ženske. če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo mnči, če ste se že nave- . .'' J«n»ti jjomirljiva in narkntičn* -rpdstva. pot^m posku-»ajte NuKa-jonf, in izprevideli boste, kako hitro se boste čutih druKacneira človeka! Dev-t desetin človeških bolezni. V tzpena vanje, anamija, revmatične bolezni. KlavoboJ. nevra!t:ija napnmer slabi tek. neprehava. vetrovi in koieanje, raprtje pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervozno-« ne-specnost. izhaja iz pomanjkanja živčne moči. redko xvodenele krvi in slabe krvne rirkulncij>. iJl^t Xfaih° <^r'ovan.Jf', tel«s» je odvisno od živčne sile za svoje zi\ Ijenje :n delovanje. Živina moč je poglavitna stvar za želodec jetra. ,ed.ee. rfrob, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nupa-Tone je najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Xakaj'J Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo rdravje (-r iih'„ predpisujejo najslavnejši zdravniki. — ttupa-Tone jc bljtat nm. H železu in fosforju — ter je hrana krvi in živcem "/* Nuera-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva da H'-' izeranja. iz njih rtrupen^ se! stavine. Nič več vet.ro„ ln kolcanja, težke sape in pokritega jezika. več holečin in bole,ni! Nu«a-Tone daje čudoviti tek! K^" tPTVu »tonov,tne ž:vce ter zdeavo okrepčujoče spanje! v'J'r- u ! •"•»• "redi. krvno cirkulacijo ter prižene žarenje ve£e in J/sno't močne in postavne može, zdra- n« l TJ v S,1T' Nu""Tnrc vsebuje omamljivih »red^t^v. PnU^V iJ - " iloV,'^ "»vadi. Zavit je v pripraven zwojeek! °kusa- za jemati. Poskušate Pnpor^fl. NASA POPOLNA GARANCIJA. Cena Nura-Tone j« en doUr f$I.OO) ca MekUnicr. Vsaka steklenica vsebuje d-vetdeset (90) tablet* polno mesečno adravljenje. Vi |« h ko kupite isst ikatelj. sestmesežno sdrewljenje za šest ($5X>0> dolarjev. Jemsjte Nuco-Tone d«aj ■et (20) dni. C« niste zadovljeni t uspehom, vrnite preostanek saeno s škatlo in mi vam bomo ta kej vrnili denar. Vidite, de ne morete iscnbiti niti penija- — Mi prevzamemo riziko. -—KO NAROČATE. SE PQSLUMTE TEGA KUPONA____ National Laboratory, S. 20 — 637 South Dearborn St.. Chicago. DL Gospodje:—Pro*im, dobite priloženo............... kar ml potljite... * steklenic Nuga-Tone. ......... Ime -j iOslj* pnWsjU.) VIO "t Ka«lar j«* kako tlruatvo namenjeno kupiti bainlero zastavo, re-sralije. kape. prekoramniee. znake srhrne p«»zla<"-ene ali . ne kupite prej da t*i«li mene za cene vprašate. Moje delo in blago je najboljše vrste garantiran«*, pošteno in po zmemah eenah. Vsako -se manjše naro«"-ilo izvršim to«"-no v najkrajšem ("asu. Pišite še danes za eenik. katerega dobite edino le pri vašem slov. trgoveu VICTOR NAVnrSEK, 331 Oreeve Street, Conem»u«h, Pa. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NAROD A". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽ A V ATT