1/2003 SODOBN0ST
                    revija za književnost in kulturo
Tomaž Šalamun
Slovencev nas je, kolikor nas je
Spoštovane dame in gospodje, Slovencev nas je, kolikor nas je, se pravi malo, in kaj zdaj s tem? Kaj zdaj s tem, je vprašanje, ki visi nad nami kot Damoklejev meč, vanj butamo zjutraj in zvečer, podnevi in v sanjah, in ta zadeva je tu in ne bo šla proč, kot na primer ne bodo šli proč računalniki. Ali se sploh izidemo? Ali imamo sploh zares šanso, da se nadaljujemo polno, scela, v globino in širino? Ali ne bo nekega dne spet kdo potrkal na vrata in rekel: ljubčki, vaš čas je potekel, svet preurejamo na popolnoma nov način, klima se nam kvari in Marsovci vdirajo, ne moremo več trpeti vseh teh vaših raznovrstnih smešnih partikularnosti, vašega tako imenovanega originalnega čudeža, taka fantazija je predraga. Gotovo bo. In lepo število nas se bo med potjo zrušilo, kar sami od sebe bomo resignirali, in se ne bomo šli več, ker je prenaporno. Gotovo bo tako. Lepo število nas pa bo reklo: kaj me briga, ravno zdaj plešem, ravno zdaj vadim vlogo Hamleta, ravno zdaj pišem knjigo, ravno zdaj sem se odločil ustanoviti založbo. In večina nas je oboje in troje in več, ker moramo biti in tu stojimo in gledamo štiri tisoč knjig, ki izidejo pri nas vsako leto, malo trudni, malo tudi obupani in v nekoliko scufanih bundah. Ampak to je vseeno dokaz, da znamo kvadrirati krog, če hočemo. Gospoda založniki. Ste ljudje, ki imajo dober pregled nad tem, kdo smo, kaj smo, neprestano se morate odločati, kdo ja, kaj ne, izbirati, organizirati, služiti, odpirati vrata ključnim rečem za naše in svoje preživetje. Ubadate se s kulturo. Precej sami ste. Predstavljam si, da ste tu najeli nekega pesnika, da vas malo pohvali, prav, da pa tudi povzdigne glas in opozori. Nad vas se zgrinjajo težki, sivi oblaki. Država, naša koža in povrhnjica, pozablja, kdo jo je ustanovil. Mi, kultura, smo vam dali formo, da ste sploh lahko naša povrhnjica in koža. Zahtevam prebujenje in prekrvavitev, premislek. Danes se politika obnaša, kot da je edina elita, ne samo pri nas, podobno je drugod po svetu. Z eno fatalno razliko. Večji narodi bodo ob podobnem obnašanju svojih politikov preživeli, imajo stare, bogate kulturne institucije. Samo endoivment univerze Har-vard je dvajset milijard dolarjev, približno toliko kot naš letni bruto
Sodobnost 2003 I 7
produkt. Poljaki so imeli mnogo hujši politični režim kot mi, pa so zaradi zaloge tradicije v kulturi prepluli ta čas z manj ranami. Slovenija pa je zdaj, ko je suverena, sama sebi nastavila četrti najvišji davek na knjige v Evropi in se s tem avtoterorističnim dejanjem popolnoma osmešila predvsem pred samo seboj.
A volimo Butalce? Nas je teh štiri tisoč knjig sram? Je ta mlada kmečka nevesta po dvanajstih letih razcveta naenkrat dobila smrtonosni napad bulimije? Zahtevam takojšnjo spremembo davka. Knjiga je bila na Slovenskem vedno vprašanje življenja in smrti, preživetja. Ne ope-šajmo. Noro in neodgovorno bi bilo pozabiti, kaj je naš temelj, in zgubiti kompas za prihodnost.
Govor ob odprtju jesenskega knjižnega sejma v Ljubljani
Sodobnost 2003 I 8