St. 37 MMM Hit« i HMM (IH naah « Una) V Trstu, v MMUo 12. febroarfa IMt Posamezna številka 20 ste tlak Letnik XLVtl lihaja. IvttemA pondeijek, v«ak dao zjutraj. J j^^fcjj^piSiki Asiikegs St. 2«. L nadstropje. Hoplsl naj se pošiljajo urijftftiift pisma se ne sprejemajo, rokopi i se ne vračajo. bdajaieB to _ fesKl,. 'rtjjbk Štefan "'»alfla. — Lastnik tiskarna Edinost Tisk U^ŠS^JjjP^Sjfciča/na znaSs za mesec L 7. —,3 mesece L 1950, pol leta L Za Inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon uredni ^vl^Ž^u^rava 1-67. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okofld po 20 stotink. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceni, osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L l- —, oglasi denarnih zavodov mm po L % — Mali oglasi po 20 st besed«, majnanj pa L 2 — Oglas1 naročnina in reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančISka AsISkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57. Revizija mirovnih pogodb Tekmovanje med Francijo in Anglijo za nadvlado na evropski celini povzroča v zadnjem času vedno resnejše spore med rijima. Nenadni in predčasni zaključek canneške konference, prekinjanje pogajanj med Poincarejem in Lloydom Geor-gesom v orintskem vprašanju ia najnovejši predlog Francije za odgoditev za 8. marca napovedane konference v Genovi so vidni znaki nezdravega razpoloženja med obema velikima zapadnima vlastima. Jedro vseh teh sporov pa tvori odšodninsko vprašanje, ki se more ugodno rešiti le sporazumno z dolžnikom in glavnim upnikem. Toda odškodnin&o vprašanje tvori bistven. del versaillske pogodbe, ki je pravna podlaga današnjega ugodnega političnega položaja Francije napram onim, ki hočejo njeno nadvladje za Nemčijo. Res je, da se trudijo Angleži doseći za Nemčijo ugodnejše življenske pogoje, ker je gospodarsko življenje nekdanje njene sovražnice predpogoj evropski gospodarski obnovi in torej tudi angleškemu blagostanju, in je torej to nastojanje angleške politike s splošno evropskega in človeškega stališča hvalevredno. Angleška preračunljivost in dalekovidnost se kaže tudi v tem, da se Angleži prizadevajo izpostaviti redne razmere z Rusijo, ki predstavlja poleg Nemčije drug važen gospodarski činitelj v življenju Evrope. Poleg tega pa postaja Francija Angležem prcsil-na, politično ravnovesje v Evropi se je po vojni premaknilo na francosko tehtnico in to je drug razlog, ki sili Angleže v novo protifrancosko politiko. Vendar pa bi bilo zgrešeno, če bi vse težnje francoske povojne politike promatrali z ozkosrčnega stališča ter bi kratko-malo krstili bo politiko s sovražnim namenom: imperializma. Res je, da se nahaja Francija v ugodnem položaju zmagovalke in igra v evropski politiki drugo violino in skuša ohraniti in utrditi ta svoj položaj. Pomisliti pa moramo, kaj so vse pretrpeli Francozi od Nemcev v dveh vojnah 1. 1870. in v zadnji svetovni vojni. Dalje moramo upoštevati dejstvo, da je imela Francija v zadnji vojni pomoč od svojih zaveznikov, ker je bila Nemčija vsemu svetu nevarna in bi bil padec Francije pomenil začetek konca angleškemu gospodstvu. Skupnost interesov ustvarja zaveznike, toda ko ta skupnost izgine, pade tudi čuvstveno razpoloženje za zavezništvo in kar ostane, so le besede. Zato ne morejo še take lepe in omiljene fraze državnih voditeljev obeh evropskih tekmovalk zanikati novega položaja, ki je nastal po veliki premaknitvi političnih sil v Evropi. In j tako se utegne zgoditi Franciji, da se nekoč znajde v politični osamljenosti na , zapadu. Dalekovidni državniki pa morajo j imeti za ta slučaj že pripravljen protiutež, ki obstoja v lastni močni vojaški in gospodarski organizaciji, a drugič v iskanju novih zaveznikov. Oboje zasleduje se- I danja politika francoskih državnikov. Odškodninsko vprašanje ni torej le gospodarsko vprašanje Francije, če izvzamemo ostalo Evropo, ampak vprašanje velikega političnega pomena. Nedotakljivost; točk v versaillski pog., ki se tičejo tega vprašanja, so bistvenega pomena za ob- j stoj celotne versaillske pogodbe. In če se j torej Francozi na vse kriplje branijo izpre- j membam, v posameznih točkah, branijo j pravzaprav svojo vojno pridobitev, ki te- j melji v versaillski pogodbi. Versaillska pogodba se je sklepala ob času, ko je bil še ves svet pod vtisom nemške nevarnosti, ko je bdo sovražno razpoloženje proti premaganemu sovražniku pri vseh zaveznikih še glavni vodnik, ko je pomenila zaščita Francije zaščito vseh zaveznikov. In iz te dobe izvira versaillska pogodba e vsemi svojimi slabimi, a tudi dobrimi i sti anmL Da je danes ta pogodba v naj-: večjo korist Francije in povzroča neprili-! ke drugim zaveznikom, za to ne morejo nič Francozi. Toda zahtevati od Francije, da z lahkim srcem popušča v tej zadevi, bi bilo smešno. Francozi se le predobro zavedajo, da utegnejo biti obdani nekoč od samih sovražnikov, zato ne morejo dopustiti, da bi se dvignila njena najnevar-j nejša soseda brez gotovih poroštev za bodočnost. Pomisliti moramo, da isti imperialistični duh preveva vse velike evropske države, zato je imperialistična borba Francije le en pojav v verigi evropskih imperializmov. Će promatramo s tega stališča francosko politiko, tedaj ne moremo zameriti Francozom, da tako krčevito branijo versaillsko pogodbo do zadnje čr-kice. Če se začne krhati pogodba pri enem koncu, se ne more vedeti, kje se to krhanje ustavi in kaj naj končno ostane od pogodbe. Sicer smo videli že v dveh praktičnih slučajih, kakšne posledice utegne imeti taka revizija pogodbe. Tu imamo na primer sevreško pogodbo, ki je razkosala :iekdanjo Turčijo in ne na posebno korist glavnega upravičenega udeleženca pri tej delitve, t. j. Grčije. Nočemo opravičevati imperialistične težnje te balkanske šibke državice, vendar se je ravno vsled njene slabosti izkazala potreba revizije pogodbe. Ta revizija pa je privedla do vojne med Grčijo in Turčijo, ki traja še danes med tem ko sta se Francija in Anglija vsaka po svoje umaknili z bojnega po-zciišča in prepustila nekdanjo zaveznico na cedilu. Drug zgled je Nemška Avstrija. Vsled svojega obupnega gospodarskega in političnega položaja ni mogla Avstrija doseči izvršitev tiste pogodbe, ki so ji jo zavezniki v St. Germainu diktirali. In tako so mogli Ogri v burgenlandskem vprašanju kršiti svojevoljna trianonsko pogodbo. In vmešavanje Italije e stalo Avstrijo del pogodbeno zajamčenega ji ozemlja. Dogovor v Benetkah je bila pravzaprav revizija mirovne pogodbe. Glasovanje v Šoprcnju se je izvršilo t&ko, kakor je hotela Italija in mirna Bosna. Torej dosedanja praksa kaže, da je vsaka najmanjša popustitev za slabejšo stranko skrajno kočljiva stvar. Če je z ene strani imperialistična duše vnost diktirala mirovne pogodbe, je pa z druge strani zopte res, da hoče ista imperialistična duševnost raztrgati te pogodbe, ki so postale nekaterim prizadetim strankam neljube. Torej tudi v tem slučaju gre za pobijanje imperializma z imperilizmom, Revizija glavne verasillske pogodbe pa bi utegnila dovesti do revizije tudi ostalih mirovnih pogodb. Kaj bi to pomenilo ako ne zrušitev celotne evropske mirovne zgradbe in pričetek novih spletk, novih razburjenj, ustvaritev novih sovražnih razpoloženj. Če se že sklenjene in podpisane pogodbe ne izvrše tam, kjer se čuti eden izmed pogodbenikov tako j močan, da si sme privoščiti to kršitev, kaj bi se izcimilo iz take splošne revizije mirovnih pogodb. Vprašanje revizije mirovnih pogodb je sila važno zlasti za nasledstvene države Avstro - Ogrske monarhije. Tri slovanske države so vzklile iz razvalin nekdanje habsburške monarhije; Poljska, Češka, Jugoslavija. Vsakdo ve, s kakimi političnimi in gospodarskimi težkočami se morajo boriti te nove državne tvorbe, ki so podedovale poleg dobrin tudi mnogo pasiv zapuščine. Zatorej je jasno, da bi se tudi te slovanske države protivile vsaki samo<-voljni reviziji pogodb, pri kateri bi imeli glavno besedo predstavniki tujih impe-ralizmov. Vsako človeško delo je pomanjkljivo, zato ne smatramo mirovnih pogodb za idealno rešitev političnih vprašanj v Evropi. Upoštevati moramo gospodarski položaj Evrope, ki je kolikor toliko v zvezi z mirovnimi pogodbami, vendar pa je treba povdarjati, da dokler bo imperialistična duševnost vodniea v evropski politiki, je revizija pogodb ne-le brezpomembna, ampak celo nevarna evropskemu miru. Naj bodo mirovne pogodbe, pričenši z versaillsko, še tako pomankljive, vendar tvorijo podlago za sedanji evropski mir. In če pride kdaj do revizije, se mora ta izvršiti le kot posledica nujnih gospodarskih potreb v popolnem soglasju vseh prizadetih strank. Sicer bi vsaka taka revizija pomenila le novo nasilje močnejšega nad sla-bejšimi in bi poslabšala položaj na vsej črti. Jugoslavija Razdelitev pokrajinskih oblasti BELGRAD, 10. Za proučevanje vladnega načrta o administrativni razdelitvi države določeni, il-členski pododbor administrativnega odbora je imel včeraj svojo prvo sejo. Pričela se je načelna debata o vladnem načrtu. O načelni administrativni razdelitvi so govorili poslanci Simonovič, dr. Hohnjec (kler.), Ljuba Jovanović (rad.), Miloradovič, Magovčević, Moskovljević in Venčeslav Wilder (dem.). Med poslancem Jovanovićem in dr. Hohnjecem se je razvila živahna načelna diskusija. Dr. Hohnjec se je glede utemeljitve svojega predloga o avtonomistični razdelitvi države na 6 pokrajinskih oblasti skliceval na Anglijo in njene dominije. Ljuba Jovanovič mu je pojasnil zadevo iz državnopolitičnih ozirov, da Anglije ni primerjati Jugoslaviji Pododbor je v načelu sprejel vladni načrt o administrativni razdelitvi Za načrt je glasovalo 9 poslancev, dva pa proti in sicer dr. Hohnjec in Moskovljević (ze-mljorad.J. Pododbor danes nadaljuje razpravo o srezkih oblastih. Enoten nastop male entente v Genovi. BELGRAD. 9. Med Belgradom, Prago in Bukarešto se vrše razgovori o omogočitvi enotnega nastopa zastopnikov male entente na genovski svetovni konferenci. V najkrajšem času se sestanejo zastopniki vseh treh držav, najbrže v Beigradu. Vendar pa kraj in čas še nista točno določena. Na posvetovanju bodo razpravljali zlasti tudi o stališču, ki naj ga zavzame mala ententa v Genovi napram Rusiji, zlasti ako bi sovjetski delegati zahtevali priznanje svoje vlade. Visok uradnik zunanjega ministrstva, ki vodi priprave za udeležbo Jugoslavije na genovski konferenci, je izjavil novinarjem, dabo na jgsL delegacijo v Genovi zelo mučno vplivalo, ako se uresniči vest, da bo sovjetska vlada med svoje zastopnike sprejela tudi nekatere komunistične voditelje iz držav male entente. Imenuje se med temi tudi ime bivšega poslanca v jgsL parlamentu, pobeglega komunista Markovića. Skoraj gotovo bodo zastopniki male entente protestirali proti temu, da prizna genovska konferenca te iz-venruske komuniste za člane sovjetske delegacije. V političnih in dlplomatičnih krogih smatrajo za verjetno, da na genovski konferenci pride med prvimi točkami dnevnega reda v razpraVo tudi vprašanje o priznanju sovjetske vlade v Rusiji. O tem vprašanju se vrše po- svetovanja med Belgradom, Prago In Bukarešto. Mala epteata napravi v tem oziru pismen dogovor. RIM, 10, «Tribuna* se bavi v posebnem članku z vprašanjem nastopa Male entente v Genovi. List piše: cZapaža se živo gibanje med državami Male entente, ki naj bi se udeležila predstojeće konference v Genovi kot organi-čen in strnjen blok. Gospod Beneš in praska vlada sta na čelu tega gibanja. Vsaka država Male entente Čuti in ve, da ima sama premalo moči in ugleda, da bi mogla obrniti pozornost velevlasti na svoje koristi in svoje stališče. Če pa se razne države vzhodne zveze že sedaj sporazumejo, da bodlo predložile skupen program, je jasno, da bo postal ta program zelo važen in da bo eden glavnih predmetov vse razprave. -• Sedanje razvijanje dogodkov nas sili k globokemu obžalovanju, da Italija nima več — kakor je imeia po R&pallu — mesta in nespornega ugleda velevlasti kot oditeljica Male entente. Ker bilo bi vele-važno za Italijo kakor tudi, in še bolj za Malo entento, će bi bila mogla rimska vlada s starim ugledom in zaupanjem, ki ga je uživala pred enim letom v vsej vzodni Evropi, sestaviti sporazumno s Prago, Bukareštora in Belgradom ter drugimi narodi bivše podonavske monarhije konkreten, organičen, skupen program za obnovitev vzhodne Evrcpe. Ta izvrstni politični «a - tout» je bil, žal, zaigran — upajmo, da ne za vedno, v teh zadnjih mesecih vnanje politike. Morda se pripravlja že kaka druga država, da stopi na naše mesto. Treba je, da vlada, ki bo izšla iz sedanje krize, ne prepusti z misli tega položaja, ki smo ga hoteli sedaj predočiti, ker to vprašanje je vele važno za nas in za narode vzhodne Evrope. Namestniki dimisijomranih ministrov, BELGRAD, 9. Za namestnika ministra trgovine in statu demissionis • dr. Spaha je določen minister za agrarno reformo Krsta Miletič, za ministra narodnega zdravja dr. Karamehmedovlća pa minister poljedelsva Ivaji Pucelj. Hoda zima po jugosioveaskih pokrajinah BELGRAD, 10. Snežna katastrofa traja dalje. Na vsem Balkanu so velikanski snežni zametL Tekom včerajšnjega dneva sta z velikimi težavami privozila v Bel-grad dva vlaka. Vse proge v Srbiji so popolnoma zametene. Vojaštvo pomaga progo odkidavati, da se lako vzpostavi vsaj delni promet. Vse brzojavne in telefonske zveze so vsled snežnih žametov pretrgane oziroma ne funkcionirajo. Z veliko težavo se še vzdržuje edina telefonska proga Belgrad-Sarajevo. Na ta način je Belgrad za silo zvezan z ostalim svetom, ker Sarajevo vzdržuje nadalje progo Zagreb. Po poročilih ravnateljstva državne železnice v Zagrebu je promet po nekaterih hrvatskih in slavonskih železnicah popolnoma ustavljen. V Sremu in Slavoniji divja velika burja. Železniška proga Brod-Vinkovci je popolnoma zametena, tako da" se sploh ne vidL Na progi so veliki, več metrov visoki zameti, ki jih je zelo težko odkidati. Vlaki stoje. Ravnateljstvo v Zagrebu je odredilo obsežno akcijo, da se proge očistijo in odkidajo, Akcija je zelo težavna, ker silovita burja v Slavoniji in Sremu vedno znova nanaša sneg na proge. Proga Zagreb - Karlovac je za silo od-kidana, tako da je tu delno vzpostavljen železniški promet Odkidana je tudi proga proti Ogulinu, fehoslovaSka Važna misija dr. Beneša PRAGA, 10. Danes odpotuje^ minister dr. Beneš v Pari* in London. Njegova misija je važna, ker bo dr. BeneS prisostvoval pred-konferencam zaveznikov glede Genove. Politični krogi splošno smatrajo, da so te pred. konference važnejša nego konferenca v Genovi sama. Imajo namen določiti program entente. V Parizu pa polagajo tudi veliko važnost na stališče male entente. Mala ententa bo določila svoj lastni skupni program. Doslej obstojajo glede konferenčnega programa diference med Poincarejem in Lloyd George-jem. Poincarejev program je bolj intransigenfe-nega značaja, dočim je Georgev umerjen. Na predkonferenci zastopa dr. Beneš malo entento. Z ozirom na to dejstvo komentirajo berlinski listi različno dr. Beneševo misijo. Berlinski listi izražajo upanje, da se mala ententa v bodočnosti odloči za protektorat Anglije in da bo na konferenci v Genovi dr. Beneš glasoval proti Poincareju. Dalje izražajo misel, da bo dr. Beneš na konferenci v Genovi pritiskal na končno in zaključno ureditev vprašanja reparacij, da se tako Srednja Evropa obvaruje pred neprestanimi političnimi in valutarnimi krizami. Čehosiovaška trpi v zadnjem času na gospodarskem polju ogromno škodo vsled padca marke. Dalje so nemški listi mnenja, aa slične razmere kakor v Celi »slovaški. vladajo ▼ Jugoslaviji, kar izhaja po njih komentarjih posebno iz dejstva, da je belgradski parlament sprejel trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Nasproti tea vestem pa «Agence Ha vas » konstatira, da se bo mala ententa pridružila Franciji. Čehoalovaško potojUo pred danafsko poslansko zbornico DUNAJ, 11, Finančni minister Gurtler je govoril v poslanski zbornici o vspehih finančnih pogajanj v Pragi za najetje posojila 500 miljonov kron 6s, obrestovanega po 6% v dvajsetih letffcu Nemika Avstrija je to posojilo garantirala X vknjižbo palače notranjega ministrstva in raznih indu- strijskih delnic in bo uvedla poseben davek na železniške transporte v prid Če-hoslovaški. Romunska Romunija za inernacionalizadjo Dardanel. BUKAREŠT, 10. Bukareški list «Indi-pendance Roumaine* priobčuje senzačni članek o rešitvi vzhodnih problemov. Bavi se z glasovi francoskega in angleškega časopisja, češ da Bukarešta podpira grške ambicije, na kar izvaja, da tiči vozel ori-jentnega vprašanja za Romunijo v jamstvu svobodnega režima v dardanelskem zalivu. Dokler ni razrešen ta problem, so vsa ostala vprašanja podrejene vrednosti. Romunija polaga važnost na internacionalizacijo Dardanel, ki je princip miru, kakor so ga priznale vse zavezniške sile. Do povsem zadovoljive rešitve more priti samo potom sporazuma vseh interesentov, na kar nastepi definitiven mjr na vzhodu. Konferenca zunanjih zavezniških ministrov je poklicana, da uresniči to svojo nalogo. Italija Ministrski svet, — Bonomijeve izjave RIM, 11. Ministrski svet je začel svojo sejo danes ob 11. Seja je trajala do ene. Prisotni so bili vsi ministri razen Berga-masca. Ministrski predsednik je poročal o političnem položaju, o tem, kako je kralj odklenil njegovo demisijo in kako je on pristal na to, da se prihodnji četrtek zopet predstavi parlamentu. Prosil je nato za besedo minister De Nava, ki je izjavil v imenu vseh ministrov, da stavlja njihove listnice na razpolago ministrskemu predsedniku, kateremu prepušča popolnoma proste roke za eventuelno preureditev vlade, ki bi jo on smatral za potrebno. Ministrski predsednik se je zahvalil ministru De Nava in drugim kolegom za ponudbo, katero pa je odklonil, poudarjajoč, da želi, naj se vlada predstavi zbornici neizpreme-njena. Ker se bo moralo razpravljati o vkupnem delovanju vlade, je potrebno, da se vlada predstavi parlamentu v polnem številu in složna. Nato je ministrski predsednik poročal v glavnih točkah o izjavah, ki jih bo podal dne 16. t. m. parlamentu. Ministrski svet se je nato bavil z vprašanji redne administracije. Znižanje predpisane starosti za gojcnce podčastniških šol RIM, 11. Vojaški list poroča, da je bila znižana predpisana starost od 18 na 17*4 let za one, ki mislijo \stopiti kot gojenci v kako podčastniško šolo. To velja tudi za one novince novih pokrajin, ki se bodo predstavili pri naboru z letnikoma 1901 in j 1902. Tozadevne prošnje morajo biti predložene najkasneje' do 25. t. m. Oni pa, ki bi bili lahko pripuščeni v podčastniško šolo že po prejšnjih splošnih določilih, morajo zaprositi to najkasneje do 15. t. m. Spor med upniki Italijanske eskomptne banke in vlado. — Bonomijeva okrožnica prefektom RIM, 11. Konsorcij upnikov Italijanske eskomptne banke je spričo vesti, da namerava vlada izdati z odlokom - zakonom poseben konkordat glede omenjene banke, napovedal po vsej Italiji protestna zborovanja. Ministrski predsednik je vsled tega izdal vsem prefektom okrožnico, v kateri opozarja, da vlada ne namerava vsiliti nikakega konkordata tej privatni banki, ker je to zadeva sodišča. Bonomi prosi prefekte, naj obvestijo upnike, da bodo po konkordatu, katerega pripravlja sodna komisija, lahko prevzeli vse poslovanje omenjene banke, Reka Hudi izgredi med Zanellijanci in fašisti REKA, 11. Včeraj je imela stopiti v službo nova reška policija, sestavljena od domačinov. Ko so za to izvedeli fašisti so se oborožili s puškami in bombami, se zbrali v skupine ter hoteli vdreti proti policiji. Italijanski orožniki so sicer posredovali, toda vkljub temu je prišlo do hudih spopadov, ki so trajali vso noč. Fašisti nameravajo vdreti baje tudi na Sušak. aibaniia Nemci grade železnice v Albaniji SARAJEVO, 10. Skadrski dopisnik sarajevske «Večernje Pošte» poroča o prodiranju nemškega kapitala v Albanijo. V Skadar so prišli te dni zastopniki nekega berlinskega industrijskega društva, ki je prosilo od balkanske vlade koncesijo za gradnjo električne železnice Skadar - Lješ-Sv. Ivan Meduanski in za napeljavo električne razsvetljave po Skadru. Kraj od Skadra do Lješa je sicer zaradi velikih poplav neprimeren, ker reka Drin ruši vse, kar je v bližini njenih bregov, toda nemški strokovnjaki trde, da bodo premagali vse te ovire. Za gradbo te železnice se za sedaj predvideva svota 1,200.000 mark v srebru. Razen Berlina se za Albanijo zelo briga tudi Dunaj. Z Dunaja so prišli v Skadar 3 uradniki, ki bodo organizirali albansko policijo. Merodajnl Albanci imajo v Nemce celo toKko zaupanja, da so poklicali iz Berlina nekotiko častnikov, med temi tudi enega polkovnika, da organizirajo albansko vojsko po nemškem vzorcu. Nemčija i Odmevi stavke javnih uslužbencev v Nemčiji BERLIN, 11. četudi je stavka železničarjev in mestnih uslužbencev *e končala, vendar javni obrati ne poslujejo še do danes. Nered traja dalje posebno v železni* niškem prometu. Odpuščeni mestni uslužbenci so danes povzročili re^ne nemire. Radi tega se je moral ukiniti tramvajski promet in plinarna je tudi ustavila svoje obratovanje. Mesto je zope v temi. Avstrija Velikanska ćragiaja na Dunaju. DUNAJ. 11. Od jutri dalje bo cena Kruhu zvišana na od 176 K na 452 K. Kilogram moke bo stal 612 kron. Francija Papež bo izvoljen za člana akademije za literaturo v Parizu PARIZ, 11. Akademija za starinske napise in literaturo v Parizu misli imenovati PaP«ža med svoje člane v znak zaslug, ki i si jih je stekel s svojimi številnimi in učenimi razpravami. Bančna kriza v Franciji PARIZ, 11. Že nekaj dni krožijo po mestu vznemirljive vesti o bančni krizi. Ministrski svet je sicer takoj skušal pomirit javno mnenje, vendar so te vesti povzročile, da je danes nekoliko velikih bank v resni nevarnosti. Nek bančni zavod v opustošenih pokrajinah je ukinil plačevanja. «Intransigeant» trdi, da širi take vesti neka boljševiško-nemška propagandna zveza. Te Deum za pa»*eža v Parizu PARIZ, It. Pariški nadškof kardinal Dubois je brzojavi! iz Rima, da se mora peti v nedeljo po vseh cerkvah in kaoelah v Parizu slavnostna zahvalna pesem povodom izvolitve novega papeža. Provizorični moratorij za odškodnine pred reparacijsko komisijo PARIZ, 11. «Temps^> poroča, da bodo zavezniške vlade naročile reparacijski komisiji proučavanje -provizoričnega moratorija za odškodnine, medtem ko si bodo same pridržale pravico cdločevanja o razdelitvi nemških plačil. Ansilia Anglija proti odgoditvi genovske konference LONDON, 11. Morning post poroča, da ni še ministrski svet sklepal o francoski noti glede cdgoditve genovske konference. Vendar so zatrjuje v merodajnih krogih, da bo angleška vlada vstrajala na tem, da se konferenca v Genovi otvori 8. marca, kakor je bilo določeno v Cannesu. Angleška skuša skrčiti svoje izdatke LONDON, 11. Goddes je v doljnj zbornici izjavil, da bi lahko znižala Anglija svoje izdatke v prihodnjem finančnem letu za 75 lfliljonov šterlin. Med temi bi se skrčili stroški za armado za 20 miljonov, za aeronavtiko za 5 miljonov in za javno šolstvo za 16 miljonov šterlin. Nemiri na Irskem se nadaljujejo LONDON, 11. Razburjenje v Ulstru radi ugrabljenih unionistov je vedno večje. Col-lins, predsednik svobodne irske države, je sicer ukazal, da se morajo unionisti takoj izpustiti na svobodo, a ni mogel doseči, da bi se to povelje izvršilo. Danes je pidel automobil ulstrske policije v irsko zasedo, kar je zelo poostrilo položaj. En stražnik je bil ubit. V Enrfiskillenu so se spopadli protestanti in katoličani. Stavka železničarjev je končana. Amerika Pred odpravo linčanja v Ameriki NEW - Y0RK, fc. Znano je, da je v Ameriki, posebno v južnoameriških državah, še vedno v veljavi pravica do linčanja obsojencev. feeseda «linčati» prihaja, kakor pravijo nekateri zgodovinarji, od imena nekega župana v Galwayju na Irskem, ki je baje 1. 1495. sam obesil svojega sina-morilca, ker ljudstvo in krvnik nista hotela izvršiti smrtne obsodbe. Drugi pravijo zopet, da prihaja ta beseda od imena nekega Johna Lyncha, kateremu je dalo ljudstvo ki se v severni Karoloni pod kraj 16. stoletja neomejeno zakonodajno in sodnijsko oblast, ker se ni moglo ubraniti pred ubeglimi sužnji, ki so izvrševali po deželi najhujše zločne. Linčanje je še v navadi tam, kjer državna oblast še ni tako močna, da bi mogla vzdržati red v državi, posebno pa v krajih, kjer žive skupaj pripadniki raznih plemen. Predvsem je sedaj v navadi v nekaterih južnoafriških državah, kjer žive skupaj črnci in belci. Linčanje obstoja v tem, da kaznuje zločinca izven zakona ljudstvo samo. Zločinca primejo, ga pretepejo in zasramujejo ter nato obesijo na bližnje drevo, vržejo v ogenj ali ga drugače mučijo. Ta način justice je bil vpeljan v času kolonizacije Amerike, toda ostal ie v veljavi tudi, ko so dobile Zedinjene države redno vlado. Amerikancu je že prirojena mržnja proti črncu in prepričanje, da je črnec sicer nekoliko več od živali, toda na vsak način manj od človeka. Borba za enakopravnost, za enake družabne in politične pravice črncev in belcev se mu zdi nezmisel. Nekega angleškega duhovnika, ki je v Floridi Siril flfnm A •EMN05TA Trsta, dne 12. febinarfa 1922. med črnci krščansko vero in zagovarjal družabno enakopravnost med Črn ci in belci, je užaljeno belo ljudstvo zgrabilo, mu strgalo s telesa obleko, ga bičalo, a nato namazalo s katramom ter povaljalo med splošnim smehom po kupu perja. Proti temu barbarskemu Sistemu so nastopali že mnogi toda doslej brez uspeha. L. 1871. je postal položaj tako strašen, da je moral kongres dati tedanjemu predsedniku skoraj diktatorsko moč. Takrat je kongres izdal zakon proti tajni družbi «Kukluks - Clau», ki se je ustanovila 1. 1867. v severni Karolini in v kateri so bili včlanjeni pristaši suženjstva in nasprotniki Unije ter republikanske stranke. Člani te družbe, ki so bili pod prisego obvezani držati vse tajno, so izvrševali najhujše zločine proti črncem. Moriii so jih, jim požigali hiše in jih preganjali na najbolj okruten način. Ta družba je bila razpuščena, toda na zadnjem vsečrnskem kongresu v Parizu se je poudarjalo, da je položaj amerikanskih črncev še vedno neizpremenjen. V južno-amerikanskih državah je linčanje še vedno v veljavi, pri čemer se ne dela ni-kaka razlika med moškimi in ženskami. Toda tudi v severni Ameriki se črnci na vse načine zapostavljajo in ponižujejo, vkljub temu, da so se te države borile za odpravo suženjstva. V Georgiji črnci ne smejo v javne biblioteke, v Virginiji ne smejo stopiti v tramvai, po severnoameriških državah se ne smejo kopati istočasno z belci. Celo krščanska mladinska zveza ni doslej sprejemala krščanskih črncev za svoje člane. Spričo takih razmer je jasno, da je na- redila ogromen vtisek vest, Al je poslanska zbornica končno odobrila xakon proti liBČanftt. Zakon predvideva kazen petih let zapora ali pa 6000 dolarjev globe za sodnika ali oblafitvo, ki h/i ne ukrenilo potrebnih ukrekov za preprečitev linča-nja. Mesto, v katerem bi se linčanje izvršilo, bo moralo plačati sorodnikom žrtve, ki je večkrat povsem nedolžna, odškodnino 7500 dolarjev. Tekom razprave o tem zakonu je prišlo do burnih incidentov med občinstvom in poslanci. Nekateri so pljuvali na poslance, ki so se drznili narediti tak zločin, kakor je ... odobritev zakona proti linčanju, ki je bilo južnoameriškim državam v sramoto pred vsem kulturnim svetom. Amerika bo poslala v Genovo opazovalca Harding ne verjame, da bo konferenca dosegla uspeh * WASHINGTON, 11. Zedinjene države so sklenile, da se ne bodo udeležile konference v Genovi, vendar pa mislijo odpo-slati tja svojega opazovalca. V odgovoru na povabilo za udeležbo na konferenci je Harding obžaloval, da hočejo zavezniki črtati z dnevnega reda baš ona vprašanja, kojih rešitev je za mirno sožitje med naro-ii neobhodno potrebna. Dokler se ne bo do odškodninske pogedbe temeljito preuredile in dokler se ne bo omejilo pretirano oboroževanje na suhem, do tedaj bo vsaka konferenca ostala brezuspešna. Harding in njegovi svetovalci gledajo zelo n.a-lodušno na priprave evropskih velesil za konferenco v Genovi, vendar upajo, da bo tej konferenci kmalu sledila druga, ki bo kazala več dobre volje in rešila Evropo teh zmešnjav. socialistične stranke za začasno. "Ne notrn^ nji, ne zunaflji položaj Italije ae ne da urediti brez rešitve velike gospodarske krize doma in če se ne izpreniene smernice zunanje politike po željah miroljubnih strank v državi. Vse to pa se ne more izvršiti brez sodelovanja najmočnejše proletarske stranke v Italiji. 1Z K sedanji vladni krizi Sedanji sorazmerni volivni red, ki je dal v novembru l. 1919. italijanski zbornici popolnoma novt> označje, je nastal vsled notranjepolitične krize. Valovenje delavskih množic ped vplivom in hujskanjem demagoških politikov je prestrašilo meščansko vlado. V zgodovini vseh držav moremo opaziti dejstvo, da skuša obstoječi državni red z izjemnimi popustitvami doseči pomir-jenje prebujnega političnega življenja v nasprotnikih, zlasti če groze ti poslednji z revolucijo, kakor je bilo v 1. 1919. in še potem v Italiji. S sorazmernim volivnim redom so prišle v zbornico stranke z izdelanimi in opredeljenimi programi, politika osebnosti, ki je bila v Italiji poprej glavni znak vsega političnega življenja, torej tudi parlamentarnega, je stopila nekoliko v ozadje. To dejstvo samo na sebi pomeni znaten napredek v političnem razvoju Italije. Vendar pa se niso uresničila optimistična pričakovanja tistih politikov, ki so videli v tej reformi spas Italije. Vkljub temu, da sta prišli v zbornico dve veliki stranki kot predstaviteljici ogromnih delavskih in kmetskih množic, se je odločilna politika odigravala izven zbornice. Vzrck temu je bilo nepopustno stališče socialistov, ki niso hoteli sodelovanja z ostalimi meščanskimi strankami, ampak so propo-vedovali diktaturo proletariata. Posledica tega postopanja je bil nastop fašizma in pričetek krvavih pouličnih bojev med fašisti in socialisti, ki so se iztekli, kot znano, s porazom boljševizma v Italiji, ne pa s porazom socialistične stranke, kakor so to pričakovali mnogi politični možje v Italiji. Giolitti je razpisal državnozborske volitve lanskega majnika, ker je mislil z njimi ubiti socialistično stranko s pomočjo znanih volivnih metod, ki smo jih tudi mi spoznali v naši deželi. Toda stari premeteni lisjak se je prav pošteno uračunil. Socialistična stranka je izšla iz krvavega boja zmagovita. Vkljub temu, da se ni udeležila volitev v nekaterih okrajih, kjer so socialistične množice v znatnih manjšinah, in vkljub komunistom je prišla v zbornico z največjo parlamentarno skupino. Ta zmaga je bila velike moralne vrednosti za stranko. Praktičnih uspehov ni bilo še pričakovati, zakaj fašistovska krvava ofenziva je šla dalje po vsej Italiji,j medtem ko je socislistična skupina v par-; lamentu igrala bolj klavrno vlogo. Notranje politični položaj je obsodil socialiste v ne- j delavnost in v medlo opozicijo. Posebno se j ni mogla stranka uveljaviti v zbornici vsled notranjih sporov med levičarji in desničarji, toda v glavnem je bila taktika1 «tranke: počakati, da se poleže vihar in zašije zooet solnce. In čas je delal zanje: Fašistovska nasilja, pogreške vlade v zu-! nanje- in notranje-političnih vprašanjih, J gospodarska kriza iti, vse to je povzročilo Giolittijev padec in nastop kolebajoče, neodločne Bcnonrijeve vlade. Bonomi je bil slabič. V zunanji politiki je pustil proste roke nerodnemu Della Torretti, ki je škodil italijanskemu vplivu v osrednji Evropi in v svetu znane trojice, v notranji politiki pa si je nakopal zaničevanje socialistov j kakor tudi fašistov. V tem času se je začel vršiti v socialistični stranki polagoma in j previdno preobrat na desno. Odkar je so-j calistična stranka opustila misel na revo- } lucijo in boljševizem, so se njeni voditelji začeli pečati 0 praktično politiko, ki ne more bti drugačna kakor ona, ki jo zahtevajo desničarji s Turatijem na čelu, t. j. sodelovanje, in zadnja izjava socialistične parlamentarne skupine, v katerem se namiguje, da bodo socialisti podpirali vlado, ki sprejme v program njihove zahteve, je prvi velik korak na desno. Iz navedenega je razvidno, da ne incre vefi nobena vlada mimo socialistov. Sorazmerni volivni red, ki ni dal nobeni stranki absolutne večine v zbornici, siti h koncetraciji strank, k sporazumu med skupinami, ako naj se sestavi nova vlada z! delovno večino. Socialistična skupina v j zbornici pa je tako močna, da more strmo*' glaviti danes vsako vlado, ki bi se ne nekoliko ozirala na težnje in želje socialistične stranke. Energična, vztrajna in Številna opozicija je tako gotovo orožje, da se tega zavedajo socialisti, pa tudi druge stranke, Uveljavljenje uspešne opozicije je odvisna le od sporazuma in edinstva socialistov samih. Če pristanejo desničarji k opoziciji, potem zamore socialistična stranka ovirati delovanje zbornice. Vzroki Bonomijevega padca nas -tukaj toliko ne zanimajo. Zadnji povod njegovega padca je dal nastop demokratske skupine proti vladi. Ker šteje ta blok okroglo 140 poslancev, ki so tvorili glavni steber vladne večine, je Bonomi z užaljeno gesto vrgel puško v koruzo ter tako presenetil demokrate, ki bi bifi morda še pripravljeni za pogajanja. Dasi se je moralo Bonomijevo ministrstvo smatrati za prehodno, vendar jc prišla cedanja kriza koHkortoliko nepričakovano, na vsak način pa prezgodaj. Kot je sedaj položaj parlamentarnih strank, si ne moremo misliti vlade, ki bi ne imela za se demokratske in ljudske stranke, zakaj evolucija v socialistični stranki ni še v toliko dozorela, da bi stopili socialisti v aktivno sodelovanje. More se reči torej, da je postal Bonomi-jev kabinet žrtev zakulisnih intrig nekaterih demokratskih nezadovoljne?* v, ki so potegnili vso skupino za seboj. Sedanjo vladno krizo so hoteli popolari izkoristiti za svoje strankarske namene, zaradi tega so se demokrati skoraj skesali svoje poteze. Popolari so zahtevali spočetka kar štiri portfelje, izvedbo Šolskega zakona in gotova poroštva z o žirom na zunanjo in notranjo politiko. Socialisti pa so sprejeli omenjeni dnevni red, v katerem obljubljajo podporo oni vladi, ki si nadene kot program: vzpostavitev miru fv notranjosti, zaščita sindikatov, a na zunaj politika miru. V teh razmerah je torej sprejel predsednik zbornice De Nicola težko nalogo sestaviti novo vlado. To je že drugič, da je De Nicola prišel do te časti. O priliki Gio-littijevega padca se je mnogo govorilo in pisalo o De Nicoli kot najprimernejšem načelniku nove vlade, toda bistrovidni mož ni hotel takrat sprejeti te naloge, ker ni hotel izpostaviti svojega prestiža za stvar, ki bi ne imela uspeha. Topot je De Nicola sprejel misijo, toda po nekaterih pogajanjih s poglavitnimi skupinami zbornice je izprevidel, da ne more priti do take večine, ki bi zagotovila njegovi vladi gotovo in daljše življenje. De Nicola se je pogajal tudi s socialisti in najbrže ne brezuspešno. Navidezno so se razbila pogajanja vsled vztrajanja po-polarov pri svojih zahtevah, ki so večje nego to, kar so imeli do sedaj. Demokrati pa se od ene strani boje, da bi ne popolari za^Mi ^reveKke moči, na drugi strani pa " ki bi bil orientiran pre- v v H popolari niso nikakor še voljni p^poznati socialistov, zato se ni De Nicoli posrečilo priti do ugodnega zaključka. PoLožaj ni danes Se dozorel v toliko. Vendar Da ne bomo morda zgrešili, če smatran ^o sedanjega zborničnega predsednika za iioža bodočnosti. Orlarn -ova misija pa je bila že spočetka obsojena * neuspeh. Ta sieflijanski profesor je načelo.-*al vladi ob času sklepanja ver-sailleske pogodbe, ima pečat reakcionarnega korvservativca, in je kot tak zlasti socialist *m trn v peti Njemu so socialisti obljubili brez pogajanj neizprosno opozicijo. Za C^ap* \ bi bile nekatere nacionalistične, ionarne stranke in popolari, toda demokratske stranke, reformisti in socialisti so izrekli svoj veto, zato je moral polomiti tudi on častno nalogo brez uspeha In najnovejša poročila pravijo, da je kralj odklonil Bonomijevo demisio in se bo Bo-nomijev kabinet predstavil zbornici v nekoliko dneh. Kako se bo končno rešila sedanja vladna kriza, ni mogoče še predvidevati. Vendar pa moramo smatrati vsak« vlado, ki ne bo hotela upoštevati zahtev Današnja Bolgarska Dopisnik praške «Tages Presse» v Sofiji podaja sledečo zanimivo sliko današnje Bolgarske: Obžaluje, da se javnost na Čehoslova-škem veliko premalo zanima za razvoj stvari na bližnjem vzhodu. Gospodarska bodočnost Čehoslovaške leži po velikem delu v smeri dolnjega toka Donave in Črnega morja. Tja bo morala Čehoslovaška ko uredi svojo lastno plovbo, usmeriti 6voj glavni izvoz. Saj gre tu prek in prek za poljedelske države z malo razvito industrijo, da more češka nadprodukcija imeti tu naravna tržišča. Poleg kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev in Romunske, s katerima je Čehoslovaška v iskrenem zveznem razmerju, je pred vsem Bolgarska, ki je zanjo v ospredju interesa. Bolgarska se nahaja sedaj v težavnem položaju. Obe balkanski vojni in svetovna vojna so potisnile Bolgarsko — ki je po letu 1878, po osvoboditvi, hitro napredovala — v njenem razvoju za desetletja nazaj. Pod bremenom davkov in carinskih davščin je£ta trgovina m industrija, državni proračun je pasiven, tako da se — pa naj se še tako navija davčni vijak — ne more nič storiti za kulurne namene in za povzdigo blaginje v deželi. Za vlado, ki je že izpolnila nekatere določbe mirovne pogodbe (gospodarske narave in glede oddaje orožja in streliva), tvori najvažnejše vprašanje skrb, kako naj uredi za plačevanje obrokov vojne odškodnine. Samo znesek za poprave iznaša 2 in en četrt miljarde frankov v zlatu. Prvi obrok je zapadel že 1, julija 1920, a še danes ni plačan, ker ni potrebnega denarja. Bolgarska vlada je bila prisiljena prositi odlog plačevanja obrokov vsaj za tri leta. Razumljivo je, da je vlada, ki zahteva le denar, ne bi bilo prišlo do zaželjenega zboljšanja razmer in se je materialni po^ ložaj državljanov celo poslabšal vsled neusmiljenega davčnega bremena: da je ta vlada v težavnem položaju in da se nezadovoljstvo noče ublažiti. Če se glede Čehoslovaške smemo nadejati, da je najhujše že prebila in da se more nadejati boljših dni, ne velja to še za Bolgarsko in računati moramo z velikimi težavami, zapletljaji, preden se razmere tu zbistrijo toliko, da bomo mogli govoriti o pozitivnem in ustvarja-jočem delu za povzdigo splošne blaginje. Ne Čudite se tore/ nikakor, da vidi bolgarska vlada edino rešitev v odlogu odškodninskih obrokov. Pomislite le, da plačevanje niti še začela ni, da vrednost «leva» pada rapidno ter da preračunjavanje zneskov, ki se imajo plačati v francoske zlate franke gre do številk, ki jih poznamo le iz zvezdoslovja. Poleg vsega tega je Bolgarska bogata — seveda le v možnostih bodočnosti. Tla krijejo v sebi zakopana bogastva na minc-ralijah, podnebje nudi tudi ob sedanjem primitivnem načinu obdelovanja bogate letine, katerih prebitki se izvažajo. Gre le za eno: ker je dežela uboga na kapitalu, je treba pridobiti zaupanje tujega kapitala, da ta poslednji uredi dviganje danih zakladov. Potem šele se bo blaginja dežele mogla polagoma dvigati. Vsaka bolgarska vlada mora torej predvsem začeti s tako lojalno zakonodajo, ki bo vabila tuji kapital! Bolgarska ima gotovo lepo bodočnost pred seboj. Odvisno bo le od nje same, oziroma od njene vlade, kdaj pride primeren trenutek, ko bo mogla glede tujega kapitala začeti s politiko odprtih vrat. To utegne boleti marsikaterega bolgarskega patriota, kajti že sedaj tožijo, da se več nego preveč podjetij nahaja v tujih rokah. Toda ni drugega izhoda iz današnje zagate. In čim prej se odločijo za ta izhod, tem bolje bo. Današnja vlada — Stambulinskega .— označa kot svoj edini cilj zopetno pridobitev zaupanja toKko sosednih držav kolikor tudi vse Evrope, kar naj se doseže z lojaino izpolnitvijo versailleske mirovne pogodbe. Bolgarska hoče torej v miru živeti z vsemi Ob sedanjem položaju deže' katera se mora težko boriti z vrsto notranjih vprašanj in ki se vsled finančnega bremena nahaja v veliki zadregi, je to za sedaj najpametnejše. Pa tudi to tako enostavno načelo se ne da lahko izpremeniti v dejanje. Naj Bolgarska hoče ali noče — vsled svojega zemljepisnega položaja bo pritegnjena v vprašanja evropske vztočne politike. Bolgarska bo izvajala realno politiko. Kako, — to določi bodočnost Na podlagi svojih dosedanjih grenkih izkustev se ne bo tako lahko spuščala v nsprotstva s svojimi neposrednimi sosedi četudi je sedanje razpoloženje v deželi nasprotno vsaki zvezni politiki, se more vendar reči, da splošna želja gre po zbližan ju z Jugoslo-veni, združenimi v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor se tudi splošno obžaluje, da se je Bolgarska v nesrečnem letq_1913. dala obtisniti od slovanske orijentirane smeri. Sedanja vlada se nadeja, da kmetje Jugoslavije, ki se sedaj organizirajo, ponudijo roko bolgarskim kmetom in da bodo sodelovali za spravo med obema sosednima slovanskima državama. Gotovo je, da nobena država ne mora ostati za vedno osamljen«, Bolgarska, ki težko trpi na posledicah vojne, obrača sedaj svoje glavno zanimanje notranji politiki, dočim se v zunanji omejue bistveno na to, da se izogiblje vsem nav zkrižjem s sosedi ter da si, izpolnjujoč mirovne po-gdje v mejah možnosti, pridobi zopet zaupanje Volitve v novih, oziroma pre-Krojenlli občinah v Julijski Krajini. S kraljevskim ukazom od 19. januarja 1922., ki je bil objavljen 6. tek. m., so se izdale določbe za volilno postopanje v tistih naših občinah, ki so se sedaj na novo ustanovile, oziroma drugače razmejile in se v njih zato še niso vršile občinske volitve. Posebno važna je določba o skrajšanju raznih rokov. 1. Rok za sestavo volilskih imenikov teče že od 6. t. m. in je skrajšan na polovico, tako da poteče že 21.'t. m. 2. Rok za zahtevo vpisa v volilski imenik teče tudi že od 6. t. m. in, ker je rav-nciako skrajšan na polovico, poteče že 16. L m. To je posebno važno, ker se tiče vseh onih, ki jih županstvo ni dolžno uradoma vpisati v volilski imenik, posebno torej optantov, kolikor niso bili morda že vpisani v volilske imenike za politične volitve. 3. Rok za določitev in razglasitev sekaj in volilnih prostorov, ki istotako teče že od 6. t. m. in je skrčen na polovico, zapade že 20. t. m. 4. Najvažnejši rok, namreč za reklama- svobodno govoriti, kjer mu ni dušilo glasu zločinsko nasilje, se je združilo v veličastne manifestacijo slovenske zavesti in v kričeč protest proti sedanji upravi in sedanjim upraviteljem! Ali se smemo nadejati, da vsaj ta liasko njihove politike v Julijski Krajini odpre oči gospodi v Rimu? Ali jih pouči ta neuspeh krajevne uprave, ki se da zavajati od zakrknjenih in interesiranih «informatorjev», m tudi osrednje uprave, ki slepo veruje informacijam — krivo informiranih v Trstu?! Na postojnskem in sežanskem primeru morejo videti v Rimu, kako so gospoda v Postojni in Sežani krivo obveščali gospodo v Trstu in ta gospode v Rimu! Naj jim pride že enkrat izpoznanje, da le dobra, v vsakem pogledu sposobna in brezpogojna uprava, ki posluša glas ljudstva, more vzbujati zaupanje in pridobivati srca, nikdar pa ne slaba, krivična, nasilna, ki gre v prilog le poediniin navi-hancem! Dnevne vesti cije, ki teče od županovega razglasa o razgrnitvi volilskih imenikov, je končno tudi skrajšan na polovico, to je na samih sedem dni. Istrski volilni odbori, pozor; Pritožbe proti določitvi sekcij in volilnih prostorov se morajo vložiti v roku treh dni pri pristojnem civilnem komisarijatu. «Piccolova» statistika bije po zobeh — njega samega! Petkov večerni «Piccolo» označa vspeh občinskih volitev kot plebiscitaren izraz Julijske Krajine. Da bi ugodil svojim lah-kovernim Čitateljem, podaja cel seznam občin in podčrtuje v svojih pripombah, koliko teh občili je izvolilo italijanski zastop. Ker pa je 10 število razmeroma majhno — le 76 med 236 občinami, ki jih navaja, tako da je nad dve tretjini teh občin slovanskih, namreč Hara u m in njeni neuspehi Že takoj iz začetka nam je bilo jasno, da naši novi upravitelji prav čisto nič ne poznajo krajev, ki naj bi jih dobro upravljali, in pa ljudstva v njih, ki naj bi ga z modrim postopanjem pridobivali, da ga sprijaznijo z novim položajem, ki so mu ga prisodili veliki dogodki. Videlo se je takoj, da so prišli plesat na parket — pardon: odrešit in upravljat deželo, ki je niso poznali. In ker je niso poznali, je bila naravna posledica temu, da so se dajali «informirati;>. Toda po informacije so hodili k ljudem, ki jih iz lastnega, strankarskega ali političnega in narodnega ozira niso «informiraliampak so jih le zavajali k zgrešenim korakom. Posledica tega je bila, da so bile vse odredbe od zgoraj doli zgrešene iz temelja in da so podrejena oblastva po deželi — ker so se zopet dajala zavajati od dotičnih lokalnih činiteljev — še te odredbe krivo izvajala, oziroma so jih izvajala vsaka drugače, po svoje. Tako smo videli, da so bile glavne smernice nove uprave popolnoma zgrešene in da je pri praktičnem izvajanju vladala zmešnjava. Vsa uprava se je vršila le po želji in zahtevah izvestnih politikov, strank in klik, ne pa kakor bi ustrezala volji, praktičnim potrebam in pravicam ljudstva: narodnim, političnim, kulturnim in gospodarskim. Ena najžalostnejših m najusodnejših posledic takega nepoznavanja razmer je bila ta, da so imeli novi upravitelji povsem krive domneve o jugoslovenskem ljudstvu na tem ozemlju: o njegovi dušev-nosti, o njegovem narodnem čustvovanju, o njegovi kulturni stopnji in o njegovi — to posebno — politični zrelosti. «Informa-torji» so jih uverjali, da bodo imeli posla z mrtvo, nezavedno maso, ne zavedajočo se svojega rojstva in tavajočo v temi, ki se more zato voditi z ovsom v eni, in držati na uzdi z bičem v drugi roki! Oves pa na ne bodo morda politične in narodne pravice, pospeševanje splošne gospodarske povzdige, ampak le ustrezanje osebnim nr.aterialnim ali duševnim koristim poedin-ce-v, ki naj bi bili potem poslušno orodje te slepe, nesmotrene in iz temelja zgrešena uprave. T^ka so bila navodila, ki so jih dobivali naši upravitelji. In ravnali ©o se tudi po njih. tfi^lostni sadovi take uprave pa so se kmalu začeli kazati na vseh koncih in krajih. M-^sto da bi bila modra in pravična uprava poživljala zaupanje v ljudstvu in vero v njeno * pravičnost in dobrohotnost, je slaba upmva le razširjala prepad med seboj in ljuds tvom. Prišlo je že tako daleč, da kaže tu Vi razpoloženje med veliko večino drugorot-#oih sodeželanov že vse znake skrajnega nezadovoljstva. Toda ** aki kažejo tudi, da vsi dosedanji neuspeh* saiiso še izpametovali upraviteljev in da jim-- še niso odprli oči. Njihovo neozdravljiv^ slepoto je jasno pokazala tudi vsa njihov Va politika, vse njihove metode povodom zadnjih občinskih volitev. Iskali so med "našim ljudstvom stike s poedinci, z oseba 0 dvomljive kakovosti, da bi z njihove • •••močjo, potom »kompromisov® ž njimi, ^->0 tis kali čustvovanje ljudstva in njegovo • *4jo, ter da bi udušili njegovo zavest. Go\{ ^rili so sicer o svojem prizadevanju za pil* i ii rje nje med obema plemenoma, v resnici ^oa je bil njihov cilj ta, da bi varali svet. • «.ako da je ljudstvo zadovoljno s sedanjo vr.pravo in kako da obrača hrbet svojemi^ dosedanjemu vodstvu! Posebno so to - »izkusili v Sežani in Postojni Uspeh je bil £ porazen, ker ni bil le povsem negativen, gampak tudi nečasten, kajti zakulisni šepet* v Postojni, Sežani in v Trstu so daneal t*-*' jeni, od glave do pete kot bla-miiH- i l?5rri pejcif S » ^o pogoreli, ker niso poznali našega * ljudstva, njegove narodne zavesti, njegov.,' politične zrelosti in njegove zvestobe do ^/ojega rojstva. Kjerkoli je le moglo 160 —, si dovoljuje «Piccolo», označati celo vrsto občin, ki so v naših rokah, za italijanske. Celo take, v katerih ni bilo niti enega, italijanskega volilca. Le poslušajte! Po «Pic-colu» so naslednje občine že italijanske: Postojna, Belapeč na Gorenjskem , Ukovica na Koroškem, Sežana, Brje (v okraju sežanskem] Brestovica, Kopriva, Kožbana v Brdih, a to kljub dejstvu, da Italijani v vseh teh občinah niti kot manjšina niso prišli v poštev!!! Nabre-žtna, Alavhinje, Barbana so ^Piccolu* tudi italijanske, ker imajo par domačih laških zastopnikov vmes! Potem navaja še kot italijanska občinska zasiopa Budanje v vipavski dolini in Miren pri Gorici!! Z vsemi temi nezaslišanimi faizifikacijami je *Piccolo» srečno dosegel število 80 občin. Da bi se pa vendar le v svo-jih računih vsaj nekoliko približal »plebiscitu«, navaja «Piccolo» nič manj ko preko 30 •nepolitičnih* uprav, ki so pa seveda vse slovenske! N. pr. Bate, Kamnje, Dol. Otlica, Vo-jače, Renče, Vreme, Temnica, Famlje in vse one notranjske občine, kjer ni bilo nobene politične borbe. In da bi tej svoji nczmisclnosti dal več videza verjetnosti, zaključuje «Piccolo», da te občinske volitve dokazujejo, da se vsa tista zložnost, s katero se Slovani toliko bahajo, postopno ruši. Ob tako očividnem in drznem potajevanju resničnih razmer pač ni treba našemu ljudstvu še le predočati kako protiple-biscitama je ta «Picco!ova» trditev o i t alijansi vu te pokrajine! Pri vsem tem pa ne govorimo o vseh tistih naših občinah, ki sta jih krvavo nasilje «Piccolove» stranke in Salatova volilna geometrija iztrgala iz rok naroda, kakor n. pr.: 2minj, Tinjan, Veprinac, Volosko-Opatija, Pomjan in cela vrsta drugih! • Picco-lova» statistika nam je še le prav živo pokazala, da sta dve tretjini naše dežele popolnoma slovenski. Če bi bila resnica res tako ugodna za «Piccola», bi je ne tako drzno in ob enem tudi tako nerodno potajeval. Ne pomaga nič: bo; proti naravi je — boj brez upa zmage! Žalosten spomin iz zgodovine Istre. ?z Doline nam poročajo, kako se je gospod civilni komisar Koprski marchese de Suni na otvoritveni seji tamošnjega občinskega zastopa, spominjal «lepega življenja» za časa gospodstva beneške republike. Hujših spominov gosp. civilni komisar pač ni mogel vzbujati v našem ljudstvu. Nočemo opisovati vseh strašnih posledic. ki sta jih to gospodstvo in njegova neprestana borba s sosedi — tudi s Trstom — ostavila v tej nesrečni, poprej tako cvetoči deželi. Saj govorijo o tem dovolj glasno goličave, kjer je poprej rodilo polje in brstelo zelenje I Sklicujemo se na verodostojno pričo škofa G. F. Tommas:nija iz Cittanove, rodom Pado-vanca, ki je pisal svoje *Commentarb okoli leta 1650. Tommasini navaja starega pisca G A. Magino, ki pravi, da so Istrani «rcveži n; duši in telesna a to «vsled bližine Benctek, ki vlečejo nase ves promet (Traffico)J! Dalje pripoveduje Tommasin iz svofih dni o bogati blagajni mesta Cittanova, ki bi bila mogla donašati meščanom velike koristi, ali uporablja se tako slabo, da ima korist od nje le «rektor» — benečanski načelnik, ki iztirjuje le globe vrhu glob, tako, da se stvar končuje s popolnim uničenjem dolžnika! — Glede koprske okolice pa pripoveduje: «Siromaštvo tega ozemlja izhaja tudi od tod, da so vasi v lasti raznih meščanov in plemenitašcv, ki smejo tirjati desetino in dvajsetino od žita. krme in vina, tako, da so ti kolikor gospodje toliko tudi sovražniki ljudstva, kateremu od-jemljejo imetje in mu povzročujejo tisoče drugih stisk in nadlog. In vendar je vse to milosten fevd od strani škofov in patrifarha. A reveži se v svoji obnemoglosti ne morejo upreti in tako prihaja do popolnega uničevanja (stermi-nio) vasi. O tem bi mogel — pravi končno Tommasini — navesti razne slučaje, če bi se ne bal razžaliti nekatere redke in pravične.:> To so, spoštovani gospod marchese Suni, sličice iz časov tistega «lepega življenja v Istri pod beneškim gospodstvom !1 Sicer pa je v naših krajih znan tisti zloglasni nasvet beneške vlade svojim zastopnikom v Istri: -Vladajte jih z neznanjem in siromaštvom!« (Con ijjnoranza e povertaf). Gospodu civilncmu komisarju v Kopru bi nujno svetovali, naj le opušča take ekskurzije v zgodovino Istre pod beneškim gospodstvom! Šolski pododbori v deželni posvetovalni ko. misiji. Generalni civilni komisar za Julijsko Krajino je ustanovil pri deželni posvetovalni komisiji šolski odbor, razdeljan v dva odseka. Člani odseka srednje šole, učiteljišča, trgovske, obrtne in navtične šole so gg: cav. du Ban, kom. Braidotti Arch., prof. Bronzin, prof. Co-ceancig, prof. Conforto, prol. Crepaz, cav. prof. Gentille, proi. Gregorctti, cav. prof. Pa-sini, prof. Pian de Tosarclli, prof. Rossignoli, cav. prof. Saraval, cav. prof. Snppan, frof. Turus, prof. Venuti, prof. Zauei, cav. ufl. prof. Ziliotti, proi. Znidcrsich. V odsek za ljudske in meščanske šole so imenovani gg.: cav. du Ban, Del Piero, Fcrlan, Fiatniu, Franzol, Kleinrnayer, Lona, Lussich, Mracing, PfH^er, Pasqual»s, Rajiič, RelH, Stocchi. * jni.^a cb"1' ^«eVcv je imenovan ' V Trsiti, dne 12. tefenuifri l*2Z »EDINOST« Stran ffl Lepa beseda lepo mesto ssade. Pišejo nam: Članek Športnika v naši «> Edinosti* je gotovo razveselil marsikaterega prijatelja sporta in mladine. Do sedaj niso naši kolesarji bili vajeni čitati pohvalna priznanja za njihovo delovanje, ki bi bila izšla iz nekolesarskih krogov. Hvala gospodu Športnika, da je z vi-fejega stališča osvetlil športna stremljenja slovenskih mladeničev in širšemu občinstvu razjasnil pomen in važnost vežbanja in tekmovanja v sportu. 2al so njegova rahla očitanja na našo javnost, da se premalo zanima in skoraj nič ne uvažuje naših športnih stremljenj, jako upravičena in skrajni čas bi bil, da bi začeli tudi drugi slovenski krogi kazati z besedo in dejanjem, da je ona telesna in duševna vzgoja, ki jo nudi in daja sport našim mladeničem nujno potrebna in koristna razvoju slovenskega življa na tem ozemlju. Kdor je zasledoval delovanje in uspehe sokolstva med našim narodom, mora priznati, da mu zamore le sport deloma nadomestiti to, kar je izgubila naša mladina vsled pretrganja sokolskega delovanja. In če drugi močnejši in srečnejši za-, stavlajjo vse svoje sile in vso dobro voljo, žrtvujejo čas, denar in zdravje za razvoj in vzdrževanje raznih športov, vprašamo vsakogar, ali ni sport ravno tako ali še bolj potreben in koristen za naš ubogi zanemarjeni živelj? Kje in kako naj najdemo sredstva, da rešimo našo zdravo mladino pred raznimi okuženji na duhu m telesu, ki jih nudijo predvsem to veliko mesto, neštete krčme v predmestjih in vaseh, plesne vabe na vseh koncih in krajih in vsa mamila, ki jih premore lažna kultura, in taka civilizacija, ki nam odreka in zanika najpotrebnejšo šolsko izobrazbo! Ni vsakomur dano, da se v pošteni družbi lahko kratkočasi in utrja v svojem mišljenju in značaju; mladeniča mika svet, zavaja ga znanje in radovednost v kroge, ki ga neizkušenega kmalu zajamejo, omrežijo, in ušode-polni korak je storjen, da se revež ne povrne več med svojce. Kdor vse to dobro uvažuje, mora razumeti, kako vzvišen je cilj, ki ga zasleduje tudi v naših vrstah športno stremljenje in kako napačno je mnenje enih ljudi, ki vidijo v teh mladeniških stremljenjih le bahato ponašanje z močmi svojih udov, A žal, med , našim ljudstvom se je marsikateri zdravi polet1 za gojenje sporta izjalovil, ker ni našel v naši j javnosti zadostnega razumevanja in podpira- j nja. Navedel bi lahko imena raznih naših fantov, ki so jih radi njihove spretnosti drugi zvabili, da se sedaj z njihovimi vrlinami di-, čijo. In med raznimi športi je kolesarstvo še vedno najbolj priljubljeno, in ko so bile raz-j mere zato ugodne, je naše društvo raztezalo svoje oddelke daleč tja na Kras in v Istro.! Minuli so časiJ S skrajno požrtvovalnostjo in vztrajnostjo deluje tudi dandanes naše kolesarsko društvo in kakor je bilo že ponovno povedano, je priredilo minolega oktobra svojo zbirko 170 kilometrov za * Primorsko prvenstvo^. Stroški so bili ogromni in radi njih naknadnega kritja prosijo kolesarji, da jhn naše občinstvo pripomore do potrebnega gmotnega in moralnega uspeha. Vzorna šentjakobska mladina jim bo šla na roko s posebno prire-; ditvijo, na katero vabimo naše občinstvo. Ve- ■ selica se bo vršila z lepim sporedom: igra,; petje in godba. Tudi za lahkonogo mladino bo, končno preskrbljeno s plesno zabavo. Gospod | Športnik v cenj. «Edinosti» od petka pravi, da se širijo govorice pri Sv. Jakobu, da je! dovoljen vstop samo povabljenim. Nato izjav-j ljamo, da je to naivnost ali škodoželjnost po- j sameznih oseb, ki širijo take nezmiselne govorice. Posebna vabila se sploh ne razpošiljajo nikomur razen zunanjim športnim društvom, ki so se udeležila dirke, in pa oddelkom dru-' štva. Blažene Barkovlje! Prejeli smo: Pravijo, da kogar Bog ljubi, ga tepe s svojimi nadlogami, da si s tem zasluži nebeško kraljestvo. Ali Barkovljani bomo gotovo med prvimi v nebesih, ker se zbira nad našo glavo preveč nadlog. Zdaj je začela delovti nova šiba toda ta je menda hudičeva, ne božja. Slovenska šola je dobila «italijanskega* učitelja, ki seje sedaj kulturo med naše otroke. Kako? To bo vedel povedati mogoče gospod šolski nadzornik, ki' bi moral biti informiran o teh stvareh, ki se tičejo v prv vrsti njega. Tičejo se pa tudi bar-kovljanskih starišev, ki poslikajo svoje otroke k temu učitelju v šolo. In ti stariši si dovoiju- j jejo vprašati šolsko oblastvo, ali sme res učitelj «italijanščine» na slovenski šoli klofutah slovenske otroke, jih zmerjati s «ščavi» in še z drugimi psovkami? Več prizadetih barkcvlianskih starišev. S Prošeka. Našo vas je doletela res izvanredna čast. Pred mesecem smo dobili novega brigadirja. Prejšnji je odšel — in nismo si ga : želeli nazaj. Obstali smo pa z odprtimi usti,: začudeni, ko smo videli, koga smo dobHi v svojo barbarsko* sredo. Novi brigadir je počel svojo karijero na Prošeku s poučevanjem ljudi a la turške šole t. j. z batinami. I* tega tudi sklepamo, da je izšel iz libijske «lole». Pred kratkim so hoteli fantje naborniki prirediti zabavni večer. Seveda je gosp. brigadir ukrenil vse potrebno, da je bila prireditev prepovedana. Prepovedal je obenem vfpko" slovensko petje in gorje onemu, ki prekrši to prepoved. Te '«= je ruska trgovina z inozemstvom spričo sedanjih razmer še precej živahno razvijala. Uvoz v Rusijo je znašal v prvem četrtletju L 1921: 2,962.100 pudov, v drugem četrtletju 8,406.900 pudov, v tretjem 24,217.900 pudov. Od te svote pripada 34.7% na živež, 32.6% na gorivo, 21.6& na kovine in kovinske izdelke. Uvozilo se je nadalje kemikalij za 1.3%, papirja za !2.6%, galanterijske robe za 0.2%, semen za 2.1%. Pri uvažanju so sodelovale te-le države: Anglija z 11,590.431 pudi [32.6%), Nemčija z 8,216.370 pudi {2&%), Severnoameriške Zedinjene države z 6,924.805 pudi (19.5%), Švedska z 2,941.383 pudi (8.3%). Med druge države je bil uvoz razdeljen tako le: Nizozemska 3.6%, Danska IA%, Lc-I tiska 1.3%; Estonska je uvozila za ; 1,972.809 pudov (0.8%), Poljska 23.110 [0.1%). Te bližnje države imajo pri tranzitu večjo ulogo, nego pri direktnih trgovskih stikih z Rusijo. Skozi Estonsko se je prevozilo za Rusijo 9 miljonov pudov blaga, a skozi Litvinsko tudi okoli 9 miljo-: nov pudov. Pri uvažanju zavzema prvo ! mesto Anglija. Izvoz iz Rusije je znašal v prvih devetih mesecih 15,582.556 pudov. V glavnem so se izvažali napol izdelani predmeti, kakor j les, lesni izdelki in usnje. Na tehnične izdelke odpada samo 0.1%. Predvsem se je i izve žalo v Anglijo, in sicer 33.6 %, in v Litvinsko s 46.7%. V Anglijo so se izvažali predvsem les, izdelano in sirovo usnje, smola, ščetine in konjska struna, azbest in grafit, a v Letiško les in lan. Tretje mesto v ruskem izvozu zavzema Turčija (6%), kamor je bilo izvoženih okoli 200.000 ' pudov soli. Četrto mesto zavzema Nemčija (4.6$), kamor so se izvažali v glavnem sirovo usnje, lan in azbest. Nato prihajajo Norveška (3.6%), Italija (2.5%), Kitajska (0.6%), Perzija, Gruzija Ltd. Zanimivi so podatki v ruski trgovini z inozemstvom od L 1918. dalje. Leta 1918. se je uvozilo v Rusijo za 11,533.464 pudov blaga, a izvozilo iz Rusije za 1,826.256 pudov blaga. — Leta 1919. tekom zavezniške blokade se je uvozilo za 520.006 pudov blaga, a izvozilo za 52.290 pudov. — Leta 1920. se je uvozilo za 5,223.357 pudov blaga, a izvozilo za 676.000 pudov. — V prvih '9 mesecih 1. 1921. končno se je uvozilo v Rusijo za 35,586.907 pudov blaga, a izvozilo za 5,582.556 pudov. Iz gornjih podatkov je razvidno, da sodelujejo pri trgovini z Rusijo skoraj vse 1 evropske države. Jugoslovenska trgovska luka. Pogajanja za ustanovitev trgovske luke v Jugoslaviji se nadaljujejo. Med 5 načrti bi prišla najbolj v poštev Split in Dubrovnik. Stroškov bi bilo 5 miljard dinarjev in bi sodelovala tudi Čehoslovaška s svojim kapitalom. Nova vladna odredba za ustanovitev bančnih zavodov v Jugoslaviji. Prehitro množenje bank v Jugoslaviji je prisililo vlado, da je izdala naredbo, po kateri bo v bodoče dovoljena ustanovitev le takih zavodov, ki bodo imeli vsaj 10 miljonov dinarjev kapitala. Borzna ooroiiia, Tečafb Trsi, dne 11. februarja 1922. Jadranska tanka ..............130 Cosulich •••....* 267 Dslmatia ................. . 190 Gerollmfch . • • .............1430 Libcra Triestlna •• ........ . • . . 43*> Lioyd . . •*.*.•••••••••••• 1390 Lossino •••ti*****.*.***.. 700 HlartinoHcli . ................130 Oceania ..................230 Prem uda .....*•........... 345 Tripcovlch ................. 260 Ampelca #■<...••.••••••••. £90 Cement Datraatfa •••••••••••••• 355 Cement Spalato . -............. 240 Tuja valuta na tržaškem trga: ogrske krone......................—.3.10 3.20 avstrijsko-nemške krone...... —.34.--.38 češkoslovaške krone >••••••• 3* 75.— 39.50 dinarji ..«...*...... 28.—.— 29.— le j i.......................1.1.25,— 26 25 marke....................10 25 - 11.26 dolarji...... .............20.20.— 20.20 francoski franki.........176.25 Švicarski franki 307,— —4* 1.— angleški funti papirnati •••••• $8.50- 69.— angleški funti, zlati.......W.75.—110.75 napoleoai ....................85.— 87.50 ___PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Ute^i Holandec Roman <65) «Takoj pribitim Kranc. Medtem pa pripravite črpalke in gasilke.» Sc prej kot v eni minuti je bil Filip na krovu, kjer je že našel kapitana Barenca, ki mu ie drugi pomagač že povedal strašno novico.' Kranc je ves dogodek na kratko opisal: opazil, Je, da se iz notranjosti ladje vzdiguje vzduh po ■ požaru rn ko je pogledal sam .— hotel ni nikogar buditi, da ne bi bil straB pre obči — je videl, da je ves prostor poln dima. Takoj je za^ pri okence in odhitel k Filipu in kapitanu. •Vaša mirnost je vredna občudovanja,» je pristavil Filip, «dovolj imamo časa, da mirno prevdarimo. Ce bi o stvari zvedeli vojaki in so- j potniki, bi nas s svojo prestrašenostjo le ovirab; toaa čudno se mi zdi, kako je tam doli mogel nastati požar7» «Še nikdar nisem prej Čul, da bi na »Katarini » gorelo. Kar nemogoče «e mi zdi. To mora biti prevara--- «0, zdaj sem te spoauiil, da smo naložili več zabojev z vitrijolom,» ga je Filip prekinil, «najbrže so se steklenice, ko je bil vihar prevrnile in ra2bile. Za slučaj kake nesreče sem dal steklenice v močno zbit« zaboje, toda ker. je ladjo le preveč metalo tem in tja, 90 sc gotovo razbili. ( «No, zdaj je, kar je,» je rekel Kranc. «Jaz jih splob nisem pustil naložiti, ker eem vedel, da moramo prevzeti tudi vojaške čete; toda izgovarjali so se, da so blagovne listine že izgotovljene in da ni mogoče drugače. Toda kaj sedaj? Jaz bi rekel, da vsa okenca trdo zapremo, da se ogenj zaduši.* «Da,» je pristavil Kranc, «istočasno pa napravimo v krov luknjo, skozi katero napeljemo brizgalno cev, da dovedemo kolikor mogoče mnogo vode v ta prostor.* •Prav imate, Kranc; pokličite tesarja, jaz pa medtem zbudim mornarje, da se z njimi raz-govorim. Vedno močnejši je dim, hitro, hitro. Glavno je, da ostanejo čete in potnMd v miru.» Prebujeni mornarji so prišli začudeni na krov. Nič niso zapazili v kaki nevarnosti se ladja nahaja, kajti, ker so bila vsa okenca tesno zaprta, ni dim mogel ven. «Fantje!« jih je Filip nagovoril. «težko al je, pa vseeno vam moram povedati, da imamo mnogo vzroka, če sumimo, da je ▼ ladji izbruhnil požar.« •Voham, da,» je rekel mornar. «Jaz tudi,» j« potrdilo več dragih, ki so hoteli oditi spodaj. ♦Miri Ostanite tal Poslušajte me: če zbur dimo vojake in druge ljudi — potem nastane taka zmešnjava, dm ne bomo megli ničesar začeti. Zanašati se moramo le naset a mti minute izgubiti. Gospod Kraac m tesar sta že pri delu. Vi pm, fantje in možje, ubogajte me, da vam povem, kaj storitev Vsi so ga ubogali. Uspeh Filipovih besed fe bil izvrsten« kajti ■eresijl so se medtem 00- Idahnili od prvega straha. Najgroznejši strah,! ki zamore doleteti človeka je 00i, ki ga po-v zreči krik. da je na ladji izbruhnil požar. Saf ' pa je tudi tak položaj strašen, če le pomislimo, da je tu mogoče voliti le dvoje: ogenj aH vodo, a oboje uničujoče. Filip je nekaj časa molčal: nato je opozoril mornarje na nevarnost njihovega položaja Is jim je povedal, kaj sta u-krenila Kranc in tesar, polagajoč jim na srce, naj kolikor mogoče ohranijo mirno kri. Obenem jih ie tudi opomnil, da se nahaja v skladišču le malo smodnika, Id je pa aa varnem, da ga Čisto lahko vržejo v morje; če bi pa bilo nemogoče pogasiti požar, je ie veliko desk na krovn, iz katerih je mogoče sestaviti splav, ki bi jim poleg čolnov pomagal rešiti se, posebno ker pristanišče nI daleč. — Filipov nagovor je imel za posledico pomirjevalen vpliv. ' Na ukaz prvega pomagača so vstali in odŠU proti skladišču, da bi odstranili smodnik, nekateri pa so šli k vodnim črpalkam. Todi Kranc je prišel zraven in sporočil, da je že napravljena v steno luknja. Takoj so pripravili cevi in lemala je brizgala v notranje prostore voda z veliko silo. Toda nemogoče je bilo ohraniti stvar tajno. Vojaki so spali na krove in spoznali iz beganja m tekanja mornarjev, kaj se je pripetilo. Medtem pa se je dim povečal in tez neke| minut seje vsepovsod razle-get dhrp krik: «OgeajU Kmaka je Iđo videti divjati nofa, žene, otroke, vse vprek, iskajoč obleke; eni so klicali, drugi moGu — kratko-malo: zmešnjava jeJUa popolss. p£ tudi izkazala blagodejna po-sledica Filipovega nastopa, kajti če bi se mornar« zbudili šele sedal, bi bili tfotovo nezmož- ni za vsako trezno ravnanje in ravno tako zmeebani kot sopotniki. Vsaka pokorščina bi odpovedala: eni bi tekli k rešilnim čolnom in bi večino prepustili usodi, drugi pa bi udrli v klet, se opili z žganjem in še pomnožili stra-hotne prizore. V takem slučaju bi ne bilo mogoče ničesar skreniti in najbrže bi vsi našli žalostno smrt v valovih. Toda vse to je preprečila hladnokrvnost Filipa in Kranca, kajti kapitan ni bil smožen za noben ukrep, ker se ni spoznal na ničesar, čeravno mu ni manjkalo poguma. Mornarji so se v tem težkem položaju izkazovali hrabre in skrbeli, kolikor je bilo seveda mogoče, za red. Filip pa je zbral nekaj odločnejših vojakov, ki so pazili, da ni zmešnjava narastla. Smodnik so vrgli v vodo in izvrtali še eno luknjo, skozi katero so brizgali še večje množine vode. Toda Filip je opazil, da je požar vedno silnejŠL Skozi špranje se je že valil dim, j ki je zadobil grozno obsežnost, po kateri je bilo mogoče sklepati na divjanje požara. Zato se ]e zdelo Filipu umestno spraviti v kajuto vse ženske in otroke in za ukaza ti možem, naj ostanejo pri svojih družinah. Bila je pretresljiva slika; našemu junaku so stale solze v očeh, ko je videl jokajoče žene z deco okrog sebe, nekatere so doijle, drugim so blestele oči s blazni grozi, nekatere pa so bile še mirnejše kot možje. 3tarejši otroci so pritajeno i h teli aH pa glasno jokali, mlajši pa. ki niso še slutili, kako vsodna ura je napočila, so z zanimanjem prisostvovali nenavednemu dejanja in z radovednostjo gledali ves prizor, smehljajoč in čudeč se. Častnika, ki sta poveljevala četam, sta bila dva novinca — nrapozAčaka. še zelo mlada moža, ki sta se kaj malo razumela na svojo službo m ki nista imela prav nič nastopa in ngleda — kajti v slučaju smrtne nevarnosti nikdo ne posluša ljudi, ki vedo manj kot mi sami. Zato jima je Filip naročil, naj ostaneta pri Ženskah in otrokih, ki jih nuj nadzorujeta, kar ste seveda rada abogala. Kakor hitro je naš junak zapovedal, da se morajo vse žene in otroci obleči, }e spet stekel k prednjemu delu ladje, da bi aadzorovai delo mornarjev, ki so pa vsled nadčloveških naporov začeli že omahovati; toda mnogo vojakov se je priglasilo k sodelovanju, a ves njihov skupni napor je ostal brezuspešen. Po preteku pol ure je počila stranska stena in vr. soko so švignili stebri plamenečega ognja. Zdaj se je začulo divje vpitje ieaa, ki so v smrtnem strahu pritiskale otroke na prsi, medtem ko so pri brizgalnici zaposleni mornarji in vojaki iz strahu pred izbruhliai požarom zbežali na zadnji del ladje. «Mlr. mir, moji fantje I» je tolažil Filip, «šc ni vsega konecf Ne pozabite, da imamo čolne in splav in če tudi ne bomo požara udušili In mogli rešiti ladje, smo vendar zmožni, če o-stanemo pri zavesti, rešiti sebe in uboge družine. Semkaj, semkajl Storite svojo dolžnost! Tesar, prinesite svoje sekire in odstranile drogove in debele deske, da napravimo splav. Spustite čolne v vodo. Zemlja je komaj deset mili oddaljena. V splav namestite žene in o-troke. Topničarji: potrgajte kolikor mogoče veliko vrvi, da jih uporabimo za zvezanje deski Tako, fantje, luči je dovolj, da lahko .brez svetiKk ootzvina.D Stran TV. »EPBfpST« * Trsta, dne 12. fahinajrjft 191» Lučka Šinkovec Roman Šmuc poročena Vipava-Idrija, 12. februarja 1922. 104 ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU CTfre Roma vogal ul. Baizioi. — Lastna palaca. Dckilttca riavn>ca In rezervni xaktađ K č. SI. 223,900.099 Imšaje kulai.Ho ?se fenine ii i&jaioifte frassilrcje. —--- Uradne ure od »-13 * - Mali oglasi se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Naimanjša pristojbina L 4'—» Kdor išči službo, plaća polovično ceno. URADNICA z daljšo orakso, popolnoma veščo srbohrvaškega jezika, stenografije in drugih pisarniških poslov se sprejme v industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod < Mariji. va» na upravo lista. 255 SEMENSKI izbran grah ima na prodaj Frr^z Uršič, Podraga, Vipava. 256 K0LAHJI m MIZARJI! Izbran epectjaien les, na strojih pO naročilu priresan, pooblan, ostrugan, dvodelne fermenice, narejena kolesa itd. dobavlja Mehanična žaga. Fužine, Ajdovščina. 38 HIŠO z gostilno, trafiko in zemljUčea prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod »Bodočnost 1922» na upravniitvo »Edinosti*. 42 KUPUJEM dnevno cunje čiste, bde in barvane, morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1. 31 Na prodal je v Spodnji Šiški pri LJubljani na zelo prometnem kraju, enonad-atropna hiša s trgovskimi prostori in vrtom. Natančnejša pojasnila daje gosp. dr. Ludovik GrobehUk, Ljubljana Bleiweisova cesta St. 16 (Jugoslavija) * 103 Dr. FERFOLJA in Dr. SEDMAK spr svoje klijente sežanskega okraja boto pri gospodu Amfu v Sežani. ata so- 70 SPALNICE krasne, solidne, kuhinjsko pohištvo, moderno se proda po nizki ceni. Via Ferriera 5, Bjeker. ** 211 UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1. V. nadstr. 17 ZLATO in »rebrne feron« plačam vet kot dru£* kupci Albert Povh. urar, Martini 46 t» bližini drvenega trgaj. 10 POZOR! Srebrne Icrone in zlato mj najvišjih cenah plačaj« edini grc5>ist Belleli Vita, Via Madonnina 10. I. 16 STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobne. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan Št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 22 NA OBROKE iLa Concorrsnte», via Gelsi 5. I. nadstropje prodaja ohleke, blago, dežne plašče, platno perilo, čevlje, itd. po nnr-zraecnejših cenah. 249 VELIKA množina harmonik se proda po nizkih cenah. Ulica Pasquale Revoltella 463. vratar. 257 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Frjincesco 15, II. 19 MALO HIŠICO, z malim vrlom, blizu Gorice, kupim. Pisati pod ^Stalna cena*, Zbokelj, Trst, Pasquale Revoltella št. 463, pri vra*. tarju. 258 NOVO ZGRAJENO tovarniško poslopje, v Mariboru, (Jugoslavija), pripravno za vsako podjetje, blizu železnice, sedaj uporabljeno kot tovarna pohištva, eventuelno z novimi stroji za izdelovanje lesa, se proda. Pojasnila daje Karol Wesiak, Maribor «E» Aleksandrova cesta 19. 252 POŠTEN in zanesljiv nabiralec oglasov se išče. Via Castaldi 4, I. desno. # 254 POROČNA SOBA delana pred vojno, kuhinja in jedilna soba se proda po zelo nizki ceni radi preselitve. Via Artisti 11, skladišče. 253 PREVZAMEM vsa tesarska in mizarska dela pod ugodnimi pogoji- Na željo pridem tudi domov. Zadostuje dopisnica. Leopold EIner, Servola 1173. 247 16—17 LETEN mladenič, krepak, pošLecih starišev, že izvežban v jestvinski stroki, se sprejme. Naslov pri upravništvu. 242 POiTEN mladenič dobi takoj hrano in stanovanje. Via Rigutli 5, II. 250 SLUŽKINJA se išče za takoj. Via Cologna 19, vrata 14. 251 POROČNA SOBA iz trdega, masivna, vzmeti in zimnice pj-odam radi odhoda po zelc nizki ceni. Corso Garibaldi 29, vrata 6. 244 V VEČJEM mestu Jugoslavije je na prodaj dobro vpeljana kavarna s celim inventarjem, koncesijo in šestletno pogodbo. Naslov pri upravništvu. 232 IZREDNA PRILIKA I Na najprometnejšem križišču Jul. Krajine, blizu postaje in ob državni cesti se proda zelo ugodno enonad-stropna hiša, v kateri se nahaja pekarija in trgovina, skladišče in gospodarska poslopja, zaprto prostorno dvoriščev saden vrt in za hišo ležeča paroola. Za izurjenega trgovca dobra postojanka. Ponudbe nasloviti na V. Gržina, St. Peter na Krašu. 233 K LAV IX, v dobrem stanju, se proda. Pojasnila daje Javna ljudska knjižnica v Nabrežini 225. Cena ugodna. 234 NOVE > OSEL JE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonderia 3. 164 ŽIVINOREJCI! Testenine in moka za krmo se prodajajo v ulici Udine 10. V soboto dospejo biškoti za krmo. 239 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo žiyljenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 221 ZA GOSTILNE in kavarne najbolje esence za rum, cognac, likerje, maiinovce ima v zalogi lekarna v II. Bistrici. 28 oT SE v najem soba in kuhinja proti čiščenju dveh sob s 1. marcem. Via Torrebianca 39 I. 237 SLUŽKINJO z dobrimi spričevali iščeta zakonca. Aleardi 494, II, levo, blizu Piazza Scorcoia. 236 POHIŠTVO za majhno kuhinjo, malo rabljeno, belo lakirano se proda po nizki ceni L 500. Via Milano 4, I. 226 NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, cblffoniers, spalne sobe od L 19tj0 dalje. Fonderia 12, I. desno. . 25 POHIŠTVO za poročne sobe in lakirane kuhinje po zmernih cenah se prodajajo v ulici Chiozza 51, pritličje. 131 MIZARJU Poravnan remeš, slavonski izhlap-Ijeo bukov les, okviri, limi, postekienjen papir, železo za postelje. Cene zmerne, skladišče, Moltno a Vapore št 9. Izredna prilika. 210 SPALNE SOBE, masivne od L 1800.— naprej, kuhinje, stolice za gostilno na prodaj v via Udine 25, skladišče. 228 SLUŽKINJA s spričevali se sprejme takoj. Coroneo 1, pri vratarju. 230 KROJAĆNICA Avgust Stular, uL S. Francesco D'Assisi št 34, lil. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 9 PRIPOROČA se đobroznana brivnica Josip Jermaa. Trst. ul. XXX Ottobre 14. 15 I KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE. ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« • » Gospodarsko društvo v Skednju vknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na redni občni zbor Rehato levi mihzi fu Alessandro 06 ki se do /riil v nedeljo, dne i§. svečana 1922 točno ob 9. uri predp. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. % 3. Poročilo blagajnika in odobrenje letnih računov. 4. Posamezni predlogi in nasveti. 5. Prememba društvenih pravil. (102) ODBOR. Ako bi ne bilo pri prvem občnem zbo u dne 26. svečana zadostno števtl> č ariov, vršil se bo v nedeljo dne 12. sušca drugi občni zbor ob isti uri ob vsakem številu navzočih ČJanov. P »zor! Novi dohodi 2 Sp<