SMarofiržtea list« ; —
Celo leto ol . leta , et.'t leta Mesečno,
K 10 — » 5-.~ » 2-50 » 1-
'iMrtaf Avstrije s —-Celo leto . ,	» 15'—
Posamezne Številke —	10 vinarjev. —>
STRAŽA
In serrili ali oznanila
se računajo po 12 vin. od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust
„Straža“ izhaja v pon» deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. 1 z n"d’,“,vom “ “°"
vsak dan od tl.—12. ure dopoldne.
A.
Naša ofenzivafproti Italiji.
Veliki uspehi na Tirolskem. — Dosedaj 8000 ujetnikov, 31 topov, 35 strojnih pušk, Naši že na italijanski, meji, — Naši letalci nad italijanskimi mesti. — Kr al j k a in kraljičine v nevarnosti. — Spopadi pred Solunom. — Na francoskem bojišču boji za višino 304. — Na ruskem bojišču nič posebnega.
Podpisovanje 4. vojnega posojila podaljšano«
Na nujno prošnjo podpisovalnih most, pri katerih ge neprestano prihajajo prijave za četrto vojno posojilo, je dovolil finančni minister, da se smejo sprejemati podpisovanja na četrto vojno posojilo še do všfevši torka, dne 23. majat. I. Zatorej opominjam prebivalstvo Štajerske, da po možnosti izrabi še to najdaljno priliko za naložitev varovanskovarne. vi sokoobr e s to v an e glavnice z patì al j nim podpisovanjem na 4. vojno posojilo in s tem po možnosti prispeva k povišanju dosedanjega, zelo «ugodnega uspeha podpisovanja posojila.
Gradec, dne 16. maja 1946,
0.	kr. namestnik: Clary m. p.
Proti Italiji !
Na italijanski fronti so se pričeli veliki dogodki. Naša armada dela priprave, da dostojno proslavi obletnico ital ‘i j a n s k e „zvestobe in časti.“ Prva godba naših topov je začela pozdravljati italijanske vojake že dne 14, maja. Naslednji dan 15. maja se je artileriji pridružila tudi inlanterija, Naši hočejo obletnico očividno obhajati v Italiji, kajti povsod silijo v italijanske jarke. Najmočnejši sunek je bil, kolikor se da iz poročil razvide-ti, na jugoizhodni tirolski fronti med Brento in Adi-žo, jugoizhodno od Rovereta in iTiridenta.
Roko v roki z artilerijo in infanterijo je postopalo naše pomorsko in celinsko zrakoplovstvo, Z bombami je obmetavalo kolodvore v Benetkah, v Mestri, Korminu, Čedadu, Per la Carniji in Trevižu, s čemur je očividno nameravalo zabraniti1 ' pravočasno premikanje laških čet na ogrožene frontine oddelke.
I- S* «Sk.«
Podpolkovnik Stanko
Turudija«
St, B. piše v „Ilustriranem Glasniku“:
Ko smo se vozili koncem maja lanskega leta ■skozi Ljubljano na laško bojišče, so nas Ljubljančani, posebno še Ljubljančanke, prijazno pozdravljale, in nam želele vojaško srečo proti novemu sovražniku.. Da so j teli naši vrli Dalmatinci, so čule ljubljanske dame na kolodvoru in v Tivoli, ali kaj so peli, si pa najbrže niso zapomnile. Meni pa zveni še sedaj po u-šesih, kakor je orilo tedaj po ljubljanskem kolodvoru in po 'Tivoli iz vsakega vagona:
Turudija i naš car svaki puši po cigar, od cigara pepel pada,
Italija propada . . .
Naš Turudija je stal prijazno se smehljajoč pri oknu, prijazno odzdravljal in pozdravljal navdušene množice, pušil svoj „cigar“ in bil vesel Slovencev in sprejema na slovenski zemlji in da se vozi po slovenski zemlji in da, gre bran it1 slovensko zemljo. —
Upajmo, da se je namera popolnoma posrečila in bo uspeh tako pomemben, kakor je bil pred letom, ko je admiral Haus v prvi noči napovedane vojske obstreljeval laško izhodno morsko obal in s tem spravil ves nastopni prograjm italijanske armade v nered.
V	poročilih o naši ofenzivi proti Lahom na Tirolskem sedaj generalni štab prvič uporablja za nekatere kraje nemška imena/ namesto italijanskih. Nemško časopisje izraža nad tem svoje zadovoljstvo in veliko veselje. Kakor znano, je armadno vodstvo tudi glede albanskih krajev odredilo, da se imenujejo z albanskimi nazivi in ne več z italijanskimi, Za to upamo Slovenci, da se bo ugodilo kmalu tudi naši, od vseh strani izraženi želji, tda se naši slovenski kraji na soški fronti ne imenujejo več s soakedranimi imeni naših sovražnikov, ampak z lepimi in pristnimi slovanskimi imeni.
V	Italiji bo naša uspešno začeta ofenziva brez-dvomno vzbudila veliko strahu ter še podrla ono zadnje zaupanje, ki ga je imelo varano ljudstvo v vlado in svoje vojaške voditelje, S tisoč upi so tirali vojni hujskači laško ljudstvo v krvavo vojsko, a niti eden se jim ni uresničil, nasprotno, sedaj bodo vse laške vroče želje obrnjene na to, da bi jim vsaj defenziva uspela. Kaka izprememba v teku enega leta! Lani o-šabni in širokoustni, danes prestrašeni in malobese-dni!
Tudi č e t v e r ,o s p o r a z n m o v načrt o enotni fronti in skupni, istočasni ofenzivi je zajdoto z našo ofenzivo na laškem bojišču novo havarijo. Najprej so Nemci z napadom na Verdun onemogočili francosko in angleško ofenzivo. Sedaj prihajamo mi, da steremo italijansko ofenzivno moč. Ostanejo še Rusi in - Srbi pred Solunom. Tudi tam bo Bog pomagal.
Naše najboljše želje m molitve spremljajo boje naših vrlih bojevnikov na italijanskih bojiščih! Dal Bog popolnega uspeha!
Dne 15. maja.
Namestnik načelnika generalnega štaba pod-
„Fest fantje so slovenski fantje, in fest dekleta so slovenska dekleta!“ je rekel v pravilnem notranjskem dialektu. Kot mlad praporščak in pozneje poročnik in nadporočnik in stotnik je služil pri 97. pešpolku in se naučil slovenščine kot svojega materinega jezika.
Tedaj smo Slovenci še malo poznali majorja Stanka Turudija. Štirinajst dni pozneje, ko se je vozil mimo Ljubljane, ga ni poznala samo Ljubljana, ampak vse slovenske dežele, v časopisih vseh narodov avstro-ogrske monarhije smo brali o njem. V letin teh 14 dni je bit in dobil tisto slavno bitko pri Plaveh. Ko so Lahi prišli tu čez Sočo 1 v množicah, zavzeli Plave in bližnjo svetovinoznano koto S83 in prodirali na Kuk, ni bil Turudija v tem odseku. Sele v teh kritičnih trenutkil?, ko so spoznala višja vodstva, s kako silovitostjo' in neutrudljivostjo prodira tu sovražnik in kako se bojuje za ta „ključ Gorice“, je dobil Turudija povelje, da zadrži s svojim bataljonom nepregledne množice sovražnika. Pri brigadi in diviziji in koru so znali, kdo bo to nalogo najbolje izvršil. S svojim bataljonom — drugim 22. pešpolka — m peščico „Deutsehmeistrov“ ni samo zadržal sovražne premoči, nego jo je i vrgel nazaj in tiral nazaj vse na omenjeno koto. Elitne laške čete, za fronto je stal sam laški kralj in je nagovarjal in bodril svoje bataljone, preden jih je poslal proti pieščici Turudijp-vib ljudi. Ali (Turudija je bil v svojem elementu. Kolikokrat je že zatrjeval — in še sedaj zatrjuje — da
maršal pl. Höfer poroča z dne 16. maja o dogodkih prejšnji dan:
Topniški boji so se razširili včeraj na celo bojno črto in so se povečali večkrat do velike ljutosti. V odseku Doberdobske planote je udrl- ' preizkušeni črnovojniški polk iz Heba v sovražne jarke izhodno od Tržiča, ujel je 5 častnikov in 150 mož raznih ita-liianskah konjeniških polkov in zaplenil eno strojnico. Našo predvčerajšnjim zavzeto postojanko zahodno od Sv. Martina smo držali in utrdili kljub vsem naporom sovražnika, ki jo je hotel zopet priboriti,. Ob tej priliki so padli v roke naših čet 3 častniki, 140 mož, 1 strojna puška in sicer muogo bojnega materi-jala.
Danes zjutraj so metali sovražni letalci brez škode bombe na Kostanjevico in na več jasno označenih sanitetnih zavodov.
Naše topništvo pri goriškem mostišču, pri Plaveh in v tolminskem odseku je držalo poid krepkim o-gnjem sovražna kritja. Ob raznih podjetjih pehote na. tem bojišču smo ujeli 1 častnika in 116 mož..
Na naši koroški fronti so se tudi razvili ob dobrem razgledu živahni boji s topovi; pri Pontablju pa pehotni boji naših čet z oddelki bersaglierov.
V Dolomitih smo odbili več italijanskih napadov na naše postojanke v ozemlju Col di Lana in Tre-sassk
Naše čete na južnem Tirolskem so , podprte s prevladujočim učinkovanjem topništva, z a-vzele prve sovražne postojanke na pobočju Armenterra (južno od Suganske doline), na visoki planoti Lavorone severno od doline Terragnolo in južno od Rovereta, V teh bojih smo ujeli 6 5 častnikov, med njimi 1 polkovnika in nad 2 5 0 0 mož, zaplenili 11 strojnic in 7 topov.
Sestrelili smo eno sovražno letalo.
Dne 16. maja.
In o dogodkih dne 16. maja poroča naš generalni štab v uradnem poročilu z dne 17. maja:
Artilerijski boji se na celi fronti nadaljujejo.
mu je bojni hrum najljubša gojdba. Tik za rojno vrsto je namestil telefon; vsaka baterija je dobila od časa do časa navodila, kam naj strelja in kako, osebno se je vedno informiral, kje je največja nevarnost, po tem, kar je videl na svoje oči, je dal potrebna povelja, uredil sodelovanje artilerije. Kupoma so padali Lahi, ali kakor bi rasli iz zemlje, so drveli drugi preko mrtvih trupel svojih tovarišev naprej. In kako so se bojevali, tkako je hrumela njihova artilerija! „Vsa öaiSt!“ je rekel Turudija, ali umaknil se ni vse tri dni ne za korak. Ko je slednjič prikipela sila do viška: municije ni bilo za puške, vse rezerve izčrpane, cevi pušk vroče kot razbeljeno železo, Lahi naskakujejo kot obsedeni — Turudija je dal svirati naskok. Z lopaticami za kopanje, s kamenjem v roki so se vrgli vrli Dalmatinci sovražniku nasproti, grizli z zobmi, bili z rokami, zaplenili prve strojne puške na laškem bojišču — nagrado so dobili za to — in zadržali sovražnika, da stoji še danes tam, kamor so ga oni vrgli in postavili bran, čez kateresra ne more. Trobentač majorja Turudije je trobil po cele ure naskok in major ni nifi za hip zdvojil s svojo svetlo zvezdo.
Par dni pozneje so izgubili naši ma Podgori kos jarka. Turudija je odšel s svojim bataljonom na pomoč, vzel v roke vse predpriprave, naporno delal zadnjo noč z vso svojo tako odlično vojno izkušenostjo, upotrebil po svojem lastnem načrtu polkovne pi-
Na Doberđobski planoti se je naša postojanka zahodno od Sv. Martina z minskimi razstrelbami podaljšala. Nato je sledil od sovražne strani bobneči ognjeni napad, katerega pa je naš pešpolk št. 43 v boju z ročnimi granatami odbil.
Ob goriškem obmostju, v Krnskem ozemlju, pri Bovcu in večih delih koroške fronte, je b:l topovski boj od časa do časa zelo živahen.
V	Dolomitihl so bili sovražni ponočni. napadi proti višini Hecxjeniels (Sasso di Striga) in na sedlG severno od gore Sief odbiti.
V	južnih Tirolah so se naše čete raztegnile na greben Armenterra, so zavzele na gorski planoti Vielgereut sovražne postojanke Soglio, d’Aspio Coston. in Costa, d’Agra in Maronia, so udrle v ozemlju Terragnolo v kraja Piazza in Valduga, so prepodile Italijane iz kraja Moseheri in so ponoči z naskokom zavzele kraj Zugna torta (južno od Rovere-ta). V teh bojih se je število sovražnih ujetnikov pomnožilo na 141 častnikov, 6200 mož, plen pa na 17 strojnic in 13 topov.
V	ozemlju jezera Loppio (jugozahodno od Rove-reta) je sovražnik nocojšnjo noči srdito obstreljeval svoje lastne črte.
Močni oddelki naših pomorskih in drugih letal so predvčeraj ponoči in včeraj (15. maja) zjutraj izdatno metali bombe na kolodvore in druge naprave v Benetkah, Mostri, Kor minu, Čedadu, Vidmu, Per la C a r m i a in [T r e v i ž u. Povsod, zlasti v Vijdmu, kjer je kakih 30 sovražnih obrambnih topov brezuspešno obstreljevalo naše zrakoplove, se je opazil velik učinek naših bomb.
Cadornovo poročilo
Italijanski generalni štab poroča dne 15 maja:
V	ozemlju gorovja Adamello so naši alpinci
zavzeli zahodni rob Fargoria in Lares-ledenika. Zasedli so namreč del ledenika, ki leži med vrhom Crozzon de Fargoria in Crozzon di Lares. Tudi bližnjo postojanko na gori Crozzon di Diavolo v višini 3015 m smo zavzeli z naskokom. Poroča se o uspehih našega pro tiranja na gori Monte Sperone. Po srditem artilerijskem ognju proti vsem našim postojankam severno od doline, je skušal sovražnik napadati naše postojanke na višini C ma delle Corte severno od kraja Mezumo, a bil je takoj odoit. Fronta od Lagarina doline do gornjega konca doline Val d’ As sa je bila včeraj pod srd tim sovražnim artilerijskim ognjem, kateremu je naša artilerija uspešno odgovarjala. Nekaj izstrelkov velikega kalibra je padlo na kraj Asiago, kjer je bilo le malo število prebivalcev ranjenih. Enako srdito obstreljevanje se je pričelo proti soški fronti od Krna do morja. Tekom noči so sledili manjši sovražni napadi v ozemlju pri Plaveh in pri Sv. Martinu, a so bili odbiti.	Hi
Prvi boji in uspehi v Južnih Tirolah.
Preduo se je dne 15. maja začel infahterijski napad, je nastopila artilerija s strašnim obstreljevanjem, ki je povzročilo v prednjih italijanskih postojankah ogromna opustošenja in je zahtevalo veliko žrtev. Nato je napravila na več mestäh infanterija naskoke, zavzela gorski greben Armenterra, gorski planoti Vielgereuth in južno od Rovereta, premagala v
onirje, upotrebil svoje ljudi kot saperje, upotrebil po svojem načrtu artilerijo — v jutranjem mraku je telefoniral v Gorico: „Postojanka zopiet osvojena. Neznatne izgube,“
Sedaj je izvedel i svet o junaškem majorju, A polkova zgodovina in njegovi podložni vojaki in sobojevniki so vedeli že do tedaj toliko njegovih slavnih činov iz srbskega bojišča, da se jim je dozdevalo samoobsebi umevno, da je zvezda njegovega junaštva še svetleje ožarela.
Odšel je na vojno kot stotnik in poveljnik 9. stotnije dalmatinskega pešpolka. Začetkom septembra 1914 se je pri prehodu reke Drine odlikoval tako odlično in slavno, da je dobil red železne krone 3. reda in postal izven reda major* Prostovoljno se je javil, da gre prvi s stotnijo prostovoljcev na desni po sovražniku gosto zaseden in utrjen breg. Sestavil je načrt, se zakopal tik ob levem bregu, držal sovražnika z enim delom pod ognjem, drugi del je zbijal tu primitivne splave.. Kljub najljutejšemu ognju je spravil s svojim premišljenim postopanjem, roj za. rojem .Čez hitro Drino, se zakopal na sovražnem bregu, odbil napad za napadom, dražil in vlekel sovražnika na-se, vstrajal kljub sovražni premoči in dosegel sijajno svoj namen : levo od njega, si je izsilil drug bar taljon prehod z ne prevelikimi izgubami, za tem bataljonom so prišli pionirji in naredili most čez reko. Sovražnik je pač posvetil vso Svojo pozornost in svoje glavne moči Turudiji in njegovemu početju.
krepkih napadih raznovrstne naprave in ovire ter kmalu nato udrla v prvo sovražno črto.
Na 1500 m visokem gorskem grebenu Armenterra, južno od Roncegna med Brento in Maggio, raz katerega so bruhali italijanski topovi krogle v dolino Brento južno-zal?odno od Roncegna, so naše čete, kakor hitro so se na, njem utrdile, iztrgale sovražniku, ki se je krčevito branil, ozemlja kos za kosem.
Na gorski planoti Vielgereut so naše naskakujoče čete iztrgale Italijanom celo vrsto postojank. A najvažnejše je pač zavzetje Coštona, ki se nahaja na obmejnem oglu že na. italijanskih tleh. V pričetku vojske so to goro zasedli junaški tirolski deželni strelci. Številni bataljoni laških alpinoev so napravili opetovane poskuse zavzeti Coston, toda bili só vselej odbiti, dokler niso spravili Italijani svojo . artilerijo v bližino Coston a, ki j e gorski vršac tako hudo obstre-j ljevala, da našim na njem ni bilo možno še nadalje t vstrapti in so morali zapustiti Coston, katerega so j več mescev tako junaško branih.
Na ozemlju Terragno so sledili po prvem upadu ] še tudi nadaljni uspehi: z naskokom sta bili zavzeti ; naselbini Piazza, in Valduga ob cesti, ki pelje iz Rovereta v dolino Terragnolo. Italijane smo potisnili v dolino.
Najbolj uspešen je pa bil naš napad v dolini reke Adiže. Ko se je tamkaj posrečilo pregnati Italijane iz prednjih postojank pri Moseheri v kotu Adiže—Leno, se je ,tudi posrečilo jih poriniti nazaj še za nadaljnih 5 km proti močno utrjeni Zugni-torti med 5 Adiže in Leno di Vallarso. V ponočnem napadu, km : teretra je izborno podpirala na(ša artilerija, je padla : tudi ta močno utrjena sovražna postojanka..
i
V neposredni bližini državne meje.
Naš sunek v južnih Tirolah je na nekaterih I točkah usoel do neposredne bližine državne meje. \ V napadalnem prostoru med rekama Brento in j Adižo so trčile naše čete že večkrat na drugo ita ] lijansko bojno črto. Točke, ki smo jih zasedli, in j katere so navedene v uradnem poročilu, so stebri jj italijanske fronte, iz česar se lahko uvidi važnost j izgube teh postojank za sovražnika.
V zvezi s temi dogodki je gotovo tudi hudo poškodovanje dveh glavnih sovražnikovih železniških prog na Benečanskem, po močnih oddelkih naših mornariških in drugih zračnih letal.
Uspehi bojev zadnjih dveh dneh v južnih Ti rolah dokazujejo, da je bil sovražnik vsled našega sunka presenečen, dasiravno je italijansko časopisje zadnji čas pisalo o nameravanem avstrijskem napadu. Mogoče so se smatrali Italijani, opirajoč se na svoje močne okope in z ozirom na velike mno žine nagromadenih čet, na ogroženi fronti dovolj varne.
Razburjenje, ki je nastalo na italijanski fronti vsled našega nenadnega sunka, svedočš posebno dogodek v ozemlju jezera Loppio (južuo-zahodno od Rovereta), kjer je težka italijanska artilerija iz strahu pred avstrijskim napadom po noči oi 16. na 17. maja več ur srdito obstreljevala svoje lastne prednje postojanke.
Od Doberdoba do Rive.
Major Morath' piše v< „Berliner Tageblattu“ : j Nekoliko časa sem je postal boj Avstrije proti Italiji živahnejši. Ni nemogoče, da se bo vsled neprestanih uspehov na strani naših zaveznikov moglo o tem govoriti, da je sedaj eno leto trajajoča vojska stopila v nov štadij. Dočim so Italijani pri svojem bojevanju z nesigurnostjo otipavali fronto, so se 'Avstrijci odloči-
Nekaj dni pozneje so se bili ljuti boji pri Jago-dnji, Milenkovem kamenu, Ražani itd. Sovražnik je bil v premoči. Nejca naša baterija je vstrajala pod težkimi razmerami toliko časa na svojem mestu, da so jo Srbi obkolili in zaplenili. Se tisto noč jim je Tu-rudija, ki je postal med tem časom poveljnik tretjega bataljona, iztrgal baterijo nazaj in njegovi ljudje so izvlekli topove nazaj in jih oteli ujetništva.
’Že tedaj je vzljubila mehka duša trdega Dalmatinca z vso silo svojega poveljnika, že tedaj so peli pri pohodih in pri odmorih:
Turudija govori:
Jeste momci gotovi,
Da idemo preko Drine tražiti Srbine? ...
Ta ljubezen je rasla z vsakim dnem slavnega bojevanja, ta ljubezen je spevala pesmi o njem, ta ljubezen, udanost in zaupafnje mu je omogočila, da je bil vsak njegov nastop spojen z uspehom, da je njegova slava rasla od dne do dne, da je dosegal s svojimi ljudmi tudi v najkritičnejših trenutkih uspehe. V oktobru leta 1914 je Ml v Bosni, v gozdovih o-koli Vlasenice, enkrat obkoljen od sovražnikov. Premoči se je moral umakniti, ali že mu je prišel en sovražni bataljon za hrbet. Spredaj sovražnik, ki ga zasleduje, za hrbtom sovražnik, ki preži nanj. Kaj je storil Turudija? Drugi dan je prikorakal v Vlaseni-co s tistim srbskim bataljonom, ki mu je bil za hrb-
h za odločen nastop. Začetkom maja so se nj na severnem pobočju Sv. Mihaela polastile sovražnega opirališča in obenem se je že začel na tirolski izhodni fronti v ozemlju Rive živahen artilerijski boj. Tudi na drugih frontah je ogenj postajal živahnejši, ravno tako tudi v ozemlju med Peutelsteinom in Bu-chensteinom.
Zelo važno poročilo pa nam prinaša avstrijski generalni štab z dne 15. maja. Južno od Suganske doline na vielgereuthski plahjaivi, izhodno od Adiže in južno od Rovereta je pričela avstrijsko-ogrska armada z ofenzivo. Njen artilerijski uspeh je bil, da je sovražne postojanke pripravila za naskok. To kaže na izredno veliko pripravljenost za fronto, ker se je posrečilo, ne da bi Italijani to o-pazili, zbrati vsa sredstva za napad. In tako je prva sovražna črta padla v rokp našega zaveznika.
Kdor zna ceniti težkoče vojevanja v Suganski dolini, mora ta uspeh smatrati za zelo pomenljiv. Zunanje se je ta uspeh pokazal v številu ujetnikov, ki je zja pogorske boje visoko* Da se je obenem zajelo 13 topov, nam dokazuje, kako Avstrijci nadkriljujejo v hitrosti in sili s svojimi napadi sovražnika-. Z našimi zavezniki se veselimo tega uspeha»
Italijansko časopisje o naših uspehih.
Vojaški strokovnjaki pri listih „Corriere della Sera“ in „Secolo“ se na vso moč trudijo, da bi grenke kroglice Cadornovega uradnega poročila osladili. Tolažijo se, da bo sovražnik na gorski planoti Sedmerih občin in na gorovju Arsiero naletel na tak odpor, ki mora zlomiti vsak napad. Da so se Italijani umaknili nazaj na svoje obrambne črte, je po mnenju teh „strokovnjakov“ umevno samo ob sebi. Lahi pridejo tako v ugodnejše postojanko, v katerih se bodo ložje branili. „Secolo“ priznava, da so bili Italijani po našem napadu neprijetno presenečeni. Ne gre se pri tem, tako tolaži list svoje bralce, za kak avstrijski uspeh, ako se je italijanska črta umaknila, — temveč gre se za italijansko taktiko, za dogodek, ki je v dandanašnjih bitkah itak nekaj navadnega. Sovražnik ni dosedaj dosegel nikakega uspeha in hrabre italijanske čete mu odgovora ne bodo ostale — dolžne.
Zračni napad na Italijanska mesta.
O zračnem napadu ipp, Benetke na večer dne
15.	maja se poroča iz Lugana:
Ob 9, uri zvečer so nenaidoma ugasnile v Benetkah vse električne svetilke. Ljudje so hiteli v svoja stanovanja. Kavarne in gledališča so se zaprla in tekom nekaj minut se je zdelo mesto kakor popolnoma zapuščeno, dočim je luna romantično lepo mesto svitlo obsevala. Četrt ure pozneje so zrakoplovi, ki so pluli tako visoko, da je bil ves trud obrambnih topov, jih zadeti, zaman, vrgli na mesto tri bombe. Nekaj hiš jo bilo razrušenih in več oseb, največ po drobcih razbitih šip, lahko ranjenih. V mestu Mestre pa so bile usmrčene po bombah tri osebe. Brzojav-ka iz mesta Rovigo trdi, da so avstrijski zrakoplovi zasledovali brzovlak Benetke—Bologna, v katerem ste se vozili princezinji Jolanda in Masalda, ne da bi metali nanj bombe.
Kraljičin vlak v nevarnosti.
„Secolo“ poroča, da so se avstrijski letalci, potem ko so obiskali mesti Benetke in Mestre, obrnili proti mestu Trevizo ter so vrgli na mesto 10 bomb. Ubite so bile 3, ranjenih pa je bilo 6 oseb. V torek, dne 16. maja, predpoldne ob 9. uri je priplul nad mesto Trevizo drug oddelek avstrijskih letal in je spet metal bombe na mesto, a kakor se zdi, brez uspeha. Na svojem povratku so avstrijski letalci zopet obiskali Benetke.
„Corriere della Sera“ poroča, da so avstrijski zrakoplovci, ko so dne 15. maja zvečer zapustili Be-
tom, s tistim bataljonom, ki je Ml številnejši od njegovega. Pripeljal je s seboj tudi vse častnike, razen poveljnika, ki se je ustrelil, videč, kako je padel Tu-rudiji v past.
Pa bi ga ne opevali !
Od prvega dne vojne do danes je na bojnem polju; krogla ga še ni ranila, bolezen beži pred njegovo malo in neznatno postavo, a trdno in neupogljivo voljo. Na laškem boiišču si je priboril še vojaški zaslužni križ III. reda z vojno dekoracijo in bdi povišan izven reda za podpolkovnika.
Pri Turudijevem bataljonu ni ne enega Častnika, ki bi ne bil odlikovan, vsak tretji, če ne vsak drugi mož in podčastnik nosi hrabrostno svetinjo na prsih, nekateri dve ali celo tri. Zakaj podpolkovnik Turudija ni mož, ki bi sebi prepisoval svoje vojne u-spehe . * .
Kako lepo se Čuje : Poveljnik soške armade pride na fronto obiskat svoje hrabre; pride v odsek, koder je Turudija s svojim bataljonom ravno na odmoru; bataljon defilira pred generalom, na čelu hrabri, poveljnik. Ko vidi general enega svojih najboljših, mn radosten zakliče v obema, mili materinščini: „Živijo, Turudija!“	;
Sin Bosne, sin Prijedorja, pa koraka na čelu svojega bataljona vojaško in odločno in hoče pokazati, da ni samo pred sovražnikom mož na svojem mestu, nego i pred svojimi višjimi in pred vsem svetom ...
Betke, sledili železniški črtji, M vodi -w mesto Mestre, in sicer ravno v trenotku, ko je vozil na progi direktni vlak Benetke—Bologna, kateri vozi iz Benetk ob %5. uri popoldne. V vlaku ste se nahajali kraljevi 2 hčerki Jolanda in Masalda. Ko je došel vlak v mesto Mestre, je kmalu nalo privozil z Vidma, drugi vlak, & katerim je potovala kraljica Jelena. Takoj nato ste prlncezinje vstopili v voz svoje matere. In dasiravno so pokale po mestu bombe avstrijskih zrakoplovcev, je vlak oddrdral v smeri proti Padovi. Do Padove se je še slišalo pokanje obrambnih topov in padajočih bomb. V mesto Rovigo je dospel kraljičin vlak s poldni gour n o zamudo.
Podrobnosti o naših zračnih napad h.
O naših zračnih napadih na gornjeitattljanska mesta se še poroča:
Listu „Corriere della Sera“ se brzojavlja: Dne
16.	maja je priplulo nad Videm več avstrijskih letalcev, ki so vrgli 10 bomb, 8 oseb je bilo ubitih, 29 pa ranjenih. Skoda na blagu je majhna. Italijanski letalci so se spustili v zrak proti sovražnim letalcem. Razvil se je zračni boj,< ki pa ni prinesel Italijanom nobenih uspehov. Pri napadu na Treviž je bilo vrženih 10 bomb; 3 osebe so bile ubite, 10 pa ranjenih. TTudi tukaj je bila na blagu le majhna škoda Naslednjo jutro so se avstrijski zrakoplovci zopet pojavili nad Trevižom in so bombardirali mesto, menda, radi tega, ker se je v mestu ta dan vršil sejm. Uspeh tega bombardiranja se ne bo objavil. Pri svojem povratku so letalci napadli tudi Benetkfe. Tudi o drugem obstreljevanju Benetk se ne bb nič poročalo. ■Metanje bomb na Benetke je bilo tokrat tako krepko, ■da se je celo s Padove opazovalo, kako so frčale razne bombe na mesto.
Od druge strani se poroča, da se je ljudstvo v 'Benetkah na bližajoče avstrijske letalce opozorilo s dem, da so se ugasile luči in se dala svarila s piščali. Letalci so ostali samo eno uro nad mestom. Kavarne in gostilne so se takoj zaprle. V gledališču „Goldoni“ se je predstava prekinila. Ljudstvo pa je zbežalo.
Naši že na italijanskih tleh,
fiz vojnega) ' tiskovnega stana se dne 18. maja poročaš:
‘V,ozemlju južinozahodno od gorske planote Viel-ge mit h (Folgaria) so udrle avstrijske čete na delu fronte zahodno od reke Astico že na italijansko ozemlje. 'Te čete so dosegle na zahodni strani v ozemlju Terragnolo že povsod črto reke Astico, ki teče skozi #o doliso.
Naj novejše Cadornovo poročilo.
Italijanski generalni štab poroča dne 1.6, t. m. :
Na bojni črti v Trentuni je sovražnik po srditima artilerijskem obstreljevanju napadel z močnimi 'dnfanterijsMmi četami ozemlje v dolini Adiže in Alto .Astico. Po prvem odporu, med katerim so naše čete -v prednjih vrstah prizadjale sovražniku grozne izgube, so se naše čete umaknile v glavne o h r a m b n e postojanke. Na cjeli ostali fronti do morja se je opažalo delovanje sovražnika posebno po močnem artilerijskem ognju in, različno močnih infanterijskih napadih. Taka podvzetja so se vršila: V Val Sugani med goro Monte Colle in krajem Santa Ana, v gornji Seebach-dolini in na višinah severozahodno od Gorice ter na pobočjih južno od gore Sv. Mälraela. Sovražnik je bil povsod odbit. Najsrdi-tejši boji so se vršili v ozemlju pri Tržiču, kjer se je borilo z menjajočim uspehom. Po našem protinapadu smo ujeli 254. mož, , med temi nekaj častnikov; uplenili smo 2 strojni puški.
Podvzetja sovražnih letalcev na ravnini spodnje Soče v noči na 15. maja, na Benetke in Mestre na večer istega dne, na Videm ob jutranji zori dne
16.	maja, so zahtevala splošno le malo žrtev in so napravila le majhno škodo. Oddelek naših „Caproni-jev“ je bombardiral danes zjutraj železniško postajo Ovčja Draga in sovražna taborišča v Kostanjevici, Lokvici in na Krasu. Vrglo se j,e 50 bomb, ki so imele velik učinek. Ko je mnogo sovražnih baterij naša letala ,obstreljevalo in so bila napadena tudi po sovražnih letalih, se je cel oddelek nepoškodovan vrnil. Prej pa Je še v bližini Gorice poškodoval dvoje sovražnih lefol tako. da ste se morali spustiti na zemljo.
Italijani utrjujejo Tirano.
Po švicarskih listih utrjujejo z veliko hitrostjo Tirano v Aida-dolini. Daleč naokoli so posekali gozdove in zgradili nove utrdbe. Tirana je mesto ob švicarski meji.
Giolitti pri kralja.
Kakor se z dne 17. maja poroča iz Lugana, milanski listi potrjujejo, da je imel Gioititi dvakrat sestanek s kraljem Viktor Emanuelom. Sestanek se ni vršil v glavnem vojnem stanu, ampak v kraljevem gradu v Veroni
S temi sestanti v zvezi je vest italijanskih listov, ca se filali Gioititi zagotovo udeležiti prihodnje sc|e državnega zbora.
Grozna nesreča na morju.
Italijani potopili potniški parobrod „Dubrovnik.“ — Utopljenih 12 oseb.
Dne 9, maja je italijanski podmorski čoln potopil našo trgovsko la-d o „Dubrovnik.“ ' O tej potopitvi pišejo dalmatinski listi:
Dne 9. t. m, zjutraj se ie nahajal trgovsko-pot-nišid parobrod „Dubrovnik“ na potu v Gruž. Vozil [e kakor vedno potnike in razno blago. Parobrod ie bil torpediraj med rtom Gomena in rtom Sv. Jurija od I sovražnega podmorskega čolna, . ki je bil popolnoma j neopaženo skrit za greoeni. To se je zgodilo ob VAI. uri dopoldne. Zadet je bil dvakrat, hitro eno za drugim. Ko je en torpedo zadel v sredino parobroda,, se je izvršila eksplozija in sredinaj je zletelat v zrak. Sprednji in zadnji del se je v trenotku potopil, to se je zgodilo v niti pol minute. Na parobrodu j;e bilo 38 oseb in sicer 19 potnikov, 19 mož službujočega oso-bja. Potniki so bili: 11 privatnikov, 1 trgovec, 2 domali k anca, 1 pristaniški delavec in nadporočnik Nei-sser, ki se je vračal z dopusta v Dubrovnik. Katastrofa je bila naznanjena v Dubrovnik okoli ene ure popoldne. Sla je na pomoč vojna ladja „Huszar“, ki je našla na površini enega mladeniča ter ga rešila. Ranjen je bil na obrazu, pol v nezavesti. Vedel je le to, da je bil vržen v zrak ter da je padel v morje. Dobili so doslej tri osebe mrtve in so že pokopane: tri ženske. Od potnikov jih manjka pet, od mornarjev štiri. Sodi se, da se je vtopilo 12 oseb. Pripovedujejo, da sta nadporočnik Neisser in strojnik De Bin po prvem udarcu torpeda skočila v čoln, da se spustita v morje. Ivo je zadel drugi torpedo, je čoln zletel v zrak. Plavala sta dalje, držeč se za neki les. Poveli-nik Krunajevič je skušal pomagati, ali bil je sam v nevarnosti, ko je plaval za njima. Morje je bilo nekoliko razburkano. Omenjeno dvojico so zapustile moči in sta se vtopila.
„Dubrovnik“ je bil eden najsolidnejših parobro-dov „Dubrovačke parobrodarske plovidbe“, zgrajen pred 23 leti na Angleškem, vreden 200.000 K, vsebina 481 ton, stroj je imel 650 konjskih sil, plul je z brzino 11 milj na uro. Zavarovan je samo proti običajnim pomorskim nezgodam. Prvi poveljnik „Dubrovnika“, kapetan Prane Krunajevič, je rodom iz Ku-čišča na Pelješcu.
Naša vlada je takoj pri vseli nevtralnih državah in pri Rudečem križu vložila protest proti nezakonitemu postopanju italijanskih podmorskih čolnov. Ali se bo tudi sedaj človečanski predsednik Severnoameriških držav potegnil za mednarodno pravo in Zagrozil Italiji s prekini en j,eni diplomatskih zvez? Objektivno in pravično bi bilo, toda napram nam ne pozna Wilson teh lastnosti.
Italija, Srbija in naše Primorje.
Italija ima veline pritožbe proti postopanju čet-verosporoizuma. Posebno se obrača proti Angliji srd italijanskih mornariških krogov radi premoga. Italija je namreč sedaj, ko ne more dobivati premoga iz Avstrije in Nemčije, navezana izključno na angleški premog. Anglija pa radi pomanjkanja delavskih sil, radi velikih lastnih potreb in vsled pomanjkanji prevoznih parnikov ne more zadostiti italijanskim zahtevam. Italijanska mornarica trpi radi tega, veliko pomanjkanje premoga. Umetno se še navskrižje med I-talijo in Anglijo kolikor mogoče skuša potlačiti, a bo svoj čas prišlo med obema državama skorogotovo do resnega izbruha,
Cetverosporazum pa ima svoje križe z Italijo tudi radi njenega navskrižja s Srbijo. To navskrižje odmeva glasno sedaj po Pašičcvem potovanju v Petrograd. List „Popolo d’Italia“ je priobčil članek v odgovor na izvajanja v londonski „Times“, kjer je dopisnik Steed predlagal, da se iz Trsta in Reke na--pravite svobodni luki, da se Trst postarvi pod laško, a Reka pod „južnoslovansko“ upravo. „Popolo“ se u-pira temu predlogu, ker se boji, da bi Avstrijci gravitirali v Trst ali pa bi svoje politično in gospodarsko težišče prenesli na Reko, a s tem da bi moglo prvenstvo na Jadranu preiti na Reko in bi italijanska trgovska in pomorska premoč na Jadranu izginila. Zato zahteva „Popolo“, naj se Trst, Reka, Zadar, Splj.it in Valona prepuste Italiji, da bo ona gospodarica pomorskega prometa na Jadranu. Najvar-neja in najkrajša pot po kopnem v „ruski Carigrad“ in v „angleško Mezopotamijo“ da vodi preko Trsta in Reke, M da ju treba v interesu entente"“ združi ti v — tinJijarskih rokah. Italijanski list zaključuje : „Novi narodi se morajo urediti primerno starejim in močne-,;3m državam. Da se nova slovanska država zavaruje pred ogroževanjem po Avstriji, je potrebna močna Italija in močna Rusija tudi na splošno dobro!“ — Pred vražjo nalogo je tu sicer velika Rusija, ki si, ako smemo verjeti ruskim listom zadnjih dni, precej drugače misli zaščito „nove južnoslovanske države“ in pa „splošno dobro.“
Pašič — torej propagator te južnoslovanske dr-
žave — je bil te dni v Petrogradu. Polemizujoč radi Reke in Trsta, je člankar v italijanskem listu prav gotovo mislil na Pašiča in njegove načrte. No, petro-grajski listi zatrjajo sedaj soglasno, da je bil Pašič jako zadovoljen z uspehom svojega potovanjas oziroma z garancijami, ki jih je dobil od tistih, ki vodijo rusko zunanjo politiko. Želje in nade srbskega naroda, da si usvajajo toliko na najvišjih mestih, kolikor; v političnih krogih. Vražja stvar — kaj ne? Tu Italija - tam Pašič. Kjp je pravi „interes entente“: ali v aspiracijah Italije ali v nadah in željah Pašiča?! Gospodje v en tenti so sicer mojstri v zbijanju „soglasij“ iz raznih koščkov. Da vidimo, kako rešijo to — soglasje !
Ruske čete ob ruumnski mejL
Iz Bukarešte se poroča, da je začela Rusija v-novič zbirati čete na rumunski meji. Te čete so sko-š ro dvakrast tako številne, kakor so bile one, katere je imela Rusija zbrane đoseđaj ob rumunski meji.
Rumunska kraljica o vojski.
V rumunskem časnika, katerega je nedavno izdal Filipescu, je napisala rumunska kraljica Marija uvodni članek: „V sedanji vojni se maščuje stroj nad človekom. Človek se je povzdigoval kot gospodar sveta.. iToda njegovi lastni proizvodi so se povzdigniti proti njemu, da bi mu še enkrat pokazali, kako slab je v resnici v primeri z rečmi, katere je izmislil, pa tudi, kako je nezmožen, da bi sam te reči obvladal. Ni takega človeka iz mesa in krvi, in naj bi bil tudi velikanski junak, ki bi se mogel mjeriti s tem, kar je človeški um ustvaril, da uničuje bližnjega. Lastno njegovo delo se dviguje proti njemu in mu trga z rok zmago. Človek je iznašel stvari, katere so močnejše o'd njegove lastne moči. Danes se človek uči spoznavati, da je njegova moč omejena.“ — „II Kuryer Cod-zienny.“ Krakov, št. 119. 1. V. 1916.
Na Irskem
Ministrski predsednik Asquith potuje po Irski, da se pouči o pravem položaju, Ker je dosedanji irski podkralj lord Wimborne odstopil, se širijo vesti, da hoče postati Asquith njegov naslednik. Med političnimi strankami na Irskem se vrše pogajanja, ki pa skorogotovo ne bodo privedla do uspeha, ker protestantski ništrci (pristaši stranke, ki je za zvezo z Anglijo) nasprotujejo „ hom e r ule “ -p os t av i, katero bi rada irska narodna stranka sedaj upeljala.
V angleški spodnji zbornici je irski poslanee Dillon opisoval kruto postopanje angleške soldateske napram irskemu ljudstvu in sicer tudi proti onemu delu, ki se ni udeleževal upora. Vojaki so počenjali, k'ar so hoteli. Silili so dečke pod 15 leti, da naj izdajo svoje sorodnike, ki so se udeleževali ustaje. Po noi ure so dečke privezali k drevesu z zavezanimi o-čmi in jih neprestano silili, naj Izdajo svojce ter jim grozili z vojsko. Irskega urednika Skeffinjgtona, ki je miril ljudi in odvajal od upora, je nek protestant opisal napram vojaštvu kot upornika, Vojaštvo je u-drlo v njegovo hišo in ga vpričo žene in otroka — ustrelilo.
v pondeljek, dne 15. t. m., se je v Londonu pričela obravnava zoper lorda Ca semen Id. Obravnava bo trajala menda celi teden. Casement je zelo bled in potrt.
Pred Solunom.
Pred začetkom bojev pred Solunom?
„•Secolo“ poroča iz Soluna: Utrjevalna dela pri Solunu so končana, Cete so večinoma svoja taborišča zapustile ter so se pomaknile nai mejo od Fiorine do Seresa. kjer so stopile v dotiko s sovražniikom. Neprestano se vršijo manjši spopadi.
Spopadi pred Solunom.
Nemško uradno poročilo z dne 17. maja javlja; Na ozemlju reke Vardar smo odbili sovražni oddelek, ki je prodiral proti naši postojanki.
Grška se boji za Solun.
„Frankfurter Zeitung“ poroča iz Aten: Grki se boie, da bodo Srbi trajno zasedli Solun. Neki srbski polkovnik je pri pojedini v Solunu izrazil upanje, da ho maco donska metropola kmalu prestolno mesto Velike Srbije.
Presnovana srbska armada.
„Jugoslovanska korespondenca“ poroča preko Curiha s Krfa: Poveljstvo preosnovanih srbskih čet so prevzeli generali Sturm, Stepanovič in Vasič.
Dnevno povelje kraljeviča Aleksandra.
Sofijska „Kambana“ javlja: Srbski prestolonaslednik je izdal, predno je odšel s Krfa) v Solun, posebno dnevno povelje na' srbske čete, v katerem prà-
vi med drugim: ,, Zavezniške vlade v Parizu in Londonu so srbskemu narodu, ki je že toliko žrtvoval, oMjubilje, da mu bodo vrnile domovino. Hrabra srbska armada si bo s pomočjo svojih velikodušnih zar veznikov zopet priborila pot v domovino. V tem prizadevanju naj prodirajo srbski vojaki, vedno prepri-Čami, da gredo istočasno ž njimi zavezniške armade, ki ne bodo mirovale, predno ne podajo Srbom roko na bolgarskem ozemlju.“
Turška bojišča.
V Mezopotamiji.
Po turških poročilih je opažati pri Turkih v Mezopotamiji izdatno protìgìb’anje. Odločitev o posesti Mezopotamije je pričakovati v kratkem.
strski predsednik kmalu obiskal zasedeno Srbijo ter s tem pokazal svetu, da vse, kar smo izvojevali je skupno, je avstrijsko in ogrsko.
Dunajski poslanec dr. Viljem Pollaui je umrl. Služil je kot nadporoCnik-avditor v Gorici, kjer ga je zadela granata. Pripadal je bolj k Schöaerer-jevi struji.
Nemčija kuje drobiž iz železa. Ker primanjkuje v Nemčiji denarnega drobiža, je zvezni svet sklenil kovati iz železa še za 10 milijonov mark drobiža. Doselaj že kroži v Nemčiji v prometu drobiža iz železa za 15 milj. mark.
Pogreb f stolnega prošta Karola Hrib o vseka.
19. maja 1916.
mi im 11 Hir lini — ■ . uMiiiL niwwii i ii i iwii—rmwim i»i>iii »iurwimimninifurniri ni--—.—uv
poklic, ki bi ga mogli še izvrševati. In ven dai* je dolžnost vseh, ki se nahajajo v zaledju, da vsaj nekoliko odpomorejo bedi, ki jej bo izročen marsikateri invalid, ki z borno invalidno penzijo seveda ne bo mogel izhajati niti par mescev, če ima n. pr, še rodbino. Zato se je v zadnjem času začelo gibanje za u-dejstvovainje človekoljubnosti premožnejših slojev v tem smislu, da bi se razni bogataši zavezali, da-bodo do svoje smrti prispevali letno n. pr. po 300 K za Invalide, Uspeh te akcije dozdaj sicer ni bogve kak, vendar pa je upanje, da se tem potom vsaj nekemu številu vojnih pohabljencev seže pod rame. Ni dvoma, da so tudi naši denarni zavodi dolžni državi in človeštvu, da v tem oziru izpolnijo svojo dolžnost — kajti vojna je rodila zanje novo točko za njih pravila, na katero ob ustanovitvi morda, nihče ni mislil. In s ponosom lahko vsak denarni zavod v paragrafu o namenih zadruge vpiše tudi točko:	Podpiranje o-
nih, ki so v izvrševanju svoje domovinske dolžnosti postali nesposobni za izvrševanje poklica, oziroma za vsako delo, Ce vsak močnejši denarni zavod da iz čistega dobička recimo 300 K letno za podpiranje enega invalida v svojem okolišu, s tem še ne pojde na kant; člani zadruge in člani nje načelstva pa imajo ponosno zavest, da so vsaj nekoliKo pripomogli k u-blaženju bede, da so marsikateri bridki solzi obupa, zaprli pot. Obenem pa bi tudi bilo priporočati, da bi invalide, ki so bolje izvežbani v pisavi in računanju, usposobili za zadružne tajnike in poslovodje.
Raznoterosti -
Duhovniške spremembe. Prečastiti gospod dr. Martin Matek, kanonik-senior in ravnatelj mariborske bofoslovnioe, je imenovan ravnateljem knezoško-lijske pisarne. — Prečastiti gospod kanonik Rudolf 'Janežič je imenovan ravnateljem bogoslo'vnice, Oba nastomta svojo novo službo takoj ta teden.
Birmovanje v dekaniji Dravsko polje od 7. do 13. maja. V vseh župnijah te dekanije so bili g. knezoško! slovesno in prisrčno sprejeti. Okrašeni slavoloki s primernimi napisi so siali povsod, kjer so se vozili naš knezoškof V Slivnici in v Št. Janžu so jih spremljali mladi jezdeci na konjih. Naš nadpastir so v vseh župnijah nav lušeno oznanjevali božjo besedo, govorili času primerne in tolažilne beseie in sicer: v Hočah (nedelja 7. maja); »Kaj nam da pravo srečo?« namreč krščanska vera, upanje in ljubezen. Kdor je v veri ctrjen, v upanju in krščanski ljubezni oživljen, je srečen, če tudi divja okoli in okoli krvava vojska ; v Slivnici (v pondeljek 8 maja); »Kaj nas to,aži v krvavem potopu svetovne vojske?« namreč: vera v božo previdnost, molitev in usmiljenje (ranjenci, Rudeči križ; vdove in sirote); v Framu (torek 9. maja) o duhovnem boju. ki ga moramo peljati zoper naše dušne sovražnike, ki so: huda poželjivost, hudobni duh, hudobni ljudje; v Cirkovcah (sreda 10. maja) so govorili za vsak slan tolažilne in bodrilne besede; na Ptujski gori (če rtek 11. maja) o žalostih Matere božje. Ako je najsvetejša Devica toliko trpela, se ne smemo tudi mi ustrašiti križa, ki vodi v nebesa; pri Št. Lovrtncu (petek 12. maja) o virih miru: sv. maša božja beseda, spovednica, dobri otroci, pobožnost, sv. Cerkev; v Št. Janžu (sobota 13. m tja) o vojnem kruhu: izpolnjevanje volje božje, vsakdanji kruh, božja beseda, evharistija. ?seh birmancev v dekaniji je bilo 1960: v Hočah 394; v Slivnici 311; v Framu 287; v Cirkovcah 282; na Ptujski gori 147; v Št. Lovrencu 224; pri Št, Janžu 312.
Sv. razpelo v tržaških šolah. Dolgoletna je bila borba *a »krst častni« v trža kih šo ah. Še blagopokojni škof A. M. Sterk se je borJ za to, da bi mu dovolili, da na laslne stroške nabavi podobo sv. križa za tržaške šjle. Vse zastonj. Da se Kristusu ot ori pot v naše šole, je bilo treba svetovne voj ke. In res c. kr. namestništveni svetnik z odlokom 11. maja 1916 takole določuje: C. kr. namestniš vo je z razpisom 28. maca 1916, štev. VIL—13251—15 mestnemu magistratu najtopleje priporočilo ugoditi želji škofijskega ordinarijata, da bi bil zopet razobešen križ z odrešenikom (razpelo) ki ima tako blagodejni vpliv na versko-nravno čustvo katoliške šolske mladme. Za vse državne ljudske in meščanske in srednje šole izda se zadevna oblastvena odreiba. Priporoča se tudi vsem zasebnim šolam ugoditi želji škofijskega ordinarijata. — Seveda bodo sedaj tudišo-le Ciril-Metodo ve družbe dobile podobo sv. križa v posamezne razrede.
Varaždinske novice. Mestno zastopstvo je poslalo generalnemu polkovn ku Boroeviču diplomo častnega občanstva mesta Varaždin. — Mesto Va-
Rusi pred Bagdadom?
Preko Kodanja: Francoski listi prinašajo članek o ruskem hitrem pohodu na Bagdad. .„-Matin“ piše: Naši zavezniki so oddaljeni manj kakor 50 milj od Bagdada. Gorringove čete so popolnoma intaktne. Kmalu bodo izginile poplave in čas, da nastopi poletna vročina, je ugoden za skupni napor, da razobesimo carjevo zastavo ob strani zastav angleškega kralja in indijskega cesarja na turških minaretih v Bagdadu.
Politične vesti.
Dr. Sylvester o vprašanjih na izhodu. Na zborovanju nemških liberalcev v Solnogradu je govoril predsednik avstrijske državne zbornice,^ dr. Sylvester, o poteku dogodkov v zadnjem času. V svojem govoru se je dr. Sylvester tudi dotaknil vprašanja na izhodu ter je povdarjal potrebo, da se bo moralo odslej naprej baviti nekoliko več z zadevami na izhodu. V svrho tega je v prvi vrsti potrebno, da se v jezikovnem oziru sporazumi z narodi na izhodu. Kakor si sedaj Bolgari prizadevajo se naučiti nemščine, tako je tudi potrebno se v bodoče nekoliko več b.aviti z bolgarskim, turškim in zlasti z grškim jezikom. Glede grškega jezika se mora obžalovati, da se je svoj čas v boju za humanistične srednje šole prikrajšalo grški jezik, dočim je ostala latinščina neprikrajšana. Latinščina je mrtvi jezik, Starogrščina bi pa bila v novogrščini našla svoje nadaljevanje.
Obsojen rektor. Rektor prašne nemške tehnike profesor dr. Redlich je obdolžil inženirja Smekala. da je rusofil in da so bila njegova potovanja v inozemstvo jako sumljiva. Inženir Smekal je pozval magnificenco pred sodišče, ki je rektorja Red lieba obsodlo le radi razžaljenja časti na tri dni zapora, oziroma 500 K globe. Profesor Redlich se je pritožil, dosegel pa je le, da mu je bila denarna kazen za 200 kron znižana in sicer od 500 kron na 300 kron.
Avstrljsko-ltalijanski ujetniki na Ruskem. —
Kakor poročajo italijanski listi, je prišlo sedaj med rusko in italijansko vlado glede avstrijskih vojnih u-jetnikov-I tali jan ov do popolnega sporazuma. Rusija bo poslala te vojne ujetnike v Italijo, kjer bodo dobili italijansko državljanstvo. K temu bi bilo pripomniti, da so se vršila pogajanja med rusko in italijansko vlado zelo dolgo. Italija je zahtevala vse one vojne ujetnike, ki so doma iz dežel, katere reklamira Italija za sebe, torej iz Primorja in Dalmacije, češ, da so Italijani. To je bilo menda celo Rusom preveč in pogajanja so se razbila. Sedaj je bil očividno dosežen nekak kompromis. Izročitev avstrijskih vojnih ujetnikov bodisi katerekoli narodnosti državi, ki se nahaja v vojni z Avstrijo, je seveda eklatantno kršenje mednarodnega prava. Povrh bodo izročeni siromaki, čim pridejo v Italijo, sicer obdarovani z italijanskim državljanstvom, toda istočasno najbrž tudi poslani na fronto proti svoji lastni pravi domovini!
Hrvatski sabor bo sklican, kakor poroča varaž dinski list »Hrvatsko Pravo«, v prvi pelovici mes ca junija k zasedanju, da reši finančno nagodbo z Ogrsko. Ta nagodba bi se glasom vladnega pied-loga naj podaljšala za eno leto. Tokrat se bo saborskih sej udeleževal tudi poslanec seljačke stranke, Radič, ki je bil pri zadnjem zasedanju izključen od sej. Govori se, da se bo ministrski predsednik grof Tisza na povratku iz Srbije mudil nekaj dni v Zagrebu, da se posvetuje z zastopniki hrvaških političnih strank.
Tisza v zasedeni Srbiji. Madjarski ministrski predsednik grof Tisza potuje sedaj po zasedenih krajih Srbije. Upamo, da bo tudi avstrijski mini-
lz vrst lavantinskih duhovnikov je izginil mož milega značaja in plemenitega, srca — v sredo, ob 4. uri popoldne, smo spremili k večnemu počitku mil. preč. g. stolnega prošta in prelata Karola Hribov-šeka.
Krasnega pomladanskega dne je že bilo okrog pol 4. ure popoldne zbranega pred poslopjem stolnega kapitelja na stotine občinstva in še vedno so prihajale množice ljudi od blizu in daleč, da izkažejo zajdnjo ljubav možu — ljudomilemu in častitljivemu starčku, katerega je vse ljubilo in spoštovalo. Od blizu in daleč je prihitelo okrog 90 duhov n iko v-s ob r a-tov, da spremijo k večnemu počitku svojega predragega tovariša,, ljubečega učitelja in duhovnega očeta. Celo iz nemškega Gradca sta prihitela kot zastopnika graškega stolnega kapitelja dva kanonika izkazat predragemu sobratu zadnjo čast. Zastopani so bili vsi državni in drugi uradi, veliko meščanstva in sko-rodane vsa mariborska slovenska inteligenca.
V vrsti žalujočih so korakali razven velikega števila dekanov, župnikov in druge duhovščine ter tukajšnjih bogoslovcev tudi mil. g. Fran Ogradi; s pat celjski, mil. g. Jurkovič, prošt ptujski ter mil. g. Fran Hrastelj, arhidiakon konjiški.
Krsto je blagoslovil in sprevod vodil od hiše žar losti v stolno cerkev naš prevzvišeni vladika in kne-feoškof gospod dr, Mihael Napotnik ob asistenci stolnega kapitelja in druge duhovščine. Po cerkvenem blagoslavljanju v stolnici so stopali za, mrtvaškim vozom potrtega srca njegovi sorodniki ter nepregledna množica žalujočih, kakoršno je Maribor le redkokdaj poprej videl; razven bogoslovcev veliko dijaštva, u-čenke in gojenke zavoda čč. šolskih sester, oddelek mariborskega veteranskega društva, katoliško delavsko društvo z zastavo, veliko čč. šolskih sester in u-smiljenk ter ogromno število mariborskih gospa, gospodičen in drugega občinstva. Nepregledna množica žalujočih se je premikala skozi Stolno ulico, Glavni trp čez novi dravski most proti novemu mestnemu pokopališču. Pogreb iz stolnice na pokopališče je vodil mil. g. kanonik dr. Matek,'ko je ranjklemu ob grobu spregovoril par prisrčnih besed v slovo.
Za dragim rajnim žaluje cela obširna lavantinska škofija, žalujejo njegovi sorodniki, njegovi duhovni sobratje, katerim je bil ljubeznjiv, dober in plemenit svetovalec ter očetovski prijatelj, žaluje nebroj učencev in drugih oseb, katerim je bil rajni prelat vzor častilca majnikove Kraljice. In ni ga več med nami tega odličnega cerkvenega dostojanstvenika, v hladni gomili že počiva dragi naš rajnik, duh njegov se je že dvignil tja gor v višave, duša njegova se že raduje rajskega veselja, a spomin na njegovo mirno, zlato dušo nam ostane nepozabljiv in neizbrisljiv. — Telesnim ostankom bodi zemljica lahka., njegovi plemeniti duši pa svetila večna luč!
Podpišite
s m
posojilo !
Invalidi in nasi denarni zavodi.
Kdor pozna razmere, ve, da je za one reveže, ki prihajajo iz vojne nesposobni za samostojen zaslužek, oziroma za prejšnji poklic, še razmeroma slabo preskrbljeno. Kaj hoče n. pr. početi rudar, ki ne razume nobenega drugega dela in ki pride iz vojne s težko poškodovano desno roko ali celo brez nje? Ali mizar? Ali čevljar? Je sicer res, da so za te razne invalide ustanovljene šole, toda za vso veliko množino teh revežev ni prostora tam; mnogi so pa tudi že prestari, da bi se mogli z uspehom učiti za kak nov
raidin je darovalo 16. pešpolku (varaždinskemu) mal srebrni boben, kot zahvalo rojakov za izredne junaške čine tega polka. Boben je izdelan iz čistega srebra. -- V začasni vojaški bolnišnici v Varaždinu so zadnjo zimo otvorili analfabetski tečaj za ranjence. Tečaja se je udeleževalo 15 analfabetov od katerih se jih je 12 naučilo čitati in pisati.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolee na Dunaju so v času od dne 18. aprila do dne 6. maja 1916 darovali: 300 K:	dr. Ivo Subelj, c, in kr.
sekcijski svetnik v zunanjem ministrstvu na Dunaju (ust.); po 100 K: Matej Gusel, c. in kr. major v p., Brunn am Gebirge, Ljubljanska kreditna banka in gospa Helena Suyer-Petričič v Ljubljani; po 20 K: dr. Gregorij Pečjak, gimnazijski katehet v Ljubliani (ust.), FML Ivan Lavrič pl. Zaplaz, sedaj v Krakovu, Posojilnica v Ribnici, dr. Ivan Verčon, okrajni zdravnik v Sežani, dr. Anton Primožič, dvorni svetnik v Zadru, dr. Karl Slane, odvetnik v Novemme-stu, Josip Robida, dvorni svetnik v pokoju y Ljubljani, dr. Anton Podpečnik, zobozdravnik na Dunaju, Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici, FML Josip Tomže pl. Savsjddol na Dunaju, občina Zagorje ob Savi; 15 K: dr. Josip Tičar, zdravnik itd. v Kram'ski gori; po 10 K: Karl Savnik, cesarski svetnik v Kranju, Anica Gogola in Edmund Kavčič v Ljubljani, Feliks Stare v Radomlju, Anton Zevnik, notariatski substitut v Podgradu, F/ranja Picek, trgovka v Ribnici, Franc Kušar v Mengšu, Ivan Vrhovnik, trnovski župnik, Andrej Kalan, kanonik, in Josip Mazi, realčni profesor, vsi v Ljubljani, dr. J. Wilfan, odvetnik v Trstu, Posojilnica v Framu. 'dr. Ivan Pekelj, sodni svetnik v pokoju na Dunaju, lekarna Piccoli, dvorna zaloga v Ljubljani, dr. Gvid. Srebre, emerit, odvetnik v Brežicah, Posojilnica v Vojniku, Ferdinand Gaspari, veterinami nadzornik v Postojni, dr. Ivan Jenko v Ljubljani; po 6 K: dr. F. Grivec v Ljubljani in dr. Fran Vodopivec, okrajni komisar v poljedelskem ministrstvu na Dunaju; po 5 K: Alojzij Senčar, trgovec v Ptuju, tvrdka L. Mikusch v Pjubijani, dr. Milan Papež, rudniški (zdravnik v Idriji, dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, Anton Svetina, notar v Pliberku, Mimi Brtoncelj, soproga živinozdravnika v Ribnici, tvrdka Franc K. Goli v Idriji, dr. Ivan Arnejc, profesor v naučnem ministrstvu na Dunaju, Ivan Rusr na Grosupljem, ing. Ignacij Sega, nadzornik južne železnice, Jakob Tieršan, profesor, Ivan Velkavrh, c. in kr. nadp. v pokoju, in Ivan Vončina, magistralni ravnatelj v p., vsi v Ljubljani; (4 K: knjigarna L. Schwentner v Ljubljani; po 3 K: Franc Tiller, c.kr, sodnik v Gor-njemgradu, drt Kotzmuth, okrajni zdravnik v Postojni, Anton Breznik, profesor v St. Vidu nad Ljubljano, dr. J, Lenoch, odvetnik na, Dunaju, Nikolaj Križaj, župnik v pokoju v Kamniku in dr. Silvin Hra-Šovec, okrajni sodnik v Novemmestu; po 2 K: Cirila Brezovnik v Vojniku, Frane Abulner, nadoficijai mestne hranilnice v Ljubljani, I. Kruleč, vadniški u-učitelj v Ljublana ' in Josip Skrbinšek, profesor na Kraljevih Vinohradych. Skupaj 1322 K, za katere se društveni odbor požrtvovalnim darovalcem, vsem novim in star'm prijateljem slovenske akademične mladine, najtoplejše zahvaljuje. Prvi blagajnik: dr. St. Lapajne, odvetnik na Dunaju, L, Bräunierstrasse 10.
Beguncem iz juga v političnem okraju Maribor, Okrajni pomožni odbor za begunce iz juga v Mariboru bo prodajal v pondeljek, torek in sredo, 22.
23.	in 24. maja 1916 v lastnem skladišču živil v Mariboru Reiserstrasse Nr. 23 od 9—12. ure predpoldne in od 3—5. ure popoldne partijo testenin in svežega domačega špeha pod ugodnimi pogoji. Ža nakup teh testenin so vpravičeni le begunci in to le prati izkazu izkaznic (legitimacij), koje se bodo izdajale petek, soboto in pondeijek, 19. 20. in 22. maja 1916 od 10—12. ure predpoldne na glavarstvu v Mariboru, Tegeithofplatz št. 5 II. nad slropje, soba 14 ali pa popoldne od 2—4. ure pri vojnooddajnem oddelku tržaškega Gewerbeförderangsinstitut, Marburg, Tegelihoffstrasse št. 77.
Umrl je na Dunaju 15. t. m. kor» kfor c. kr. drž. in dvorne tiskarne v pokoju g. Jožef B e d é-n e k. Svoj čas je bil urednik »Slovenca«. Tudi pisateljeval je in njegov roman »Od pluga do krone« je marsikdo z zanimanjem čital. Bodi blagemu ra rikemu tuja zemljica lahka!
V Ljubljani je umrla dne 18. maja gospa Karolina Cenčić, roj. Vidmar, soproga svoječasnega >Stražinega« urednika Viktorja Cenčič. Svetiia ji večna iuč!
Odpoved službe črnovojniških zavezancev. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Ker so se v zadnjem času dogajali slučaji, da so lastniki tovarn in dragih zasebnih podjetij odpovedali službe svojim nastavljencem in uslužbencem, ker so že objavljena nova naknadna preb ranja, je izšla nova cesarska naredba ki določa, da so odpovedi služb iz vzrokov novih naknadnih prebiranj nedopustni. Odpovedi služb so še le tedaj veljavne, ako doka že lastnik podjetja, da se odpoved službe ni vršila
iz vzrokov in okolščm novih naknadnih preb ranj. Ta cesarska naredba je veljavna od 1. aprila t 1.
Srednješolci in nova naknadna prebiranja. Naučno mnistrstvo razglaša glede srednješolcev, rojenih do leta 1897, ki pridejo k novim naknadnim prebiranjem, da bodo deležni za slučaj, če bodo potrjeni v vojake, ravno istih ugodnosti, katerih so bili deležni srednješolci označenih leinikov pri prej šnjih naborih in prebiranjih. Dobili bodo redna letna izpričevala in se jih bo pripustilo k predčasnim zrelostnim izpitom. Ker še pa ni določeno, kedaj bodo ti letniki upoklicani, se določa, da morajo ostati srednješolci teh letnikov tako dolgo na dotičnem učnem zavodu, dokler se jih ne bo upo-kbealo pod orožjp.
Preskrba prebivalstva z živili. Na Dunaju so se v preteklem tednu vršila posvetovanja glede bodoče preskrbe prebivalstva z živili. Posvetovanja so trajala tri dni. Glavne točke teh posvetovanj so bile: 1. Država bo tudi v bodoče prevzela oskrbo in razdelitev uporabe žita po roj n o-žitno-prometnem zavodu. 2. K dosedanjim žitnim vrstam, ki so pod zasego, se Še priklopi tudi proso, graši-ca in krompir. 3. Ena četrtina ječmena, ki ga posestnik ali najemnik pridela, se bo smela uporabiti za krmo, ostali ječmen pa, kar ge ga ne bo rabilo za seme, se bo moral oddati. 4. Določi se nov red glede mlinarjev in zamletja žita. 5. Za vsako občino se mora izdelati načrt glede preskrbe prebivalstva z živili. 6. Pridelovalci (posestniki) bodo smeli eno četrtino lastne koruze uporabiti za krmljenje živini. 7. Uporaba žita in moke ostane pod dosedanjimi predpisi še tudi nadalje v veljavi. 8. Vstraja se naj tudi v bodoče pri dosedanjih najvišjih žitnih cenah in pri uredbi krušnih kart. — To so v glavnem točke, ki so se razpravljale pri tem posvetovanju.
Najvišje cene za koruzno moko. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Dosedaj je bilo dovoljeno izmleti iz navadne koruze 40% koruznega zdroba, 30% koruzne moke in 27'% moke za živinsko klar jo. Odslej naprej se pa mora izmleti iz navadne koruze 30% zdroba in 40% moke. Cene so določene sle-» dece: za meterski stot koruznega zdroba 76 K 67 v, za meterski stot koruzne moke 42 K in za met. stot' moke za živinsko klajo tudi 42 K. Iz činkvantina ali rudeče koruze se mora izmleti 48% zdroba, 36% moke in 13% otrobov. Cene za zdrob in moko iz čink-V am lina so iste, kakor za moko in zdrob iz navadne koruze, cena za otrobe je pa določena na 17 K za meterski stot. Zgoraj označene cene veljajo pri prodaji na debelo. Pri prodaji na drobno so pa določene slejdeče cene: V občinah, ki so oddaljene od železniške postaje ne več kakor 3 km, stane 1 Kg koruzne moke 50 v in 1 kg koruznega zdroba 87 v. V občinah, ki so oddaljene od bližnje železniške postaje od 3 do 10 km, stane 1 kg koruznega zdroba 88 v in 1 kg koruzne moke 51 v, V občinah, ki so pa oddaljene yeč kakor 10 km, pa sme stati 1 kg koruzne moke 53 v in 1 kg koruznega zdroba 90 v. Te določbe morajo biti nabite na vidnem mestu- ’ brez izjeme v vsaki prodajalni za prodajo)' moke in zdroba iz koruze.
Nakupovanje letošnje žetve nedovoljeno. Izšla je cesarska naredba, ki določa, da ni dovoljeno že naprej sklepati kupnih pogodb glede pridelkov letošnje žetve v Avstriji. Vse tozadevne že sklenjene kupne pogodbe je smatrati za ničevne.
W * Oddaja svinca in kositra. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša, da se bo moral oddati kositer in svinec ter predmeti iz svinca in kositra v času od 1. do 15. junija 1916 in ne, k;*.kor je bilo prvotno določeno, v času od 16. do 31. maja 1916. Te vzemni komisiji za kovine v Gradcu ali pa njenim kovine, oziroma predmete iz teh kovin je oddati pre-pooblaščenim podružnicam. Tudi predmeti iz kositra v zasebnih gospodarstvih se bodo morali oddati v o-menjenem roku. Izvzeti so samo predmeti iz kositra, ki so umetniške in zgodovinske vrednosti,, Kdor bo oddal svinec in kositer, oziroma predmete iz svmea in kositra pred imenovanim rokom, bo dobil večjo odškodnino izplačano v gotovini, kakor pa tisti, ki bo oddal pozneje, t. j. tisti, kateri bo od|dal v določeni dobi. Pri pošiljatVah svinca in kositra po železnici je treba označiti na tovornem listu natanko vrsto kovine ter navesti, ali je odposlana kovina, oziroma predmeti iz svinca in kositra stara ali nova kovina. Nadalje se mora na tovornem listu natančno označiti i-me in bivališče osebe, kateri se naj izplača odškodnina za vposlano kovino.
Najvišje cene za divjačino. Štajersko cesarsko namestništvo jc določilo za divjačino sledeče naj-višje cene: Za kilogram jelenovega mesa za mesce junij, julij in avgust 2 K, od 1. septembra nadalje pa 1 K 60 v; za kilogram srnine za mesce junij, julij in avgust 2 K 50 v, od 1. septembra nadalje 2 K; zajec komad 3 K 50 v; fazan v avgustu 2 K, v septembra 2 K do 2 K 40 v, od 1. okto bra pa 3 K komad ; jerebice v avgustu komad 1 K,
v septembru 1 K 20 v, od oktobra nadaije pa komad 1 K 30 v.
Mesne karte v Nemčiji. V Berolinu in skoro v vseh večjih mestih Nemčije so upeljali mesne karte in sicer tako, da je določen en funt mesa ali masti istočasno na vsako krušno karto. Na osebo pride na dan en četrt funta mesa. Ponekod so določili, da smejo prebivalci ene ulice kupovati meso canio pri določenem mesarju, ne pa poijubno.
Dobički tovarn za izdelovanje papirja. Neprimerno visoke cene za papir, zlasti za časnikarski papir, občutijo sedaj najbolj tiskarne in časopisi. Tako
n.	pr. so poskočile cene za časnikarski papir, odkar traja vojska, za 85—120%. Kot vzgled, kako ogromne dobičke delajo sedaj tovarne za izdelovanje papirja, naj bo naveden samo slučaj, da je imela v pretečenem letu tovarna za izdelovanje papirja v Nežideru na Ogrskem 2% milijona K čistega 'dobička!
Promet z zasebnimi zavitki v Srbijo. V kolikor c. in kr. etapni poštni uradi ArangjelovaiC, Belgrad, Veliki Milanovac, Obrenovajc, Palanka, Šabac, Valjevo, Cača.k, Jagodina, Kraljevo, Kruševac, Uži-ce in Smederevo poslujejo tudi kot vojnopoštni uradi za tamkaj nastavljena poveljstva*, čete in zavode, se vsled' odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 22, malega travna 1916, št. 10.600-P ex 1916, smejo v te kraje pošiljati tudi zafeebni vojnopoštni zavitki za tam nastavljena poveljstva, čete in zavode, kakor tudi za njih svojce, pod obstoječimi pogoji za vojno-poštnj promet s zasebnimi zavitki.
Najstarejši podčastnik v naši armadi. Najšta-rejši podčastnik v avstrijski armadi je Poljak J. Drozdovski, ki je star 83 let. Nj gova prsa diči cela vrsta hrabrostnih kolajn. Njegov oče Leopold Drozdovski še živi in je star Ili let.
Velik potres v Italiji. Dne 17. maja popoldne je bil v S ednji Italiji ob jadranski obali močan potres. Porušilo se je mnogo hiš, ranjenih je več oseb.
Oddaja lova«
Ces. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju naznanja, da se lovska pravica spodaj imenovanih občin za dobo od dne 1. julija 1916 do dne 30. juniia 1922 potom javne dražbe odda v zakup največ ponujajočim. — Dražbe se vrše po sledečem redu:
V	sredo, dne 31. maja 1916, ob pol 10. uri dopoldan v Rogatcu, gostilna „k pošti“ za sledeče občine: Dobrina, nezajamčena površina 686 ha*, izklicna cena 2 K; Donačka gora, 1484 ha 70 K; Sv. Florijan 1148 ha 76 K; Kočice 643 ha 40 K; Nadole 636 ha 6 K; Sv. Rok 1843 ha 60 K; Rogatec 429 ha 40 K; Žetale 1257 ha 3 K; Čermožiše 1144 ha 10 K; Štoprce 1600 ha 10 K.
V	petek, dne 2. junija 1916, ob 6. uri popoldan v Slatini v občinski pisarni za občine : Kostrivnica 2072 ha 110 K; Rogatec-Sl*atina 188 ha 4 K; o-koliea Slatina 1610 ha 60 K.
V	soboto, dne 3. junija 1916, ob pol uri dopoldan v Slatni v občinski pisarni za občine :	Sv.
Trojica 300 ha 15 K; Sv. Mohor 146 ha 10 K; Sv. Katarina 153 ha 12 K; Nimno 116 ha 12 K; Plat 255 ha 5 K; Rajnkovee 220 ha 12 K; Spodnje Sečovo 346 ha 35 K; Brestovce 120 ha 6 K.
V	pondeljek, dne 5. junija 1916, ob 9. uri pred-poldan na okr. glavarstvu v Ptuju v sobi štev. 5,
j 2. nadstropje, za občine: Kicar 250 ha 30 K; Mala-j ves 255 ha 47 K; Meretinci 349 ha 50 K; Prvenci 536 ha 100 K; Spuhlje 468 ha 60 K;, Podvinci 601 ha 290 K; Bukovci 674 ha 132 K; Zabovci 486 ha 60 K;
estni vrh 527 ha 10 K; Stojnci 479 ha 50 K; Brstje 289 Ira 150 K..
V	torek, dne 6. junija 1916, ob 9. uri predpol-dan na okrajnem glavarstvu v Ptuju v sobi št. 5,
2.	nadstropje, za občine: Destinci 254 ha 20 K; Formin 315 ha 80 K; Gajovci 426 ha 100 K; Livanjci 679 ha 100 K; Sv. Marjeta. 335 ha 80 K; Moškanjei 542 ha 50 K; Polanci 767 ha 30 K: Polenšak 544 ha 50 K; Slomi 602 ha 80 K.
V	sredo, dne 7. junija 1916, ob 9. uri predpoldne na okrajnem glavarstvu v Ptuju v sobi št. 5. 2, nadstropje, za občine: Sv. Andraž v Slov. goric. 1340 ha 20 K; Dolič 137 ha 12 K; Jirsovci 455 ha 30 K; Ločič 418 ha 30 K; Zagorci 458 ha 10 K; Trnovski vrh 278 ha 8 K; Trnovska ves 598 ha 41 K; Sv. Urban 523 ha 10 K; Vinterovci 311 ha 10 K; Bi-šečki vrh 474 ha 44 K; Vurberg 1979 ha 60 K.
V	četrtek, dne 8.j unija 1916, ob 9. uri dopoldne na okrajnem glavarstvu v Ptuju v sobi št. 5,
2.	nadstropje, za občine: Hajdin 780 ha 410 K; Ju-rovec 357 ha 83 K; Lancova ves 440 ha 281 K; Sv. Lovrenc na Dravskem polju 3096 ha 300 K; Pobrež 826 ha 300 K; Gornja Pristova 730 ha 200 K; Breg 1043 ha 442 K; Sikole 1192 ha 100 K; Trnovci 499 ha 800 K; Slovenja ves 186.0 ha 204 K; Cirkovoi 3377 ha 218 K.
V	petek, dne 9. junija 1916, ob 9. uri predpoldne na okrajnem glavarstvu v P t u j u v sobi št. 5,
2.	nadstropje, za občine: Dolena 1393 ha 10 K; Vel. Varnica 788 ha 3 K; Gruškovje 1438 ha 66 K; Sv. Trojica 875 ha 4 K; Podlehnik 418 ha 2 K; Ptujska gora 2094 ha 100 K; Majšberg 1720 ha 173 K; Nova
cerkev 544 ha 4 K; Sedlašek 956 ha 11 K; Varea 927 ha 10 K; Sv. Bollenk 1301 ha 7 K.
Pred zadetkom dražbe mora vsak zakupnik položiti izklicni ceni enakoveljaven znesek kot varščino v gotovini, v hranilničnih ali Raiffeisenovih vložnih knjižicah, ali v drugih za puplilarno1 proglašenih vrednostnih papirjih.
Največ ponujajoči mora takoj po sklepu dražbe v roke voditelja dražbe in zastopnika' c. kr. okrajne • ga glavarstva položiti stroške dražbe, enoletni zakupnini jednakoveljavno varščino in enoletno zakupnino, zadnjo v gotovini.
Končno se po § 15, odstavek 2, zakona z dne 21. septembra 1906, deželni zajam številka 5 iz 1007, izrecno pripomni, da se, ako se vsled končnoveljav-ne razsodbe v morebitnem še nerešenem postopanju, ali v smislu daljnih določb tega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša, pri dražbi dosežena zakupnina v razmerju površine prirastka ali odpadka zviša ali zniža.
Ostali dražbeni pogoji se lahko pregledajo na okrajnem glavarstvu v Ptuju med navadnimi uradnimi urami.
(Konec prih.)
Maribor. Poveljni < mariborske kadet ire, col-kovmk J. Ko ttlek je bil odlik« van h častniškim križcem Franc Jožefo e^a seda
* Maribor. V našem mestu je nastalo v zadnjem času občutno pomanjkanje moke, svinjske masti in Špeha pa že davno ni dobiti, istotako že močno primanjkuje namiznega olja.
Krčevina pri Mariboru. Oblast je zaprla tukajšnjo šolo (slovensko in nemško), ker so se v nekaterih hišah pojavili slučaji Škrlatice. Zaprte so tudi večinoma vse gostilne v občinah Krčevina in Leitersberg. Vojaška oblast je odredila, da ne sme noben vojak iz Maribora skozi Leitersberg ali Krčevino.
Kapela pri Radencih. V Oceslavcih je umrla dne 11. t. m. Marija Kreft, sestra pokojnega kanonika dr. Križaniča in Angeline Križanič, prednice čč. šolskih sester v Celju. Svetila ji večna luč!
Hajdina. Sedaj imamo tako politično vreme, da nič kaj radi ne pišemo, ker ni pravega razu mevanja za koristi, potrebe in prav ce vseh pač pa sučejo nekateri le svoj sebični program, kakor do mišljavi človek svoje brke pred ogledalom. Naš program je složna domovinska ljubezen v kateri moramo vsi podpirati drug drugega, da lahko A v strija kot dobra mati deli dobrote v enaki meri vsem svojim otrokom, vsem svojim narodom. V tej želji in zahtevi je pri nas podpisalo 79 oseb nad
57.000	K IV. vojnega posojila, v tednu Rušečega križa se je pa nabralo nad 800 K. To se je doseglo brez Brega, a ne brez vnetega skupnega de lovanja duhovščine in učiteljstva. — Občina Breg je posebej podpisala 20 000 K vojnega posojila.
Celje. Tukajšnji višji davčni upravitelj Leopi. Hasenbühel je stopil v pokoj. Ob tej priliki je dobil naslov cesarskega svetnika.
Celje. Uciteijiea tukajšnje meščanske šole Melanija Premšak je prejela od poveljnika 5. armade generalnega polkovnika Boroeviča za njeno požrtvovalno delovanje pri prodaji oljkinih vejic zahvalno in pohvalno pismo.—Mestna občina ima na pro daj večje število mladih kuncev za pleme. Tozadevna vprašanja je nasloviti na mestni urad.
Laški trg. Tukaj je umrla soproga šolskega ravnatelja Karola Valentinič, Angela Valentinič. Nedavno je vsled slabosti na kamenitih stopnicah s\ > hiše padla in si levi del glave tako močno po.;'	'o-
vala, da je kmalu nato umrla. N. p., v m.!
Sevnica ob Savi. Dne 9. maja jo na tukajšnji postaji tovorni vlak št. 534 radi napačno uravnane izogibalnice zavozil na konec stranskega premikaj-nega, tira. Lokomotiva in 4 vozovi so skočili preko tira in se razbili. Poškodovani so še tudi 4 drugi vozovi. Ranjenih je 6 sprevodnikov. Proga je bila radi nezgode precej poškodovana.
Kozje. Okraj Kozje je podpisal četrtega vojnega posojila okroglo 150.000 K, Okrajna hranilnica K
60.000,	vložniki Okrajne hranilnice 48.300 K in na kozjanskem poštnem uradu okoli 40.000 K.
Zadnja poročila došla u petek dne 19. maja.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 18, miaja.
Uradno se razglaša:
Buško bojišče.
i Nič novega.
Italijansko bojišče.
Na primorski in koroški bojni črti je artilerijsko delovanje večinoma vsled megle ovirano. Južno od Tržič a je bil italijanski napadalni poizkus, si zopet nazaj' priboriti nedavno izgubljeno postojanko pri Banji, odbit.
Na ozemlju Col di Lane so se izjalovili ponovni- sovražni napadi.
Na južnem Tirolskem so v napadu zavzele naše čete obmejni gorski greben M a g !g i o med dolinama A s t a c h in Lain, (dolini Astico in Leno), so se po prekoračenju doline Lain južnoiz-hodno od Platz e rja (Piazza) polastile Coste Belle in so odbile južno od M o s c h e r i na Z u-gni-torti' več sovražnih protinapadov* Včeraj, dne 17. maja, so ujele naše čete nadaljnih 9(10 I-t a 1 i j a n o v, med temi j e bilo 12 častnikov, so uplenile 18 topov in 18 strojnih pušk.
Poročila italijanskega generalnega štaba od 16. in 17. maja trdijo, da so bile n a,še izgube v teh bojih „grozne in velikanske.“ Te trditve, ki imajo namen omiliti utis italijanskega umikanja, so prosto izmišljene* Izgube sovražnika je mogoče le tistemu označiti in preceniti, ki je bil zmagovalec. Italijani se ne nahajajo v takem položaju. Nasprotno pa moremo mi izjavljati, da so naše izgube izvanredno malenkostne, kar se je zahvaliti spretnosti naše infanterije in mogočnemu varstvu naše artilerije ter vojni izkušnji naših poveljnikov.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höier,
podmaršal.
fNajnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 18, maja.
Francosko bojišče.
Južno-zahodno' ’od L e n s a so se nadaljevali boji z ročnimi granatami. {Trije nadaljni francoski napadi na nemške postojanke na „višini 304“ so bili danes zjutraj odbiti. Pri umikanju čez E s n e s je imel sovražnik težke izgube.. Slo se je tokrat za napadalne poskuse sveže afriške divizije, ki je bila sestavljena iz črnokožcev in Francozov. Sovražni sunek južno-zahodno od R e i c h s ‘a c kj e r k o; p ! a je bil odbit.
Bnsko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče.
• Nobenih posebnih dogodkov.
Papež in Wilson.
Predsednik Wilson je odgovoril na pa.eževo poslanico povodom ameriško nemškega spoia. Zatrjuje se, da je Wilson odgovoril na mirovnu pape ž*e ve predloge le mimogrede. Niti papeževo pismo, niti Wilsonov odgovor se ne bo sta objavila.
Važna pogajanja?
»Secolo« poroča iz Londona: Prvi poslaniški svetnik ameriškega poslaništva v Berolinu je odpo-ovai v Washington. To potovanje se spravlja v zvezo z mirovnimi pogajanji. Prednc e odpotoval, je imel dolgotrajne konference s podanikom Gerardom. Poslaniški svetnik potuje najprej v Kodanj, od koder bo brzojavil v Washington vsebino pogovorov, ki jih je imel te dni Gerard s cesarjem, Bethmann Holìwegom in Jagowom. Možnost, da se začnejo' mirovna pota j a n j a, se ne da utajiti. Cesar Viljem je pripravljen za premirje in da se umakne iz Belgije, ako se mu da jamstvo, da ostane Belgija v bodoče strogo navtraina.
Razpoloženje v Italiji.
„Budapesti H:rlap“ poroča: V političnih in in-dustrielnih krogih se malo govori o vojski. C adorna vodi vojsko z diktatorično oblastjo. Njegove odredbe se ne smejo kritizirati. Na znotraj je vlada prisiljena vojevati še drugo vojsko, kajti povsod sili na dan nezadovoljnost, nestrpljivost in neubogljivost. Po celi Italiji je razširjen strah, da bo na obletnico vojs-kinega* začetka prišlo 'do velikih rabuk. Ko sem bil v Rimu, pripoveduje „Hirlapov“ dopisnik, se je že razpravljalo o več načrtih, po katerih bi se mogli zabraniti ti krvavi spopadi- Najbolj je ugajal predlog, naj se na dan vojskine obletjnice priredijo cerkveni obhodi, kateri se naj končajo s Službo božjo in molitvami za dober vojskin konec. (Op. ur,: Za kaj vse je v sili cerkev dobra!) Toda cerkvena oblast. še v to ni privolila. Usoda Italije je odvisna od tega, kako bo vlada zatrla pričakovane nemire. Ako se vojska ne konča že v tem letu, Italija itak ne bo mogla več izvrševati angleških povelj.
Razburjenje v Milanu.
„Baseler Nachrichten“ poročajo iz Milana: Po-tovalci. ki so prišli iz Italije, pripovedujejo, da se je v Milanu zvedelo za avstrijsko ofenzivo šele dne 17. maja. Cadorna sam vodi operacije iz glavnega stana, ki se sedaj nahaja v dolini Astica. Italijansko prebivalstvo teh krajev so odpravili že mesca aprila v o-kraj Ferara. Vest o avstrijski ofenzivi je vzbudila v Milanu veliko razburjenje.
[talijanski časopisi v zadregi
Italijansko časopisje si prizadeva na vse mogoče načine zmanjšati vojne dogodke in naše uspehe v južnih Tiroidi, pri čemur se omejuje na Cadornoya poročila. Odkar je izbruhnila vojska med Italijo in Avstrijo, še ni priobčil nobeden italijanski list avstr, uradnih poročil z bojne črte. Italijansko ljudstvo ne bo torej prav nič izvedelo o tisoči ujetih Italijanov.
Italijani tajijo naše uspehe
V Italiji se silno trudijo* da M občinstvu uta-jili avstrijske uspehe v južnih Tirolall, Radi tega se je uvoz švicarskih listov brezpogojno prepovedal.
Italijani se tolažijo.
„Secolo“ piše o napadu avstrijskih čet v južnih Ti rolah :
Avstrijska ofenziva se je {začela prej, kot je to bilo po artilerijski predpripravi pričakovati, t tlrditi artilerijski boji so se razvneli šele dne 14. maja. Napad se ni izvršil natanko na točki, kjer smo ga pričakovali, t. j. v Sluganski dolini, ampak v ozemlje re-* ke Astico. Sovražnikova podvzetja so plrisiliüa naše čete, da so morale opustiti svojo prvo obrambno črto, ker iz taktičnih ozirov džemi j e ni bilo dovolj varno za odpor. „Secolo“ se sklicuje na boje pred Verdunom in hoče avstrijske uspehe zmanjšati in pomi-ru'je občinstvo s tem, da bodo Italijani drugo obrambno črto gotovo držali. „Corriere della Sera“ priznava avstrijske uspehe. List je mnenja, da je napad še le začetek in da mu bo glavni sunek šele sledil, A „Corriere“ upa, da se bodo hrabri Italijani uspešne branili.
Nizozemska o naših uspehih v južnih
Ti rolah.
Vse nizozemsko časopisje pripisuje našim zrna* gam v južnih Ti rol ah veliko važnost. List „Maasboo-de“ piše, da je vsled naših uspehov v južnih Tirolah popolnoma odvrnjena vsaka nevarnost za Trst. List „Rotterdamsche Courant“ pa piše, da je prištevati te zadnje italijanske poraze med najbolj usodepolne, kojih posledica bo, da bo morda vsaka uaclaljna laška ofenziva popolnoma ustavljena. Vsi listi, označujejo avstrijske uspehe na. italijanskem, bojišču kot najvažnejši vojni dogodek v zadnjem času. List „Njeuwe van den Dag“ piše: To poročilo je velevažno, kajti dosedaj so bili vedno Italijani napadalci. Ali bi morda naj pomenilo to sedaj, ko že traja vojska eno leto, kako posebno spremembo, ali je morda hotela Avstrija ob obletnici vojske opozoriti Italijo na to, da je Avstrija še vedno krepek in močen stražar, da torej nima Italija nobenega povoda slovesno obhajati obletnice vojskine napovedi? List „Nieuwe Courant“ pa piše: Udarec, katerega je sedaj prizadjala Avstrija Italijanom, se mora prištevati med najhujše, kolikor so jih Avstrijci dosedaj prizadjali Italijanom._
Nov zemljevid Tirolske. Tvrdka G Fr< yu,g ra
Dunaju je izdala nov zelo pregleden ztnsljevd Tirolske, na katerem je razvidna bojna, črta od švicarske meje notri do prelaza Plocken. C na no-* vemu zemljevidu znaša 1 K 30 v s poštnino v n d in se naroča pri G. Freytag & Berndt, Dunaj VIL Priporočamo !
Raijeni, padli in ujeti»
Pešpolk štev. 47:
Ujeto moštvo:
Sebeder Janez, pešec, Jarenina (Penza, Rusija); Šebot Jožef, nadomestni rezervist. Sladka gora (Malmyška, Rusija); Seifried Peter, poddesetnik, Lobnica (Stmbirsk, Rusija); Senčič Jurij, Selnica ob Muri (Cistopol, Kazan, Rusija); Seršen Jurij, nadomestni rezervist, Maribor (Rusija); Škof Avgust, iz Maribora : Rusija); Sober Franc, nadomestni rezervist, Maribor > Lebedjan, Tambov, Rusija); Sorko Franc, nadomestni rezervist, Maribor (Krasnojarsk, Rusija); Soršak Karol, Maribor (Moskva, Rusija); Soster Franc, poddesetnik, Maribor (Rusija); Špindler Ignac, nadomestni rezervist, Radgona (Cita, Rusija); Špindler Jožef, Radgona (Nižnij-Novgorod v Rusiji); Špindler Jožef, rezervist, Krčevina (Rusija); Srnko Fhanc, nadomestni rezervist, Bistrica pri FaJi (Nižnij-Novgorod); Steiner Franc, Sv. Jurij na Pesnici (Kata-Kurgan, Samarkand, Rusija); Stelzar K., Maribor (Rusija); Sternad Jurij, Lipnica (Rusija);i Stolekar Karoi, Ritoznoj, Maribor (Penza, Rusija); Striebl Franc, desetnik, Maribor (Rusija); Stumpf Stefan, rezervist, Maribor (Krasnojarsk, Rusija);
Taci Franc, nadomestna rezervist, < Radgona. (Moskva, Ri^sija);	Tomažič Gašpar, Tinje (Penza,
(Moskva, Rusija);	Tomažič Gašpar, (Tinje (Penza,
Rusija); Tominc 'Martin, Orehovavas, Maribor, (0-rel, Rusija); Trinkaus Emerik, rezervist (Berezovka v Rusiji); Turk Janez, Maribor (Rusija);
Dršler Edvard, Staritrg (Rusija);
Vihar Anton, 'Lembah (Nikolsk-Usurijsk, Rusija!;
Wild Jožef, pešec; Walch Jožef, nadomestni rezervist, Sodna vas (Rusija); Weber Mihael, Sv. Peter, Maribor (Rusija);; Weber Frane II, Radgona, (Kansk, Jenisejsk, Rusija); Weinhandl Ignac, rezervist, Radgona (Zarevozaučursk, Vjatka, Rusija); F, Weiss, Maribor (Razdolnoje, Rusija); Weiss Janez, stotnijski tambur, Maribor. (Nikolsk-Usurijsk, Rusija); Werther Roman, Gornje-Hoče (Škotovo, Primorsk v Rusiji);	: 1 : :
Zak Franc, pešec (Rusija)'; Žerjav Henrik, pešec, Maribor (Rusija); Zorman Janez, pešec, Maribor (Rusija).
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padlo moštvo:
Beranek Ferdo, pešec; Bezget Alojzij, poddesetnik, Konjice; Bezjak Alojzij, Brežice; Blažič Simon, Maribor ;
Čeplak Franc, pešec, Celje; Cokan Jakob, Go-tovlje. Celje;
Ferenc Franc, pešec, Ptuj ; Fras Jurij, Sv. Jakob. Maribor;
Gabron Franc, Brežice; Gabrovec Mat., Ptuj; Gobec Matija, pešec:
Haberl Anton, pešec, Hausenbacher Jakob, pešec. Maribor;
jagodič Martin, Ptuj;, Jezovšek Vinko, Celje, Šmarje,
Kašman Janez, pešec, Maribor; Klemenčič F., poddesetnik, Brežice; Koller Janez, pešec; Kozole Anton, desetnik, Brežice; Krašovec Janez, poddesetnik, Sv. Pavel, Celje; Kukerc Janez, pešec;
Lapuh Vinko, pešec, Brežice.; Matko Matevž,
Celje:
Maček Jožef, pešec, Maribor; Milanič Anton, pešec;
Novak Jernej, pešec; Novak Franc, desetnik, Ptuj ; Novak Franc, Gornja Pristova;
'Otorepec Jožef, Sv. Ema, Celje.
Domobranski pešpolk štev. 4:
Ujeti častniki:
Ogorelc Vladimir, poročnik;
Prinčič Jožef, poročnik;
Ujeto moštvo:
Bračko Alojzij, desetnik, Maribor (Moskva v 'Rusiji);
Dreo Franc, pešec, Vrhloga, Maribor (Rusija, Saratov); Dobravc Janez, pešec, Kozje (Omsk, Rusija);
Fridnek Karol, pešec, Slojvenjgradec (Rusija, Razdolnoje);
Hötzl Franc, poddesetnik, Radgona (Razdolnoje. Rusija);
Jevšek Franc, nadomestni Rezervist, Sv.. Ilj v Slov. gor. (Nižnij-Novgorod, Rusija);
Karlin Jožef, pešec, Jagerberg; Kolman Alojz, pešec. Vojnik (Rusija);
Ledinek Bernhard, nadomestni rezervist, Slov. Gradec (Rusija); Ledinek Mihael, Topolšica (Almas-naja, Rusija);
Maurer Franc, nadomestni rezervist, Slovenj-gradec (Penza, Rusija); Medved Franc, pješec,- Topolšica (Rusija);
Ozino Franc, pešec, Kamnica pri Mariboru (v Rusiji);
Perus Alojzij, Sv, Primož (Saransk, Penza, v Rusiji); Praprotnik Franc, nadomestni rezervist, Slo-venjgradec (Rusija);
Srebotnik Alojzij, pešec, Slovenjgradec (Pavia, Italija).
Svikl Alojzij, poddesetnik, Velenje;
Craovojnlškl pešpolk štev. 26:
Padlo moštvo:
Kosec Janez, nadomestni rezervist, Petrovče; Kovič Vinko, pešec; Križman Anton, pešec; Kvas Janez, pešec; Kveder Franc, pešec;
Penič Peter, nadomestni rezervist, Sv, Štefan,
Celje.
Pešpolk štev. 17:
Padlo moštvo:
Petek Mihael, nadomestni rezervist, celjska o-kolica;
Podgoršek Franc, pešec.
Pešpolk štev. 27:
Ujeti častniki:
Tominec Stanko, praporščak.
KUPUJEM
KOSTANJEV
LES.
v vagonih oddaja za takoj do avgu sta dolgost !—2 x/2 in. Obvezne ponud be ?a takoj z navedbo postaje dopos iati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, (Štai.'
MS» ISleOš W, IPfflBt-
tsssfl, srsbPRiDS is apb M. pe sstil ml
Tod! aa obroke. • tbnrtr. zastoaj. ■ Sraaiofoni 20 - 209 X j
Mklaata remoBU-ttrs Pristna «rebrna ar»
Original omega an Kuhinjska ur»
Budilka ni klasu Poročni prstani Srebrn* rerižfcr
K ra©
X r— £ 9*-— K 10- -E *•--K T-S *•-
Večktno }XzX&f£vt*.
Masi. Dieting er
Tbeod. Fehrenbacli
SFa? is sžsla?
IUBIBOS, Sflšposftg sl H
Kupeja» Baiala* is »rebra.
čevljarski panrSgikl ra itde’oran
je vojs, Skih čfTljer se sprimejo takoj proti dobremu plačilu v Mariboru Tegetthoffova cesta 77.
Dečka
loie odraslega, iz rošteae hiš«, sprejme za domača dela kmet 8i-mon Doško v Kamnici h, št. lofi pri Maribora.
Naročajte in
razširjajte „Stražo*’ !
Ketüsarna, umetnine in mušiS&eliie«
Goričar & Leskovšek
---------Celie ............—
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in -Robno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX po rasnih cenah. XX
Zm sostilniiarje:
Papirnate nervi jeie vsled
novih predpisov namestnije v Gruden po zelo nizkih cenah.
m
Tiskarna n v. Cirila v Mariboru •
S
priporoiaasledeže molitvenike:
B. Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
S. Bartol : Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. P. S. Bezjaki: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. ÌBleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta, Bud. obr. K 2.50. ’Bleiweis: Tolažba dušam v vicah. rud. obr. K 1.20, zl. obreza K 2.-.
Jože Cede: Sveto opravilo 1918, K 1.20, zl. obr. K 1.50, do K 3.60,
«lože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Bud, obr.
70 v; zl. obr. K 1.—. iClgon Karol:
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Bazne vezave od K 1.50 do K 2.70. BajsM glasovi. Bazne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Bazne vez. od K 1.40 do K 2.50.
«Hodec Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Bazne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija, Bazne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca, molitvenik za otroke. Bazne vezave od K 1.— do K 1.80.
Milonz L-igvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
ìli. Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20. ili. Herg : Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (za-ee vezane samo pesmi) K 2.—.
ÌA. Kalan: T. Kempčana: HocB za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Bafael, ali nauki In molitve za odiraslo mladino 1895.
Bud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Pr. Kosar: Nebeška brana I. in II. del, po K 2.20.
tintelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Bešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožei. K 2.—.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jože! Rozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo ; obrezo K 8.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Bozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Seigerschmied : Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20.
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin,., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin,
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu 'ljubezni.
Veliki tisk. Budeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Slava Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine dražbe, Budeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv. Bešnjim T'elesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež s podukom za, sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Bazne vezave od K 1.40 do K2.50.
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja. Budeöa obreza 90 vin., zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje In srečna smrt. Budeča obreza K 1.40, zlata ob* reza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Bazne vezave od K 1.40 do K 2.50.
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 komadov K 7.—.	'
Marija, kraljica src. Nauk o pravi pobožnosti do Matere božje, Budeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-.
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino. Bazne vezave od K 1.40 do K 2.50,
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, K 3.20 in K 3.50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Bud. obr. K 8.— .
Molite bratje! Velike črke. Budeča obreza K 1.20, zlata obre?» K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Budeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Buleča obreza K 1.80, zlata K 2.40.
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Budeča obrez* K 1.20.
Scheyrmg: Sv. Anton Padovanski. Budeča obreza K 1.20, zla» ta obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Budeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Budeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Budeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Budeča obreza K 2.60, zlata obr. K SÄ;,
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako kniigo 10 vin.
•eee@e®#eseeeeee»eeeeeeeeee®»ee»
,4 Qssbee kmnMMsk*?	teraRki)«*
ki * Ste-etžoom ««dr#«*».
SlROLDTRoche
Prsn@ tale®!, oslov« ki ka&e^, &*«&ULfiA,po ftnflu etud«
Md® n&j ßemlj® Si^&Mn f
% Vfeafc. hi *TS3Š «Ä ftttjoem baSlju.	f & 1J&d^lftv< ,k*tf®s*K*
As d&bi » mmfsftgnsm é K#.-
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
rtiislr§vfiii m^mm s	iévcmi
Hhreifsil® hranili«« «tean p#
4M
©d dneva vlega de dnem vsđipu Eentii davek pkčs pocojilsies sama,
Pele posolila
sa vknjižbo, ns ©sekal toedit in na sastav© vrednostnih Milin ped selo $gédmmì pogoji Prošnje za vknjižb© dela «©gojilnica brezplačne, stmnfea plača ie kcteke.
Wm%šsmmm
m straže vsak delavnik ®d I. d® It. strt dopoldne.
- Ps*#jümca daje badi damale hrmsünike *
w lastni hiši (Hotel .Prž b«§#«f! «elu1) v Cail«, Sraiks «oste 9, l.giadflf.
Srčno sožalje, ki se je nara izkazalo od vseh strani povodom smrti naše preblage mamke ozir. tašče ra babice, gospe
kak.r tudi mnogoštevilna udeležba pri pogrebu iz jareni nske in šmarjetske župnije, strano ma domačega učiteljstva in šolske mladine ter vseh prijateljev in znancev nas veže, da vse udelež-nike najiskreneje zahvalimo za obilo spremstvo blagopokoj dee k večnemu počitku.
Posebno iskreno zahvalo izrekamo preč. duhovščini stolne župnije v Mariboru, pri Sv. Marjeti ob Pesnici m jareninskemu gosp. dekanu za slovesen pogreb; preč. gosp. duh. svetniku Frangežu za ganljiv in tolažljiv nagrobni govor in vrlemu pevskemu zboru jareninskemu za turobno žalostinko ob odprtem grobu.
Pri Šmacjeti ob Pesnici, dne 12
maja 1916. Žalujoča rodbina
Vabilo
na
OBČNI ZBOR
„Posojilnice v Brežicah”,
reg. zadruge z neom. zarezo,
ki se bode vršil dne 27. maja ob 729 uri popoldan v sobi, kjer se uraduje.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje rač. zaključka za pretečeno poslovno leto.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
NAČELSTVO,
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke
Ivan Ravnikar, Celie.
Pisarniškega pomočnika
začasno, morebiti stalno sprejme takoj okrajna sodnija v Št. Lenartu v Slov. gor. Dnevščina 3 12 K.
Vabilo
na
OBČNI ZBOR
„Okrajne posojilnice v Ljutomeru”
ki se bode vršil
v soboto, dno 27. maja t. L ob 8. nri zjutraj
V posojilnični pisarni v Ljutomeru.
DNEVNIRED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorništva o računu za 1. 1915 in odobrenje istega.
3.	Izločitev udov.
4.	Sklepanje o brezobrestnem posojilu Marijanišča v Veržeju!
5.	Slučajni predlogi.
Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v smislu § 38. pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih zadružnikov. V Ljutomeru, dne 15. maja 1916.
Ludvik Babnik, načelnik.
Ure! Ure!
¥ villici izbiri In p© Riških cersIi.
Srebrne vre g» fante ođ 7 1 Srebrne ure damske od S & Srebrne verižice od Ki 40
Očala: Za kratkovidne nova sboljšana stekla.
Priporočam Č. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sveče prod jam kilogram po 5 K. mili-sveče pa zavojček po 3 K 40 v. Vosek kupujem k-1 gram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, avet ar,
Hiribor, ViktrlnshoVcre« ceste.
Breb. verižice damske K 3*60 Zlate damske are od 26 K
vsako uro se jamči'
Fresk” ek e are, Seh&fhatiseB. Zssith, Oesigs. items
Ra© Burei
urar, zl&tomer in ešal&r,
Tsptthafava cesti 39. Prvi arar od glav. kolodvora.
Edina štajerska steklarska narodna trgovinu Na debbio!	Na drotifi©!
Od vojaške oblasti imenovani komisar za nakupovanje t ena in slame kupim vsako množino sena ie slame
Anton Birkmajer,
Maribor» Malie štev, 29.
® © © « ® @
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča p@ stafuižjllt cenah svojo bogato zalog® steklene In pmp* ««lattasi® posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjam podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah la stavbnsfe
Najsolidnejša in točna postrežba.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.*
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,