Leto IY._Y Celju, dne 29. aprila 1909._ Št. 18. NARODNI LIST Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vie pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Haro. II. Volilni okraj: Slov. Gradec, Šoštanj, Marenberk. Br. Anton Božič, odvetniški kandidat in posestnik, Celje. III. Volilni okraj: Brežice, Kozje, Sevnica. Ivan Malus, ekonom, Bizeljsko. IV. Volilni okraj: Šmarje, Rogatec. Maks Berlisg, posestnik in trgovec, Žetale. Narodnjaki! Posezite z vsemi silami v volilni boj! Ako vsakteri že pri agitaciji in pozneje pri volitvah stori svojo dolžnost, bo zmaga naša! Ne se zanašati drug na drugega! Vsak mora stati v prvih vrstah! Pozor! Bele izkaznice (splošna skupina) volijo 7. maja. Pazite! Modre izkaznice (kmečka skupina) volijo 17. majnika! Shranite legitimacije, ker zna priti do ožjih volitev! V splošni skupini, kjer je kandidat narodne stranke Franc Brinar, nadučitelj, Gotovlje, sta tudi dva druga kandidata: klerikalec Pišek in soc. demokrat Siiar. Če nobeden od teh treh ne dobi 7. maja večine nad obema drugima,, bo 14. maja ožja volitev med tistima, ki dobita 7. maja največ glasov. Zato shranite legitimacije, da bodete lahko tudi še 14. maja, če bo treba, šli volit. Shranite legitimacije, ker zna priti do ožje volitve! V splošni skupini mest in trgov so trije kandidati: Slovenec Rebek, Nemec Kral, in soc. dem. Horvatek. Ce dne 7. maja nobeden od teh ne dobi večine nad obema drugima, bo 14. maja ožja volitev med tistinia, ki dobita 7. maja največ glasov. Zato shranite legitimacije! Nedeljski shodi. Na dvaindvajsetih krajih naše lepe zelene Spodnještajerske se je zbralo 25. t. m. napredno kmečko in delavsko ljudstvo, da posluša svoje napredne, ljudske kandidate, da pokaže svojo ljubezen in navdušenje za Narodno stranko, da dokaže nasprotnikom svojo odločno voljo zmagovito izvoje-vati volilni boj, ki mu ga je vsilila maloštevilna mariborska duhovniška klika z odobravanjem nekaterih političnih pustolovcev in štreberjev. Je to krasno število shodov dokaz za živahno gibanje stranke v volilnem boju, je dokaz za njeno moč, je strašilo za nasprotnike, ki begajo po okraju in se skrivajo v bojazni pred ljudstvom v žup-nišča in na zaupne shode. Na 22 shodih smo 25. t. m. ljudstvu jasno in glasno razložili svoje visoke želje, smo razkrinkali klerikalno stranko — in uspeh je ne le zadovoljiv, temveč sijajen. Navdušuje nas vse za vstrajanje, za nadaljevanje ne-jednakega, mogočnega boja na narodno zavest in samostalnost, za pravice našega kmečkega in delavskega ljudstva. Zavladala je med nami zavest zmago-vitosti naših idej bolj ko kedaj poprej! Pa naj govore poročila; več jih zaradi omejenega prostora objavimo jutri. Shoda v Št. Pavlu pri Preboldu in na Polzeli. V Št. Pavlu smo zborovali v gostilniških prostorih g. V e d e n i k a ; shodu je predsedoval odlični domači posestnik g. Cajner. G. drž. poslanec R o b 1 e k je s priprostimi v srce se-gajočimi besedami razložil lepemu številu zbranih naprednih kmetov in delavcev, kako je prišio letos po krivdi vladoželjnih mariborskih duhovnikov do volilnega boja, katere stranke s [--stoje v tem boju nasproti, kako ,so si postavile svoje kandidate in je priporočal nato ob velikem navdušenju in pritrjevanju kandidate neodvisnih savinskih kmetov gg. potovalnega učitelja Franca Goričana, zdravnika dr. Karba in v splošni skupini Fr. Brin ar j a. — Urednik Lešničar je nato razpravljal o gospodarstvu deželnega zbora in odbora, ki je vedlo do sedanjega ogromnega 2inpol milijonskega primanjkljaja, o nevarnosti, da se bodo morale deželne doklade vsled tega zvišati, o krivični volilni reformi, o „skrbi" dežele za naše ceste, za regulacijo rek in potokov, o razmerah pri dež. uradih, v bolnišnicah in hiralnicah itd. Med zboro-valci je bilo tudi nekaj klerikalcev, ki so kar gledali, ker niso slišali, da bi se«0hjihov poslanec Terglav k jedni ali drugi zadevi oglasil v deželnem zboru. Mnogi so se kesali, da so zavrgli svoj glas s tem, da so a-a dali tako nezmožnemu in nevednemu človeku, ki dela samo sramoto svojim volil cem. — Zborovalci so se razšli z živijo klici na napredne kandidate! — Na Polzeli se je vršil volilni sestanek pri g. C i m p e r m a n u. Vodil ga je žalski župan g. Širca, govorila sta ista govornika. G. drž. posl. R o b 1 e k a so zborovalci prisrčno pozdravljali! Tudi možje na Polzeli so se izrekli za kandidate Brinar j a, Karbo in Goričana. Živeli naši kandidatje in živeli napredni Savin-čani! Volilna shoda v Tinskem in Lembergu. G. Berlisg je sklical za nedeljo, 25. t. m. shod na Tinsko. Zbralo se je precej ljudi. Dopoldne je imel pri cerkvi shod ponkovski Vrečko in na- hujskalo se je tam zibiškega Smoleta in par drugih, da so prišli na naš shod razgrajat in motit. — Dasi sta glavna kričača Smole in Fajs dobila od predsedstva prosto besedo in se je njuno vezenje otrobi mirno poslušalo, sta takoj, ko je začel govoriti govornik narodne stranke, začela vpiti in vmes govoriti. Opozorilo še ju je na posledice takega početja, toda s svojo menda v krščansko-socijalnih tečajih po dr. Korošcu in dr. Verstovšeku pridobljeno oliko sta dosegla, da bodeta imela opraviti s pristojnimi oblastmi. Naj si posledice pripišeta! Pribijemo, da so vsem izvajanjem g. Berlisga pritrdili tudi klerikalci in da nobeden ni vedel ničesar ugovarjati. Pohvalno moramo omeniti, da je g. župan Hočevar miril razgrajače, žal brez uspeha. — V Lembergu so se zvečer zbrali naj-veljavnejši možje iz občin Lemberg in Sladka gora. Odobrili so z navdušenjem kandidaturo ■ gosp. Brinarja za spložno (7. maja) in g. Berlisga za kmečko skupino (17. maja). Govoril je tudi g. nadučitelj Zidar in osvetlil v živih barvah lopovsko izrabljanje vere ob času volitev. Urednik Spindler iz Celja je govoril o agitaciji in o sredstvih nasprotnikov v vol. boju. Navzoči »katoliški" mladenič Gobec se je nekaj hotel vsajati, pa se je s svojo nevednostjo samo osmešil. o Gornjegrajski okraj po vseh znamenjih napreduje in je dobila narodna stranka tamkaj zadnja leta trdnejša tla, nego smo sami mislili. Že preteklo soboto zvečer je bil lep volilni shod pri Goričarju v Mozirju. Shod je veljal le tržanom in je prišlo iz okolice le nekaj naših zaupnikov. Obširni govor kandidata slovenskih trgov dr. Kukovca je bil vsestransko z navdušenjem sprejet. Pri razgovoru 0 volitvah v kmečki skupini, glede katere je govoril kmetovalec Miha Jošt iz Gotovelj, sta prišla tudi klerikalca Breznik in Vasle do svobodne besede, ker je dr. Kukovec na shod povabil vse mozirske volilce (izvzemši dva) brez razlike mišljenja osebno. Tu si naj klerikalci vzamejo vzgled glede svobode govora. Gostilničar Vasle je vzel nehvaležno nalogo potegovati se za — Terglava, pač, ker ga gotovo ne pozna, kakor ga poznamo mi. V ostalem je bil shod v Mozirju, katerega je vodil občinski svetovalec g. Šuster, preteklo soboto lep in zadovoljiv. Vsled želje tam. zaupnikov sklical je kandidat kmečke skupine gosp. dr. Karba za v nedeljo zjutraj poseben volilni shod zia mozirsko okolico h Kolencu v Mozirje. Shod, kateremu je predsedoval gosp. nadučitelj Praprotnik, je bil obilno obiskan in sta kandidat dr. R. Karba in kmetovalec Miha Jošt iz Gotovelj z lepim uspehom govorila. Volilci so se izrekli za volitev narodnega kandidata splošne ku-rije Franca Brinarja za dne 7. maja in v kmečki skupini 17. maja soglasno za dr. R. Karba in Franca Goričana. Ob istem času je govoril g. dr. V. Kukovec v Rečici v Savinskido- 1 i n i v gostilni g. Stiglica za narodne kmečke kandidate Franca Brinarja za 7. maj in za Franca Goričana in dr. R. Karba za 17. maj in je zbranim volilcem pojasnil način volitve. To je bil prvi napredni shod v Rečici, ki se vrlo probuja in ni bil neuspežen. Ob 11. uri dopoldne istega dne se je otvoril shod v Sv. Fran-čiškupri Gornjemgradu, kamor so tačas že prispeli govorniki iz Mozirja in iz Rečice. Shod v Sv. Frančišku je bil zelo lepo obiskan. Udeležili so se shoda najveljavnejši možje iz vseh sosednih krajev. Na te veljake se narodna stranka popolnoma zanese in pričakuje, da bodo vse storili, da rešijo čast narodne stranke v gornjegrajskem okraju. S krasnim uspehom so tn govorili dr. Karba, kmetovalec Jošt in dr. Kukovec. Soglasno se je sklenilo voliti 7. maja narodnega kandidata delavcev Franca Brinarja in 17. maja Fr. Goričana in dr. R. Karba. Neutrudljivo so ravnoisti govorniki po tem shodu nadaljevali svojo pot in so imeli ob 3. uri popoldne že nov shod in sicer v Bočni, znani narodni občini v napredni Zadreški dolini. Govorili so tu zopet dr. Karba, kmetovalec Miha Jošt in dr. Kukovec, nadalje gg. Ručigaj in Kelc. Po zelo živahni razpravi tičoči se gospodarskih potreb okraja, se je shod ob velikem navdušenju zaključil s sklepom 7. maja voliti Franca Brinarja, 17. maja pa dr. Karba in Franca Goričana. V kratki dobi manj nego 24 ur sofisti govorniki otvorili v gornjegrajskem okraju ob 5. uri popoldne šesti volilni shod in sicer v narodno probujeni občini Kokarje pri županu Prazniku. Tudi tu je bil shod zelo zanimiv. V krasnih besedah je govoril o narodni stranki in volitvah g. nadučitelj Knaflič, kateremu so sledila izvajanja dr. Karba, Miha Jošta in dr. Kukovca in več domačinov. Udeležba tu ni bila znatna, ker so flosarji vsi na vodi, kar se je občutilo tudi na ostalih shodih. S shodom v Kokarjih se je pa zaključil venec šesterih lepih volilnih shodov pretekle nedelje v v gornjegrajskem okraju. - Zdaj pa ostane geslo, naj se z vso odločnostjo izvrši še podrobno delo, da se napredni volilci izkažejo ne le na shodih ampak tembolj na voliščih 7., 17. in 24. maja. Shodi v slovenjgraškem in marnberškem okraju so potekli za naša kandidata dr. Antona Božiča in Frana Brinarja zelo sijajno. Shoda v Slovenjgradcu, ki se je vršil predpoldne v »Narodnem domu", se je udeležilo vkljub neugodnim razmeram vsled cerkvenih slavno-stij do 300 zborovalcev, med temi gotovo do 250 volilcev. Predsedoval je shodu naš vrli, občepriljubljeni pristaš gosp. Ivan Verdnik, p. d. Poderžan iz Št. Janža, ki je po jedrnatem nagovoru dal besedo kandidatu dr. Božiču. Ta je v poljudnih besedah podal kratek političen pregled ter očrtal kmečki program narodne stranke za deželni zbor štajerski. Glasno pritrjevanje je pokazalo, da volilci visoko čislajo svojega priljubljenega kandidata. — Govoril je nato kandidat splošne skupine Franc Brinar, katerega izvajanja so našla glasen in srčen odmev pri volilcih. — Kandidat dr. Božič je nato še zavrnil nekatere lažnjive in obrekljive napade ..Straže" in »Slov. Gospodarja" ter je pokazal zborovalcem, kakega nepoštenega orožja se poslužujejo klerikalci. Po nad poldrugournem zborovanju je predsednik g. Verdnik z navdušujočimi besedami zaključil ta res krasno uspeli veličasten shod. — Popoldne ob 1. uri istega dne se je vršil shod na Vuzesnici v Anton Mravljakovi prostorni dvorani, ki je bila poslušalcev natlačeno polna. Po našem mnenja je bilo nad 300 ljudi Shod je otvoril g. F. Verdnik iz Vn-zenice, predsednikom je bil izvoljen g. Ivan Verdnik iz Št. Janža, ki je zelo spretno vodil tudi ta shod. G. Brinar je kot prvi govornik očrtal svoj program, na kar je govoril drugi kandidat gosp. dr. Božič o nalogah v deželnem zboru. Govorili so še g. dr. Vladimir Sernec, odvetnik v Mariboru o »vrlinah" klerikalnih kandidatov dr. Ver-stovška, Piška in drugih, g. Mravljak, Lešnik ter nekateri drugi volilci, ki so ob splošnem pritrjevanju sovolilcev odobravali kandidaturo g. dr. Božiča v kmečki in g. Brinarja v splošni sknpini Tndi na tem shodu je gosp. Verdnik v krepkih potezah označil naše stališče ter stališče in ravnanje nasprotnikov; za svoje navduševalne besede je žel obilo pohvale. — Ob 5. uri popoldne se je vršil shod v BistriSkem grabnu pri g. Primožiču. Akoravno ura in kraj nista bila za shod ugodna, vendar se je zbrala polna soba ljudi, volilcev splošne in kmečke skupine. Govorila sta oba kandidata, katerih kandidaturama se je pritrdilo, potem zelo lepo g. župan HOlbl in g. Galer. Po medsebojnem živahnem razgovoru so se zborovalci srčno poslovili od obeh kandidatov, katera sta obljubila, da prideta kmalu zopet v St. Primož med svoje volilce. ¥ Sevnici sta 25. t. m. dopoldne zborovala pri Si-mončiču gg. Ivan Rebek in dr. Gvido Sernec. Shod je bil prav lepo obiskan. Predsedoval je gosp. župan M. Starki. Kandidaturi gg. Rebeka in Serneca sta bili z navdušenjem sprejeti. Popoldne sta oba kandidata obiskala tudi Brežice. Shod v Podsredi ni bil kaj dobro obiskan, ker se je vršil takoj po rani maši. h kateri pa zaradi župnika Vau-potiča prihaja vedno le malo ljudi. — Zbralo se je do 30 naših vrlih mož Predsedoval je g. Preskar ml. Kandidaturi gg. Brinarja in Malusa ste bili z navdušenjem sprejeti. v Shoda v Št. Petru poti Sv. gorami se je udeležilo do 100 ljudi, med njimi par klerikalcev, ki so bili menda od kaplana poslani, da bi shod motili. Posebno repenčil se je neki Klavžar. ki proti izvajanjem kand. Malusa sicer ničesa ni imel povedati, a je venomer imel v mislih neke učiteljske plače. Ko ga je pa prav krepko zavrnil g. šol. vodja Cugmus, je utihnil in stisnil rep. Veličasten vtis je napravil na poslušalce govor g. dr. Karlovška. Šentpe-trani bodo oddali dne 7. maja svoje glasove Brinarju, dne 17. maja pa M alusn! d Shod na Vodenovem pri Šmarju dne 25. t. m. se je prav dobro obnesel. Volilcev je bilo 50—60. Velika večina se je izrekla za kandidata Narodne stranke Berlisga in Brinarja. v Shod na Bregu pri Loki pri Zid. mostu minulo nedeljo se ni mogel vršiti, ker je bil govornik zadnji trenutek zadržan, da ni mogel priti. Shod se vrši gotovo 9. maja zjutraj v Loki. Natančneje sledi! Narodna skupščina v San Štefanu je s 150 glasovi sklenila v tajni seji 22. t. m., da se sultan odstavi. Šejk ul islam je izjavil, da se odstav-ljenje da zagovarjati tudi iz cerkvenega stališča. Macedonska vojska v Carigradu. Macedonska vojska je 24. t. m. dospela v Carigrad. Prišlo je s četami, ki so ostale sultanu zveste, do malih prask, pri katerih je padlo na obeh straneh nekaj mož, pa tudi nekaj meščanov, ki so prišli bojujočim se četam preblizu. Pa sultanovo vojaštvo v vojašnicah Taškišli in Taksimu se je moralo kmalu udati. Narodna skupščina je nato proglasila nad Carigradom obsedno stanje in ljudi pozvala, naj gredo po svojih opravkih. Novi sultan Mohamed V. V torek je 101 strel naznanil carigrajskemu prebivalstvu premeno na prestolu. Ta dogodek je vzbudil med meščanstvom nepopisno veselje, le Staroturki in re-akcijonarci so zelo potrti. Novi sultan Rešad efendi, brat prejšnjega sultana je sprejel prva poklonstva v palači Dolmabogdže, potem pa se je odpeljal v Stambul, kjer ga je sprejel Ahmed Riza bej z vodji mladoturškega odbora. Mehmed Šefket mu je izročil narodno adreso. Dosti se govori o tem, da je novi sultan prišel k vsem tem slav-nostim v navadni civilni obleki. Usoda Abdul Hamlda. Ko so Abdul Hamidu naznanili, da je odstavljen, je vest vzel precej vdano na znanje. V daljšem govoru se je sicer opravičeval, da on ni sokriv vojaškega punta, čeravno se je to iz pisem, ki so se našla v Jildizu, jasno dokazalo, ampak je rekel, da je vse to zakrivila zla usoda. Baje se ga misli spraviti v Solun in mu tam odkazati neko vilo za bivališče. Iz političnega sveta. Dogodki na Turškem. Krvoločnost v Hali Aziji. Kurdi in drugi verski fanatiki so v raznih mestih Male Azije pomorili veliko število Armencev, Grkov in drugih kri-stijanov. V Adani je bilo usmrčenih nad 2000 oseb. Kurdi so zapalili armenske vasi Kessab, Krhan in Pajas in je popolnoma razdejali ter pomorili skoro vse prebivalce. b Konec Abdul Hamidove slave. Macedonska armada je ostala zvesta mladoturškemu odboru. Med prejšnjim sultanom in mladoturškim odborom ni prišlo do sporazumljenja. Mladoturki so odločno vstrajali na tem, da Abdul Hamid odstopi in zahtevali na njegovo mesto njegovega 64 letnega brata Rešad efendija, o katerem se je neki mlado-turški politik izrazil, da ga ne ljubijo niti ga sovražijo, ampak ga sprejmejo za vladarja, ker je najstarejši princ in po domačem zakonu vladarske hiše določen za naslednika. Kajti njim ni toliko ležeče na tem, kdo sedi na prestolu, ampak kdo ga obdaja. To se pravi, da Mladoturki vladarja ne rabijo, vladali bodo že sami, pač pa sultana, ki bo tiho „vladal". Državni zbor se je zopet sešel. Bienertha in Haerdtla so češki radi-kalci vsprejeli z velikim truščem in pfuj- in abcug-klici. Baron Bienerth je zapel veliko slavo nemški zavezniški zvestobi, rekel je, da se Avstrija ne bo vmešavala v turške homatije in da nima nič proti Srbiji in Črni gori. Z zadovoljstvom je konštatiral sklep trgovinske pogodbe z Rumunsko ter nato naštel naloge sedanjega parlamentarnega zasedanja: aneksijska predloga, reforma poslovnika ter rešitev državnega proračuna. Včeraj je finančni minister predložil zakonsko predlogo o preureditvi davka na žganje in pivo, iz katerih doneskov se naj izboljša gmotni položaj dežel. Obljubil je tudi nov davek na dedščine. Ogrska mlnisterska kriza. Avstrijska vlada je zavrgla načrt ogrske, da se mesto avstro-ogrske banke osnujeta dve kartelirani banki. Ogrsko ministerstvo je vsled tega podalo ostavko, a cesar je je poveril, naj še nadalje vodi vse posle. Cesar je sprejel več ogrskih državnikov, da mu poročajo o položaju, a še se ni odločil, komu naj poveri sestavo novega ministerstva. Volilna preosnova postaja zmiraj nuj-nejša in vedno bolj sili v ospredje. a Jezikovno vprašanje v Dalmaciji je končno rešeno. Dosežen je kompromis med hrvatsko - srbskimi in italjan-skimi poslanci v tem smislu, da bode v bodoče v vseh državnih uradih hrvaščina notranji in vnanji uradni jezik, dovoljeno je pa italjanske vloge tudi italjanski reševati. V šestnajstih mestih in trgih smejo biti nadpisi nad c. kr. uradi hrvatski in italjanski, drugod bodo samo hrvatski. Besedilo zapisnika o tem sporazumljenju bode v današnji seji definitivno določeno ter bode zapisnik podpisan. Nove jezi kovne določbe za Dalmacijo bode vlada naredbenim potom objavila. V tej do ločbi tiči slabost te poravnave, kajti naredba ni zakon in jo že prihodnja vlada lahko zopet razveljavi. b Nezaupnico so izrekli njegovi volilci poslancu baronu Pražaku v Ogrski Ostrovi, ker je posredoval pri prodaji vranoviške tovarne za sladkor Nemcem in ga pozvali, naj takoj odloži mandat. v Jezikovno naredbo za Dalmacijo je cesar že odobril in je vlada dala namestniku Nardelliju nalog, naj to naredbo takoj razglasi v uradnem listu za Dalmacijo. Naredba bo veljala samo za občevanje narodov med seboj v Dalmaciji sami. V občevanju dalmatinskih uradov z uradi v drugih deželah bode tudi v bodoče nemščina službeni jezik. Istotako bo nemščina službeni jezik v uradih podrejenih železniškemu in domobranskemu ministerstvu ter v dopisovanju "s centralnimi oblastvi (mini-sterstvi). Nova naredba stopi v veljavo dne 1. jan. 1912. 1. b Novi stroški za mornarico. „N. W. T." objavlja članek nekega mornariškega tehnika, kateri dokazuje, da je naša vojna mornarica že popolnoma zastarela in da bomo morali z ozirom na to, da Anglija, Nemčija, Francija, Italija in Amerika gradijo nove bojne ladije po tipu Drednought (drednot = ne boj se ničesar) tudi zgraditi v najkrajši dobi štiri take bojne ladje. Vsaka teh ladij stane malenkost 55 do 60 milijonov kron, vse štiri bodo stale torej 240 milijonov kron. To bode naša zahvala za zavezniško zvestobo Nemčije v avstro-srbskem sporu. Naša mornarica bo morala služiti nemški mornarici v okrepilo proti angleški vojni sili. Dolilni boj. A. Splošna skupina. Voli 7. majnika. Bele izkaznice. V tej skupini voli vsakdo, ki ne plača nič ali pa manj ko 10 K direktnih ali cesarskih davkov. I. yo1. okraj; Celje-Brežice-Sl0Y. Gradec. (Sodni okraji: Brežice, Kozje, Sev niča, Laški trg, Celje, Šmarje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slov. Ora- dec, Marenberk.) Naj zapiše vsak tak na glasovnico ime kandidata narodne stranke: Franc Brinar nadučitelj v Gotovljah. -''j-,- Kandidat Brinar nastopi v nedeljo, 2. maja, na shodih v Arclinu ("zjutraj) in v Št. Juriju ob j. žel. (popoldne). b Volilni oklie za Pišeka je že izšel. Duhovniki, ki so ga sestavili, pravijo, da Pišek bolj pozna zadeve delavcev in malih kmetov kakor Brinar To je očitna laž. Pišek je veleposestnik, ki se mu ni nikdar slabo godilo in kateremu se o tem volilnem okraju prej še sanjalo ni in ga tudi prav nič ne poza, Brinar pa je sam sin delavca, ki je ves čas videl in skušal bedo delavskega stanu, ki je potem kot učitelj služil na več mestih okraja, v katerem kandidira. Dalja pravijo, da Brinarja ponujajo celjski dohtarji, torej po kle rikalni trditvi vsaj več oseb. Kdo pa Pišeka ponuja? Samo eden dohtar. namreč dohtar Korošec. Zakaj pa je volilni oklic „pozabil" povedati, da je Brinar v tem okraju domačin, Pišek pa tujec? Zakaj je zamolčal, da je Pišek že kot državni poslanec in odbornik Koroščeve zveze tako zaposlen prosim, poleg tega je baje še izvrsten kmet (!), da niti ne bo mogel svojih volilcev, s katerimi nima in ne bo imel nikdar posebnega stika, uspešno zastopati. Nadalje, zakaj niso povedali, da se gre pri teh volitvah za sveto vero, katero lahko le Pišek brani, Brinar pa bo cerkve podiral in svinjake stavil? To bi vleklo! Saj so pri zadnjih državnozborskih volitvah tudi na ta način agitirali. Ali to sredstvo ne za-eže več? Čudno, čudno! Zelo dobro agitacijsko sredstvo bi bilo tudi to, kako klerikalci razumejo razmerje med llapci in gospodarji: Roškar je kot hlapec kar gospodinjo vstrelil! Le odkritosrčni biti, gg. v Mariboru! a Iz Zgor. Ponikve. Gosp. Brinar, nikar ne verujte, da bi bil tisti dopis v „Slov. Gospodarju" kedo tukaj napisal. Nad 50 let živim že tukaj gori in mislim, da poznam svoje rojake; saj niso tako hudobni. Bicikelnov in pa časa pa tudi nimamo, da,bi ljudi huj-skali okrog. Druzega ne vemo od Vas, takor, da ste vsega spoštovanja vredni. Vaše ime se daleč na okrog čisla! Zato jodemo pa tudi 7. maja pokazali, do koga imamo zaupanje. Kmet Iz Zgor. Ponikve, a Iz Ziblke. Se za nobenim učiteljem ni tako žalovala naša fara, kakor za gosp. Brinarjem. Ne samo otroci in matere, še mi moški smo se solzili za njim. In zakaj ? Zato, ker smo ga močno radi imeli in ga še imamo. Grdo bi bilo od nas, če mu sedaj pri volitvah ne dali svojih glasov. Naš kaplan pa še par drugih, katere bomo po volitvah objavili, se močno trudijo naše ljudi odvrniti od znanega nam in vsega spoštovanja vrednega gospoda Brinarja. Zategadelj pa tisti, ki se ne bodete dali zapeljati, napišite 7. maja na volilni listek Franc Brinar, nadučitelj v Gotovljah. Tako bomo najbolj pokazali svojo hvaležnost. Hvaležni Zibčan. d Zakaj sta Pišek in Korošec menjala z volilci? Pišek ima okrog Maribora za norca svoje volilce, da dela na Danajn za kmete, a okoli Celja bo trdil, da hoče delati v Gradcu za male posestnike in delavce. Korošec pa narobe! Storila pa ne bodeta nič dobrega ne za kmeta in ne za delavca. Saj vemo, da je obema poslanstvo le — „kšeft"! b Plškova obrekovanja v Brežicah. Za kai se kmetje najbolj borimo, to je, da se naši sinovi gospodarsko naobrazijo, to nam zvezarji povsod odjedajo. Na zaupnem shodu v Brežicah se je izrazil Pišek, kakor da ni potreba nič gospodarskih šol, ker so večinoma vsi, ki so te šole obiskovali, prav slabi gospodarji. Torej se naj prime vsak za ušesa, ki je obiskoval kako vino-rejsko ali kmetijsko šolo. Vsi ste slabi gospodarji. (Vsaj tako pravijo gospod Pišek.) Tudi čez vinarsko zadrugo, ki se je pred kratkim ustanovila, se je prav pridno udrihalo. Pripovedovalo pa se je vse to na 38 mož broječem sho-diču, med katerimi sta bila Pišek in Benkovič ter 13 župnikov. (In to je bil najbrž kmečki shod). Menili so, da se s takim opravljanjem komu prikupijo, a ne boš Jaka! Vsi vidimo, da imajo naši tovariši, ki so obiskovali kake kmetijske šole, uzorno urejene kmetije in želimo, da si tudi naši sinovi pridobe istih zmožnosti. Najmanj pa se more morebiti očitati slabo gospo-darjanje našemu kandidatu, kmetskemu ' tovarišu Ivanu Malusu, ki si je vse, kar ima sedaj (in to ni malo), pridobil z delom svojih rok in poznavanjem umnega gospodarstva. a Iz Gotovelj. Na vse napade v klerikalnih listih na našega gospoda nadnčitelja Franca Brinarja odgovarjamo, da ga spoštujemo, ljubimo in smo ponosni na njega. Nesramnim ... . . . obrekovalcem njegovega poštenega imena kličemo: Fej vas bodi! Županstvo Gotovlje, 20. aprila 1909. Andrej Antioga. župan, Franc Malgaj, 1. svetovalec, Blaž Brinovc, 2. svetovalec in načelnik krajnega šolskega sveta v Gotovljah. a Korošec iu Pišek. Vozil sem se te dni po železnici proti Celju. V Grobelnem sta vstopila dva kmečka moža, ki sta se pogovarjala o volitvah približno tako le: A. Kako je le to, da neče Korošec biti naš poslanec tudi za Gradec, saj smo ga mi na Dunaj volili? B. Res je, res! Tistega Pišeka nam je odločil, ki je bojda prav piškav! Pa saj Korošec tudi ni nič boljši! A. Prav imaš! Če bi bila zakaj, bi vsak pri svojih ostala: Pišek tam v Mariboru, Korošec pa pri nas! B. Ti gospodi tako menjujejo s poslanstvom, kakor s kakimi hlačami! To se mi nič prav ne zdi! —--A. Jaz Piška že ne volim! B. Jaz pa še manj! Rajši pa res volim tistega učitelja Brinarja, ki je bil doli v ZibiKi. Ta je vsaj tu med nami živel in ve, kako se nam godi.---- SomtfljeniKi V posameznih občinah naj bodo sedaj ob (asu VolitcV V Vedni stiii, naj pazno zasledujejo gibanje nasprotnikov in naj nam VsaH najmanjši dogodeH jaVijo. II. Volilni okraj splošne mestne skupine. V tem volilnem okraju so vsa mesta in vsi trgi, ki volijo že v mestni (privilegirani) kuri ji. Samo da v tej skupini volijo samo tisti, ki ne plačajo nič ali pa manj ko 10 K cesarskega davka. Vsak slovenski volilec naj zapiše na glasovnico ime narodnega kandidata: Ivan Rebek ključavničarski mojster v Celju. Nedeljski shodi. Kandidat splošne kurije za mesta in trge g. Ivan Rebek in kandidat za mestno kurijo g. dr. Ovidon Sernec priredita v nedeljo 2. maja volilni shod v Ljutomeru. Pazite, da m bodo HlcriHalni agitatorji popfcoVali glasovnic! B. Kmečka skupina. Voli 17. majnika. Nlodre izkaznice. V tej skupini voli vsakdo, ki plača najmanj 10 K cesarskega ali direktnega davka. I. volilni okraj: . Gelje-Laski trg-Vransko-Gornjigrad. Naj zapiše vsakdo na glasovnico imeni obeh kandidatov nar. stranke: Franc Goričan posestnik v Višnjivasi in kmetijski potovalni učitelj. dr. Rihard Karba zdravnik na Vranskem. Nedeljski shodi. Kandidat g. dr. Karba priredi v nedeljo 2. maja volilni shod v Arclinu pri Vojniku pri g. županu Vrečku; popoldne nastopita oba kandidata narodne stranke gg. dr.. Karba in Fr. Goričan na velikem volilnem shodu v Št. Jurju ob juž. žel. ob 3. uri pop. pri Černovšeku. o Velik volilni shod v Arclinu pri Vojniku. V nedeljo dne 2. maja po jutranji maši ob pol 8. uri dop. se vrši v gostilni g. župana Vrečka v Arclinu pri Vojniku velik shod volilcev kmečke in splošne kurije. — Na shodu govorita gg. kandidata Fr. Brinar in dr. Karba. Volilci iz sosednjih občin: Novecerkve, Višnjevasi, Šmartna, Frankolovega, udeležite se tega zborovanja, ki se vrši v sredini škofjavaške občine, v častnem številu. Polzela. Po zadniem shodu nar. stranke, na katerem sta govorila g. drž. posl. Roblek in g. Lešničar, vlada silno razburjenje med našimi pristaši za gg. Brinarja in dr. Kar bo ter Goričana. Vsak posameznik je obljubil, da bo delal na vse kriplje, da pade — praznoglavi Terglav, ki doma še svojih kozolcev ne zna čuvati in braniti, ne pa da bi hodil branit v Gradec pravice svojih volilcev ter delat v njih blagor. Sedeti mirno ter pre-bavljati graške pečenke, zna vsak, tudi vstati bi znal vsak, če .ga Korošec ali Benkovič dregne s palcem med rebra. A ko se je treba postaviti, mu pa pade — dobro srce za kmeta — v hlače in mož sedi na njem, da mu morda prevelike razburjenosti in strahu pred 74 modrimi kolegi ne poči. Priporočali bi vsled tega vsem volilcem celega okraja, naj vendar imajo usmiljenje s Terglavom ter ga naj nikar ne pošljejo v učenonemški Gradec, ker se zna zgoditi, da mu zleze to — dobro srce za kmeta — ob kaki hudi rabuki vendar le pod stol, in uboga žena, pomislite, kaj bo pa rekla, če pride gospod mož domov brez dobrega srca. Imejte torej usmiljenje in pustite revčka doma, naj lepo mirno orje in seje po Grušovljah ter se uči, ko mu bo dopuščal čas, po svojih obširnih kozolcih poslanske govore za prihodnjo sezono, ker je sedaj že premalo časa. da bi se zbrihtal, g. Jančič mu pa tudi ne morejo posoditi svoje glave, da bi zamenjala, ker bi jih Terglavova prav gotovo vsako nedeljo na prižnici osramotila pred farani! Le doma čepuri — Terdoglav! d Deželnozborski volilci v trboveljski občini. V kmečki skupini je 317, v splošni skupini 2389 volilcev. b Benkovič In Trdoglav sta imela v nedeljo po prvi maši volilni shod v Dramljah. Ker ga je župnik po pridigi oznanil in priporočil, se je nabralo precej ljudi, največ iz radovednosti. Benkovičev govor ni napravil nobenega utiša. Naprednjaki so klicali živijo Brinarju, Karbi in Goričanu. Za Benkoviča je bilo celih — pet možakov. Več sledi. — Razburjeni zbo-rovalci so Benkoviču in Terglavu včeraj preprečili shod v Št. Jakobu pri Ka-lobju. b -Klerikalni bratci med seboj. Gostilničar pri „belem volu" g. Trontelj bo kmalu zapustil hotel, ker skrbe klerikalci tako marljivo za odganjanje gostov. Na njegovo mesto pride neki Planinšek iz Šoštanja kot ravnatelj. 26. t. m. sta sedela v gostilni Benkovič in Planinšek ter si lajšala srce. Saj imata oba zelo častno preteklost za seboj! Benkovič je pravil novemu „rav-natelju": „Veš, saj jaz tudi nisem klerikalec, a v politiki sem." Kako se to strinja z njegovo navdušenostjo za verske svetinje našega naroda in s katoliškim prepričanjem poslanca, kateremu so duhovniki priborili mandat, to ga naj povpraša n. pr. vikar Gorišek. Če se gospodje dado voditi Benkoviču za nos, ostane nam samo uloga znanega tretjega, ki se celi komediji smeje. V ostalem pa nekdanji nemškutar Planinšek ne bode reklama za hotel pri „belem volu" v Celju. v Od Sv. Jurija ob J. ž. nam pišejo: Predzadnjo nedeljo sta pri nas čepu-rila Terglav in pasjebičani dr. Benkovič. Zbralo se je na shodu celih 64 oseb; med govorom jih je 10 odšlo, ker se jim je zdelo preneumn;-, da bi po- slušali Benkovičevo mešetarjenje. Med zbranimi je bilo 15 nevolilcev in 6 naprednjakov, ki so bili zlasti radovedni na daleč znanega Čepurja. Shod je bil tako ..zanimiv", da so mnogi dremali. Celo Terglav je med govorom svojega advokata zadremal. Sanjal je menda zopet o suhih klobasah v Gradcu, o svojem političnem portirju in o dijetah, s katerimi bo že sedaj svoje kozolce lepo prezidal in zavaroval pred ognjem. Samo enkrat je plašno pogledal po zbranih zvezarjih, ko je kolega Benkovič prav nepremišljeno trdil, da dosedanji deželni poslanci niso ničesar delali. V prvem hipu je hotel Benkoviča brcniti in ga opozoriti, da je on, Terglavov čepur, enkrat celo slabo prečital en predlog! Benkovič je končno svojo dolgovezno pridigo končal z besedami: če mislite, da bom v deželnem zboru delal čudeže, me nikakor ne volite! „Šlager" in ničesar izdal; ljudje so se natihoma strinjali z jezičnim dohtarjem, pa samo v tem, da ga ne bodo volili! Ampak Terglav se je postavil! Govoril je, da je čital v nemških časopisih (ime je pozabil omeniti, ker namreč ne zna nemški niti čitati), da se bo lovska postava spremenila. Stopil je z nemškimi poslanci celo v tozadeven dogovor! In tako je klohasaril naprej. Nekateri so se muzali, drugi jezili in le najzvestejši klerikalni backi so ga verno poslušali. Ko je končal, je rekel: „Dajte meni glasove in bodite tako prijazni in volite tudi Piška." Kaplan Žgank je na to čepurja hvalil in prosil, naj volijo Terglava, četudi ni ničesar storil. Kmetov pa vse te prošnje niso prav nič ganile; čisto so pozabili „živijo" upiti. Koncem shoda je predsednik predlagal, naj se Terglavu in Benkoviču zakliče „živijo"; pa odmev je bil kaj slaboten. Volilci niso bili nič kaj zadovoljni; nek posestnik je kar med zborovanjem odšel in se izrazil, da je bil „proklet' dugcajtn shod". Drugi so na shodu godrnjali, pozneje pa s slavnega Terglav-čepurja zbijali prav slane šale. Pravijo, da so mnoge letele tudi na tiste duhovnike, ki so jim postavili za kandidata advokata, ki hoče zaradi slabe pisarne zbežati iz Brežic in v Celju kaj več „profitirati", in — čepurja, čegar nevednost in prav po znanih viržinkah dišeče »postavljanje" sta prepričala slednjič tudi najneumnejše, da so šli lažikmečki zvezi na led! Škoda, da ne prideta še enkrat k nam ? Potem bi si odbila še zadnje volilce! d Dr. Benkovič na pobegu iz Brežic v Celje. Iz več virov zanesljivo vemo. da dr. Benkoviču v Brežicah pod nogami tako gori, da hoče pustiti svoj državnozborski volilni okraj brežiški in tudi svojo pisarno ter se naseliti kot odvetnik v Celju. Savinčani! Ta mož, ki mora bežati pred svojimi državnozborskimi volilci v Vaš okraj, naj "postane Vaš poslanec! v Kmečki glas o Goričanu in Karbi. Večkrat smo se že kmetje pogovarjali, da bi bil naš kmečki potovalni učitelj Goričan naš najboljši poslanec. On je prav kmet, kakor mi in ve najbolj, kje nas črevelj žuli. Ima pa tudi glavo za poslanca. — Upali smo, da bo naša Kmečka zveza postavila Goričana za kandidata, a postavila ga je Narodna stranka, ker so kmetje želeli. Zato pa verjamem, da je Narodna stranka res bolj kmečka, ko Kmečka zveza. In naj rečejo gospod fajmošter, kar hočejo jaz jim v lice povem, da bom volil Goričana. Pa tudi tistega zdravnika z Vranskega Karba bom volil, zato, ker mislim, če so enega tako dobrega zbrali, mora drugi tudi dober biti. In slišal sem iz kmečkih ust, da je Karba res izvrsten gospod in da so tudi njega kmetje zahtevali. Prej sem si mislil, da bi spet Terglava volil, pa kaj bo, če ni za to! To je res ravno tako, ko če bi mene poslali v Gradec Tistega dohtarja Benkoviča, pa tako ne bo noben kmet volil. Mi volimo Goričana in Karba. Kmet, ki je bil do zdaj pri Kmečki zvezi, pa ne bo več. v Napredni volilci in agitatorji! Tega se držite, kakor piše „ljubljena Straža"! „Nobena ura za agitiranje naj Vam ne bo prerana, nobena prepozna!" — Kdor zna pa zna! v Župnik Jančič iz Št. Petra mora res imeti veliko časa. V petek 23. je v eni sapi letel črez polje v goto-veljski farovž. Bržčas je šel kaj po-zvedovat k gotoveljskemu gospodu župniku. Blagor takim gospodom, ki imajo toliko, časa letati od fare do fare. Iz Št. Jurja ob juž. žel. Cenjeni gospod urednik! Prvikrat pišem danes dopis za časopis in Vas prosim, sprejmite še od mene preprostega kmeta mali dopis. Dosedaj sem bil zmirom miren in sem opazoval, katera stranka je boljša in spoznal sem. Kmečka Zveza ni za kmeta drugače ko ob volitvah, kadar je treba glas oddati, za druge kmečke reči ji še mar ni, kar sem jaz opazoval že dve leti. Kadar so bile volitve, tedaj so nas vabili na shode, potem so nas pa pustili same. Sedaj sem se podal čisto z vsem k narodni stranki, ker to je prava kmečka zveza, ker vidim, da tukaj po volitvah delajo poučne kmečke shode, pri katerih se res kmet za kmetijstvo nekaj nauči. Jaz sem pač tak, da sem le pri tisti stranki, pri kateri se res za nas kmete dela. Nikdar bi še v Št. Jurju ne imeli mlekarne, ko bi je ne bili ustanovili pristaši Narodne stranke. Hvala jim, tudi kmetijska podružnica je delo naprednjakov. Mi kmetje se ne smemo pustiti za nos voditi, od par častitih gospodov in drugih rogoviležev. Ljubi tovariši kmetje! držimo vsi skupaj in volimo le one, katere bo priporočala naša res kmečka stranka, ne pa farška zveza iz Maribora. Mi kmetje Terglava ne volimo, ker še dosedaj ni nič storil za nas in tudi ne bo, ko bi bil 10 let tam v Gradcu. Kdo bo pa poslušal takega klobasarja? Dr. Benkoviča pa v svojem okraju ne marajo, čeravno je domačin, še manj pa mi. ker ga ne poznamo. Dohtar Benkovič naj ostane doma, Terglav pa naj raje krave štrigla, če jih kaj ima. Mi pa gremo na volišče za naše kmečke kandidate, katere nam Narodni list priporoča. Še nekaj vas moram opomniti, da ne smete Žganku glasovnice kazati, ko greste volit, saj veste kako je pri občinskih volitvah glasovnice trgal in druge pisal; sedaj mora biti in tudi bo drugače. Če boste sprejeli ta moj skromni dopis, se bom še večkrat oglasil v Vašem listu. Kmetje, 17. maja vsi na svidenje na volišču za naše kandidate in povejmo našim možem, da se ne damo več komandirati od tistih, ki pridejo in zopet zginejo in pustijo tukaj le prepir in sovraštvo. Priprost kmet. o Dr. Benkovič se je pred par dnevi v spremstvu fajmoštra Kukoviča in kaplana Schreinerja pijan kot kanon vozil okrog Vojnika v splošno zabavo kmetom, ki so ga videli! — Lep kandidat! v Volilni sestanek se je včeraj zvečer vršil pri Planinšku v Levcu. Sklical ga je delavni žalski okr. odbor stranke. Prišlo je navzlic delavniku in silni utrujenosti lepo število Levčanov in tudi sosedov, da se pouče o deželnozborskih volitvah in svojih kmečkih kandidatih. Predsedoval je g. Kopriva; g. drž. posl. Roblek, burno pozdravljen, je razložil, kako je prišlo do vol. boja in kako so se postavili naši, kako pa duhovn ški kandidati. G. Brinar je nato razvil svoj program. Žel je viharno priznanje. G. Lešniča/ je ob velikem pritrjevanju naslikal dosedanje gospodar- Priloga »Narodnemu Listu" št. 18. Pismo lahonskega Meška Terglavu. Z lahonske grabe pod Riinčon, tega 21 tega aprila. Liibi moj pajdaš! Ti si me zaj buja. Ti si kriv, ka bon zaj gvišno pri volitvah opa. Zakaj pa daš mojo pismo leberalcon? Zaj so ga že meli v dnevniki nadriikanega. Jas sen si misla ka bon priša v Gradec vlade pelat. Če jas opadnen, si vsega Ti kriv. Pri sv. Tomaši so pismo šteli. Pravijo, ka ne ven pisma pisati te pa tudi nemren dober poslanec biti. Nemški tudi ne razmin si rajtajo. Naj bo! To pa le razmin, kaj se reče pri sodakih reks pa links Te pa si mislin, ka do gospod kaplan Korošec tudi z menoj cufridni. Do dobro shajali takak s Toboj. Se sen čiija, ka si Ti tiidi v Graci ne veda pisma šteti, ki so Ti ga naštederali. Pa veš kaj? Mija v Graci tak neva pisen štela. Se tiidi ne verjen, ka bi ge gor prišla. To naj drugi napravijo. Če mija le razmiva, kaj je reks pa links pa marš ajnc. Do že gospod Korošec komanderali, kakšni šrit ma delala. Paj Ti! Pa to Ti pač poven, ka de se nama pri volitvah hudo godilo. Man žlahto v Sejancih, na Grmi, v Kliičarovcih pa še indi ge šte. Pa san rod še nede zadosti glasov zmoga. Najrajši bi vso vragolijo pr miri pusta. Korajžo mi delajo naš tehant Caf. Pa jas jin vidin ka sami mislijo ka nen gvina. Vožgončov Hanzek naš poštnar Škrlec pa vkraj gleda, pa se po bedrah poka od smeha. Korački Kukovci, žlahta celjskega doktora me tiidi nekak zbočki gledajo. Korački Ščirič Lašič, ki ma tiidi doktora v Lašken je zvejani. Ne viipan si več v Ormož na ne v Lot-merk. Če v Ormož gren pa priden mimo Kukovca na Lešnci. Toti pa ma v Marprogi doktora ki je leberalec. Moji sosedni rihtari prti Lotmerki so mi jalni ka bi jas v Gradec priša, ki še sen bol hempa. Rihtar Šoštaric na Stari cesti mi prvošči, ka bi opa. Kaj pa še de le moj brat fajme-šter na Korošken reka? Se si venda čiija, kakšo pesen je naprava, ka bi se Slovenci združili. Jas pa zaj proti delan, da tak Korošec čejo. Jas tiidi popon vsega ne verjen. Pa bOgati jih moren če čen v Gradec priti. Se veš ka majo mešniki te najslabeše grunte. Takšo prokleto virstvo! Štibro pa jin mi plačujemo. Virtiti Di nas radi vičili pa sami enega vraga znajo. Pa zaj mo še se jih vse glih en čas drža. Morti pan deno v Graci zlehkega kokše rajnške zasluža, ka mi nede trebalo skoz z junci v foringo hoditi k našin žalaron. Shasna tak nič nen. Veš liibi moj, piši mi kak se Tebi kaj godi. E si ali pisati pozaba, ali pri Vas nemate pera doma, ali Ti to vači tak po malen gre ? Jas sen včista obviipa. Prekleti klapoviiša, tega prvega pisma pa Ti je tiidi ne blo treba li-beralcon dati. Zajš ja že enok k pameti priša, ka naj nedo pa po dnevniki česali. Vači de vse šlo k tristo vragon. Pozdravlja te čez hribe in doline Tvoj žalostni pajdaš Meško. Gospodarski paberki. Kmetje, pozor pri nakupu umetnih gnojil! Kmet Janez Pivec v Kočnem, p. Laporje pri Slov. Bistrici poroča: „Pri kmetih je zanimanje za poskusno gnojenje veliko, to tem bolj, ker je lansko leto neki agent veliko liudij osleparil in več vagonov umetnega gnojila razprodal. Uspeha seveda ni bilo nobenega, samo denar so zavrgli. Jaz sem svoječasno svaril pred tem sleparstvom, seveda je bilo prepozno, ker se je že bil vsaki podpisal." Isto velja tudi za let >s; posebno Celjsko okolico je- osrečil agent neke praške tvrdke s svojim obiskom ter razpečal velike množine mešanih gnojil. Znana tvrdka ,,Merkur", P. Majdič razpošilja svarila pred nakupom teh gnojil ter bodi kmetovalcem zelo priporočeno, da ista natanko prečita, da se ve varovati škode. Kdor ne dobi tega svarila v roke, naj mu služijo sledeče vrstice: Umetna gnojila se naj ne kupujejo od neznanih potujočih agentov, ampak pri dobro znanih domačih trgovcih. Sleparstvo se dogaja najbolj le pri takozvanih mešanih gnojilih, ki imajo po dve rastlinski hranilni snovi (dušik in fosforovo kislino), ali pa po tri (kali, fosforovo kislino in dušik). Če se superfosfati mešajo z žvepleno-kislim amoniakom, nastane amoniakov superfosfat, ki ima 2 do 9% dušika in 9 do 16% v vodi raztopne fosforove kisline. Zmes superfosfat a s kalijevimi solmi daje kalijev superforfat, ki ima 8 do 12% v vodi raztopne fosforove kisline in 4 do 10% kalija. Gnojilo s tremi hranilnimi rastlinskimi snovmi je kaliamoniakov-superfosfat, ki ima 2 do 6% dušika, 7 do 9% v vodi raztopne fosforove kisline in 4 do 10% kalija. V nekaterih krajih ta mešana znojila zelo rabijo^ ker se baje prav dobro sponašajo. Če se pa pomisli, da se ravno z mešanimi gnojili najbolj slepari in da vsak kmetovalec lehko sam kupi posamezna gnojila, ki so v mešanih gnojilih, in jih tudi lahko sam meša, in nadalje, da tvorničarji za mešanje vedno precej računajo, potem iz teh vzrokov ne bomo priporočali rabiti mešana gnojila, če se lehko kupijo posamezna gnojila. Nadaljna in sicer najbolj slaba stran mešanih gnojil je ta, da z njimi ni mogoče zadostiti posameznim kmetijskim rastlinam, če če ali one hranilne snovi zahtevajo v obilnejši meri, kajti mešana gnojila niso nikdar mešana v pravem razmerju in ravno to je najvažnejše pri gnojenju z umetnimi gnojili, da damo vsa-kej rastlini ravno toliko posameznih hranilnih snovij, kolikor jih pač po naravi potrebuje. Z meš?nimi gnojili pa damo od jedne hranilne snovi preveč, od druge zopet premalo in to je krivo, da je uspeh gnojenja slab. Za travnike na primer se naj vedno vzame na 1 ha 600—700 kg kajnita (ali 200-250 kg 40% kalijeve soli) in 700—800 kg Tomasove žlindre. Tudi gnojenje s samo Tomasovo žlindno je napačno. Kako najbolje ohranimo jajca ? Med raznimi živili zavzemajo jajca domače perotnine pač prvo mesto. Povpraševanje po jajcih je leto in dan vedno enako, medtem ko je ponudba istih glede letnega časa, vremena in obratnih sredstev zelo različna. Tako padajo in rast6 cene jajc kakor pri malo kakem drugem živilu in ne malo kedaj vsahne dovoz jajc popolnoma. Tedaj pač ni prisiljen samo jajčni ve-letržec, ampak tudi mali kmetovalec in skrbna gospodinja pravočasno izrabiti — kakor to pač dopuščajo okoliščine — ugodno spomladansko in poletensko obilico jajc za slabo jesensko in zimsko dobo. Jajc seveda se pa ne more tako nakupičiti in hraniti kakor druge mrtve predmete, ker so podvržena gnjilobi in se jih mora proti tej braniti — ohraniti. Kjer pa se to zgodi nepopolno, napačno, se potrati le po nepotrebnem čas, delo in denar. Jajčni veletržec, kateri mora založiti veliko tisoč in tisoč jajc za izvoz, zamore jajca hraniti le na način, kateri se izvrši hitro, enostavno in zelo ceno. Jajca, katera so se pregledala glede svežosti in celote, se uloži po več tisoč v velike lesene sode, katere se pred rabo pobeli z gostim apnom, da se zamaže vse razpoke in popolnem zakrije les ter tako prepreči vpliv zBHtanjih duhov in duh lesa samega na jajca. Te sode se postavi v hladno, zračno klet na debele lesene podstavke ter napolni do polovice z apneno raztoplino, 30 litrov ugašenega apna se meša toliko časa v 500 litrov vode, da izgine vsa vsedla gošča, nato se prineso jajca, po 100 ali več, na pripravni deski ter jih previdno zvali v vodo na ta način, da se deska počasi nagne ter zdrsnejo jajca z nje. Ko se je sod na ta način napolnil, se polije čez vrhnjo vrsto jajc še toliko apnene tekočine, da se pokrije vsa jajca, nakar je treba le vedno skrbeti, da ostane apnena skorja, katera se po daljšem času pojavi, nepokvarjena in da se morebitne razpoke, katere se napravijo na isti, na novo zalije v apneno tekočino. Drugo sredstvo je apnena voda. Nekako 60 litrov neugašenega apna se ugasi v 500 litrov vode ter pusti toliko časa stati, da se apno popolnoma vsede na dno. Potem se čez apno stoječa voda odlije v posodo, v kateri se namerava shraniti jajca. Med tem, ko se mora jajca, vzeta iz apnene razstopline, pred razpošiljanjem osna-žiti apna (omiti), odpade to delo pri shranjenju v apneni vodi. Pri obeh slučajih pa je treba jajca pred odpo-šiljanjem posušiti. Ker apno zelo obrabi lupino jajc ter isto stori bolj krhko, nadalje tudi beljak pod vplivom apna trpi, se hrani jajca tudi na ta način, da se ista pre-vleče z glicerinom, kateri odvrača zunanji vpliv. Ta način ohranjenja se pozna na jajcih po njihovem posebnein svitu. Najboljši uspeh se je dosegel zadnji čas z hladenjem, sredstvo, katero se že vporablja pri ohranjenju rib, mesa, mleka itd. Jajca pridejo poleti in v jeseni že zamotana v razpo-šiljalne zaboje, v hladnico, v kateri je noč in dan vedno enakomerno 1°C gorkote ter tam ostanejo do dobe razpošiljanja. Vse te načine vporabljata lahko tudi mali kmetovalec in gospodinja, koder jim to dopuščata prostor in sredstva. V rabi so pa še druga sredstva, katera so pripravna za ohranjenje jajc v malih množinah. Napraviti je treba omaro, katera se odpira na strani, ter je oddeljena po 10 cm narazen s samimi deskami. Te deske se mora lahko potegniti iz omare ter morajo imeti luknje, v katere se lahko vtakne jajce. Te luknje imajo v premeru 3 cm ter so od srede do srede 6 cm ena od druge oddaljene. Sveža jajca, katera se namerava hraniti, se oddrgne skrbno s kosom suknja, katerega se je napojilo s surovim maslom tako, da se zamaže vse luknjice brez da bi slednjega kaj ostalo na jajcih. Nato se postavi jajce za jajcem v luknje omenjenih desk in sicer s koničastim delom navzdol ter tako napolni vso omaro. Na ta način hranjena jajca ostanejo več mesecev sveža. Drug način hranjenja je; hranjenje jajc v apnu, soli in srežni (vinskega kamena) kislini. Za 100 jajc se vzame 50 litrov vode, v kateri se ugasi 3 yl2kg sveže žganega apna. Ko se zmes ohladi, se dodene 1/s kg soli in 30 g srežne kisline ter doliva med vednim mešanjem še toliko čiste vode, da se napravi smetani podobna tekočina, v kateri plava jajce s konico ravno pod površino iste. V tej tekočini se ohrani jajca svežo do zime. Tudi v soli sami zamoremo ohraniti jajca. V to svrho se napolni 40 cm dolg in 25 cm širok zabojček nekako^ cm visoko s popolnoma suho, fino zmleto kuhinjsko soljo. Na to plast soli se postavi jajca s konico navzdol, da ostane med posameznimi jajci po 1 cm prostora in da je zunanja vrsta jajc najmanj 21/2 cm od zabojne stene oddaljena. Ko je na ta način vložena prva vrsta, se jajca dobro zasuje s soljo ter vloži drugo vrsto itd., dokler ni celi zabojček napolnjen, na katerega se potem pokrov dobro pribije. Pri vseh načinih hranjenja pa je neohodno potrebno, da se jajca hrani v suhem, hladnem prostoru. Kmečka banka" v Gorici. Na ta zavod dovolimo si cenjeno občinstvo danes opetovano opozoriti. Zavod, kakoršnega Slovenci do sedaj še nismo imeli, je kmečka banka v Gorici. Mnogo jih bode mislilo, da so te besede le reklama, saj imamo že »Ljublansko kreditno banko« in imamo »Jadransko banko« v Trstu, trditev, da nimamo enakega zavoda, je laž in kdor tega ne verjame, ne ve kaj je banka. Resnično imamo Slovenci v zgoraj omenjenih dveh zavodih dve krasno uspevajoči banki, vendar pa iste niso pristopne vsemu občinstvu, osobito ne malemu kmetu in malemu obrtniku. Delničar teh zavodov postal je lahko le dotičnik, kateri je razpolagal pri ustanovitvi istih najmanj čez 400 K. Do danes sta se oba omenjena zavoda tako krasno razvila, da je pristop še težji, kajti kurz delnic je vsled lepega napredka zavodov rapidno in to za eno četrtino vrednosti poskočil. Da je nemogoče nižjim slojem pogrešati v gospodarstvu, obrti ali trgovini tolikšne svote, je umevno in to so nekateri gospodje uvideli, ter se odločili, da ustanove bančni zavod, kateri bode dostopen tudi tem slojem, osobito malemu kmetu, obrtniku, trgovcu in delavcu. Da je zavod na najtrdnejši podlagi, pričajo že imena gospodov, ki so ga ustanovili in sicer g. dr. Franko, odvetnik in veleposestnik v Gorici; g. Ivan Saunig, veleposestnik v Biljah; g. Ignacij Križman, nadučitelj v Dorn-bergu; g. Fran Obljubek, veleposestnik v Krasnem: g. Alojzij Bandelj, posestnik v Podgori; g. Anton Mikuš, posestnik in gostilničar pri Sv. Luciji; g. Anton Kriznič, veleposestnik, tovarnar in župan v Kanalu; g. Josip Klanjšček, posestnik in župan v Št. Ferjanu; g. Fr. Spacapan, posestnik in lastnik opekarne v Ozeljanu; g. Rudolf Fliegl, posestnik v Pevmi; g. Franc Bajt, nadučitelj v Solkanu; g. Ivan Koglot, posestnik v Vertojbi in solastnik opekarne v Bukovici, ter opozarjamo tem potom občinstvo, da pristopi v največjem številu k istemu. Niti kmeta, niti obrtnika, niti trgovca, niti delavca naj ne bi bilo, ki ne bi bil član tega zavoda. Banka daje pojasnila vsaki dan, izjemoma nedelj irf praznikov v svojem uradu v Gorici, Kornj palača Attems od 8. ure predpoldne do l.ure popoldne, kakor tudi pismeno. Deleži so po K 2 — in K 20'—, tako, da zamore postati deležnik vsakdo. Dojrisi. Sv. Jurij ob juž. žel. Naša Jub. mlekarna je meseca sušca od kmetov sprejela in odposlala v Maribor 13.964 1. mleka, za kterega se je med kmete izplačalo 1675 K 68 vin., kar pomeni v zdajnih časih za en mesec gotovo lepo svoto. Mlekarno so ustanovili pred enim letom šentjurski naprednjaki z nesebičnim namenom, da bi se našim kmetom pomagalo do stalnih dohodkov, ktere imajo s pridnim donašanjem mleka. Mleko se sicer plačuje le po 12 vinarjev liter, ker nam je od začetka treba raznih priprav in voznina za mleko v Maribor nam dela ogromne stroške. (Pa kakor se sliši, se bodo v tem oziru razmeie ugodno spremenile). Vendar so po večini kmetje uvideli, da jim sveže prodano mleko nese boljše dohodke, kakor pa doma maslo delati in prodajati. Vsak človek vidi v tej koristni napravi za kmeta velik dobiček, vendar se najdejo nekteri nasprotniki, (kteri sicer nimajo mleka na prodaj), kteri znajo le obrekovati ter dobro stvar, (ki res kaj kmetom nese) z naj-nizkotnejšimi sredstvi pri delu ovirati, to pa samo zato, ker je v naprednih rokah. Imenitni klerikalni voditelji so imeli stoletja čas, pa niso kmetu en liter mleka prodali, a zdaj, ko so to storili naprednjaki, so začeli z obrekovanjem ter hočejo z lažmi koristno napravo uničiti (se pa zelo motijo), ne da bi za kaj boljšega vedeli. Ljudi begajo s tem, da pravijo: kaj boste tako vredno prodajali mleko, oni ga pa po 30 vin. prodajejo in si „aržete fličejo", kar pa je le podlo škodoželjno obrekovanje. Predno bode govoril ali verjel te laži, naj se vsakdo prepriča in pride pogledat račune, kjer e vsak liter mleka in vsak vinar denarja natanko npisan. Resnica pa je, da nam v Maribor postavljeno mleko in sicer po zimi od 30. oktobra do 30. aprila po 15 vinarjev, po leti od 1. maja do 1. novembra pa samo po 14 vinarjev plačujejo. Izjemoma so nam letošnjo zimo plačevali 16 v, ker je bilo pomanjkanje krme. Voznina od mleka na železnici v Maribor znaša mesečno blizu 300 K. Kmetje, ne dajte se preslepiti ter bodite uverjeni, da boste imeli z mlekarno več dobička, kakor pa če boste verjeli ljudem, ki vas rabijo le takrat, kadar se jim gre za moč pri volitvah, drugače pa nimate od njih pri gospodarstvu nobene koristi. Resnicoljub. lat Podsrede. Nesramno, naravnost ostudno je že počenjanje naše duhovščine. Ne zadostuje ji prižnica samo kot agitacijsko sredstvo, služi jim tudi za metlo, s kojo bi radi pometli s pozorišča narodnega delovanja vse, kar jim nasprotuje v njihovi borbi za nadvlado nad drugimi stanovi, posebno pa nad revnim kmetom. Pri tem strahu za bero treba seveda kmeta ohraniti bedastega, kakor je bil do sedaj, da bi mu še zanaprej nosil piščeta in pitane purane v farovž, sam pa bi trpel lakoto. — Da ta trditev ni pretirana, videli smo pri zadnjih občinskih volitvah v Podsredi, ko je duhovenstvo in cerkveni ključar Vimpolšek, vulgo Štus, begalo ubogo ljudstvo z — hudičem! Zavedne može naše stranke so sramotili ter jih slikali, kakor Antikriste, ki so s kožo in kostmi zapisani hudiču in večnemu pogubljenju. Trn v peti je duhovščini učiteljstvo. To je ona neprodorna točka na smeri njihovega brezstidnega hrepenenja po nadvladi nad vsem, kar se slepo ne klanja njihovim željam in ukazom. Učiteljstvo je činitelj, ki je tej maziljeni gospodi v kmetu sotrpinu postavilo branik narodovega probu-jenja, narodove izomike. Ono mu v pravi luči kaže te farizeje, ki mu z jedno roko delijo blagoslove, z drugo pa hitijo polnit svoje vedno odprte, a nikdar site malhe. Zato so branitelji teme napeli vse sile, da ravno šolo in posredno ž njo učiteljstvo očrne pri ljudstvu, koje je počasi jelo misliti na svoj lačni želodec ter že po strani gleda nenasitne volkove. Nobeno sredstvo jim ni zadosti umazano, da bi le škodovali in oblatili učiteljstvo. Evo: Imamo izvrstne orgle v farni cerkvi v Podsredi, kakor tudi v podružnici na Sv. Gori, pa žalibog slabega »orglavca". Pomilovati moramo naše cenjene gospodične pevke, katere imajo sicer dobra grla in veselje do glasbe, pa — slabega tra-la-la-la-orglavca. Opazoval sem že mnogokrat tukajšnje petje in moram pribiti, da bi se dala naša cerkvena glasba s pomočjo naših dragih pevk povzdigniti na precej visoko stopinjo, ako bi imele dobro v glasbi izvežbano vodilno moč. Cul sem že kmetiča, ki je vzdihnil po maši: „Eh, dau's pa je naš mežnar tak' orglav kot bi sto mačk vlekel za rep!" Dokler je vodil cerkveno petje učitelj g. Zvonimir Potočnik, bili so vsi ki čutijo v sebi čut do lepe glasbe zadovoljni, ker vrli g. Potočnik je vodil petje tako izborno, da je pač vsakdo občudoval mladega glasbenega umetnika in njegovo glasbeno nadarjenost. Ko je pa naš „dični" župnik g. Vaupotič (ali bolje ..'. tič) opazil v osebi g. učitelja — naj čuje zemlja in nebo — »liberalca", ga je kratkomalo odslovil in službo orglavca podelil osebi, ki ni obiskovala sploh nobene orglarske šole in je toraj za ta posel nezmožna. Kakor že znano, smo imeli tu občinske volitve,' kjer je zmagala naša stranka. Pohvalno pa moramo omeniti zavedne volilce iz Železnega, razen A. Šarlaha, ki je zlezel pod kikljo in se dal, strahovati — ženskam! No, boji se pač »hudiča" in metle svoje Mice! — Drugokrat kaj več! Gospod urednik! Take in enake stvari se dogajajo v župnik Vaupoti-čevem »kraljestvu", kateri živi z malimi izjemami z vso faro v sveti jezi. Ta mož prebavlja »liberalne vrle Že-lenčane. katere baje nosi v svojem mastnem trebuščku. Letos ni hotel celo cerkvenih možnarjev posoditi na »liberalno" Železno. O tem še bomo drugje govorili. — Drugokrat pa bomo povedali še druge dogodke iz knjige življenja našega »politikujočega" župnika ... tiča, katera nam je predobro znana! Več zavednih faranov°'pod8redških. Št. Jurij ob j. ž. Zopet sem primoran javno odgovarjati, pa to tem težje človeku, ki niti s svojim imenom ne upa dan. Ako bi imel dragi Rifni-ški čisto vest, in bi res kaj dobrega nameraval s svojim javkanjem za ces. Rud. sadj. društvom, bi se bil lahko poprej zglasil s kakim »strokovnim nasvetom" ali pa saj postal »koristen član" tega društva. Da bode javnost na jasnem in da se zdani v »Rifniški" megleni glavici, hočem podati pregled o delovanju v zadnjih letih, ter o razpustu društva. Kakor že slavni pomo-log »Rifniški" sam pove v »SI. Gosp." je to društvo zadnje leto spalo, baje vsled bolehnosti nepozabnega našega Dr. Gustav-a Ipavca; stvar je pa malo drugačna; kakor vsak človek, ki količkaj pozna društveno življenje, ve, mora imeti vsako društvo nekak upravni odbor; imelo ga je tudi to društvo,čeravno se je zadnja leta odbor skrčil le na dva odbornika, ker so drugi pomrli. Poleg g. dr. G. Ipavica je bil cel čas v odboru tudi kot tajnik in, ako se ne motim tudi »blagajnik", mož, ki je dovršil kmetijsko srednjo šolo »Grottenhof", torej »diplomiran kmetovalec" g. F. P., in je imel torej v slučaju opešanja g. predsednika dolžnost, prevzeti vodstvo društva oziroma odrediti nove volitve; mož pa, kakor je sam večkrat zatrjeval, se ni brigal za drugo kot za »gehalt" kot »tajnik", da sam ni vedel, za kaj. Podpisani sem vstopil na povabilo g. predsednika v društvo leta 1906. in sem bil v jesen 1907. od g. dr. I. poklican v odbor, od katerega časa sem tudi oskrboval tehnična dela v matič-njaku. Detajli društva mi niso bili nikdar znani, in se tudi kot odbornik nisem mogel o njih informirati, ako-ravno sem tozadevno vprašal na deželno sadjerejsko in vinarsko ravnateljstvo v Gradcu, ki je bilo v vedni zvezi s tem društvom. Pokojni gosp. predsednik je pa koj, ko sem jaz prevzel odborniško mesto, radi bolezni odpotoval in se je šele na poletje 1908 vrnil. Vpraševal sem v društvenih zadevah večkrat tudi soodbornika g. F. P., a tudi on ni nič vedel. Za tem sem še le zvedel, da dobiva društvo 600 K podpore za vzdrževanje drevesnice in da ima celo društvo tri člane. Zanimanja med kmeti ni bilo zadnja leta nobenega za to društvo, ker so imeli podružnico c. k. kmet. družbe, ki je štela nad 200 članov. Sadjerejsko društvo je imelo precej velik matičnjak ameriških trt na zakupnem posestvu. Za najem tega vrta je sklenil pokojni g. predsednik s posestniki 10 letno najemninsko pogodbo leta 1894. katera je 1904 potekla, a to so dotič-niki pustili naprej do lani (1908). Podpisani se je potegoval za ob-'* novitev najemninske pogodbe na tem posestvu, kakor tudi najemninske pogodbe za obstoječo drevesnico na posestvu gospe Karoline Artmann, a zaman. Obrnil sem se tudi z vlogo na c. kr. polj. ministerstvo do c. kr. kmetijske družbe za izposlovanje naprejšnje podpore društvu, a je c. kr. poljedelsko ministerstvo io prošnjo odklonilo z razlogom, da se nahaja v Celju velika deželna drevesnica, katera oddaja lepo sadno drevje kmetovalcem po znižani ceni in da se je konštatiralo, da je v društvenem vrtu krvava uš ter da iz teh razlogov ne dovoli naprejšnje podpore. Na podlagi tega je podpisani sklical na dan 6. prosinca 1909. izvan-redni občni zbor ces. Rud. sadjerej-skega društva za Spodnje Štajersko. Občnega zbora se je udeležilo kakih 40 članov kmetijske podružnice, odposlanec centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe glavni tajnik g. F. Juvan, in zadnja dva člana tega društva gg. Fran Prannseis in Josip Drofenig. Zapisnik tega občnega zbora sledi: »Ker je stanje članov padlo na dva uda ter se niso od zadnjega g. predsednika ohranili nikakoršni zapiski o društvenem delovanju, kakor tudi manjkajo zapiski o gospodarjenju z društvenim premoženjem, ni več mogoče namena društva izvrševati. Z ozirom na to dejstvo, kakor tudi na okolnost, da so se ustanovile velike deželne drevesnice, in se ena tudi nahaja v bližnjem Celju, kjer dobivajo kmetovalci lepo drevje po znižani ceni, za katero bi društvo takega drevja ne moglo producirati, dalje z ozirom na okolnost, da se je ustanovila pred dvemi leti za Št. Jur in širšo okolico podružnica c. kr. kmetijske družbe, katera daje vse jamstvo za uspešno varstvo sadjerejskih koristi, ker ista s poukom in praktičnimi izvajanji umno sadjerejo najbolje neguje, se je storil sledeči sklep: Društvo razpustiti oziroma izbris društva iz zapisnika društev politični oblasti naznaniti in vsakojako društveno premoženje podružnici c. kr. kmetijske družbe v Št. Jurju ob j. ž. prepustiti. Premoženjskih ostankov je še: 1. Na trškem zakupnem travniku ležeči matičnjak ameriških trt, kakor tudi na njivi gospe K. Artmann se nahajajoče drevesnice z drevjem, ter kolnata plota obeh teh vrtov tudi drogi v matičnjaku. Sklene se lesene dele teh plotov kakor tudi žico in drugo prodati in z izkupičkom prodanih ključic in drevja, odtegnivši stroške in morebitne pravno obstoječe dolgove sadjerejskega društva, blagajni podružnice c. kr. kmetijske družbe v Št. Jurju ob juž. žel. prepustiti. Iz tega je razvidno, da se je društvo moralo razpustiti: 1. Ker vsled gorenjih razlogov ni obstojala več možnost namen društva izvrševati. 2. Ker ni moglo društvo na na-daljno podporo računati. 3. Ker se ni mogla obnoviti najemnina društvenih vrtov pod izhajajočimi pogoji. O tem vsem je bil »Rifniški" tako dobro poučen, kakor pisec tega poročila sam, a je iz gole zlobnosti in iz strankarske strasti trosil po »Slov. G." v svet najnesramnejšo laž: da je podpisani to velekoristno društvo razpustil brez potrebe, da nismo članov sprejemali, da želi z razpuščenjem toli koristnih društev »kmetom" škodovati itd. itd. A da bi se bil nesramni lažnik, katerega s popolno pravico tako imenujem, za društvo brigal, pristopil kot član, in v društvu deloval še poprej, ko je bil čas, tega ni storil, bile so temu poštenjaku znane društvene raz-., mere in je tudi vedel, da društvo nima: pravice do obstanka. Stavim groš, da bi ne bil besedice zinil, ako bi bili pri občnem zboru njegovo osebico postavili za univerzalnega dediča, kaj ne g. Rifniški? Seveda, ker je društveno premoženje kakor tudi delo društva prevzela podružnica c. kr. kmet. družbe in je ostanke društva v korist celi stvari kolikor mogoče najbolje vnovčila, ker se je skupilo čez 600 kron, in ne, kakor trdi »Rifniški", 120 kron. Za ta denar se bodo nakupili razni kmetijski stroji glasom sklepa podružničnega občnega zbora, katerega se »Rifniški", kakor je videti tudi iz sovraštva do skrajno delavnih funkcijonarjev ni udeležil ali je pa na ušesih sedel. Vrhunec nesramnosti je pa, če ta poštenjak v istem dopisu, na katerega se lahko vzame patent, trdi: »oglasilo se je pri podružnici več članov za drevje — a jih niso dobili", nadalje: »Jože Drofenik' je prodal več tisoč drevja za 120 kron". Res je, da se je tri nedelje zaporedoma pri cerkvi javno razglasilo, da kdor drevje rabi, ga lahko pri podružnici dobi. Zglasilo se je tudi veliko članov za drevje, katerega so tudi dobili če jim je prijalo. Podružnica je prodala vse drevje skupaj domačemu posestniku g. M. Žličarju pod pogojem, da drevje dobijo v prvi vrsti člani po od podružnice določeni ceni; drevja ni bilo, kakor »Rifniški" trdi, »več tisoč", ampak le okoli 200 porabnega, drugo pa večinoma okuženo od krvave uši in od krtic požrto. Kratkomalo g. Žličar niti na svoje stroške ni prišel, ker ostalo drevje je najboljše za sežgati, da ne bo delalo kvara v kakem sado-nosniku. Vsakemu človeku, ki ima količkaj poštenega čuta, je dovolj jasno dokazano, da se je podružnica in tudi podpisani zavedal svoje dolžnosti; naj le bode prijateljček »Rifniški" čisto mirne vesti, kajti pri nas nimamo kosmatih rok, da bi zginilo premoženje kot kafra. Prav lepo se zahvaljujem »Rifni-škemu za »fletno pisanko", svetujem mu pa, kadar ga bode krč lomil pri pisanju v »Gospodarja", naj se podpiše s polnim imenom, ako lažnivca ni sram. Ta odgovor je namenjen bolj javnosti, da se prepriča o perfidnih značajih stranke ,,Rifniške-ga". Izjavljam nadalje, da na nadaljne napade na mojo osebo, ne odgovarjam več. § 11! Josip Drofenig. a Zastrupila nad 300 ljudi. Iz Samare prihaja vest o groznem zločinu ki ga je storila neka vdova Marija Popovna. Dognalo se je, da je ta žena tekom 30 let zastrupila čez 300 moških in sicer na željo njihovih žen. Popovna je dobila zato jako lepe nagrade in se je obogatila. Popovno so zaprli. V zadevo so zapletene mnoge odlične osebe, ženske in moški. Pričakuje se več aretacij. Stvar je izdala neka ženska, ki je na smrtni postelji izjavila, da je tudi ona dala zastrupiti svojega moža. SKrbeti se mora že danes za to, da VsaH naprednjaH pojde tia Voliš«! jfiKdo se ne sme izgovarjati: bo že brez mene tndi šlo! Vsakega državljana je dolžnost, da se udeležuje političnega gibanja, da se poslužuje sVojih držaV-ljansfrih praVu!__ j