63
Letnik 43 (2020), št. 1
Ključne besede:
zapori,	str oški	
vzdrže v anja,	
v arnostno	osebje,	
pooblastila,	
usposabljanje,	
šolanje,	socialne	
r azmer e,	drugo	
osebje	v	zaporih		
Key-words:
Prisons,	
maint enance	
costs,	security	
personnel,	
authorization,	
qualification,	
education,	social	
r elations,	other	
prison	personnel
1.02	Pr eg ledni	znanstv eni	članek
UDK	343.83:343.811(497.4)(091)
Pr ejet o:	14.	1.	2020
Varnostno osebje v zaporih na Slovenskem 
(od grajskih ječarjev do pravosodnih policistov)
P A VEL	ČELIK
mag.	sociologije
Tbilisijsk a	ulica	54,	SI-1000	Ljubljana	
Izvleček
Str ažarji	 pr ost or o v ,	 ki	 so	 bili	 namenjeni	 obsojenim	 osebam,	 so	 se	 po	 nazi vu	
in	 v sebini	 dela	 spr eminjali	 nek ak o	 vzpor edno	 s	 spr emembami	 v	 pojmo v a -
nju	 nameno v	 k azno v anja.	 V	 f e v dalni	 dobi	 je	 bil	 t emeljni	 namen	 k azno v anja	
mašče v anje	 st orilcu	 za	 dejanje,	 ki	 g a	 je	 st oril,	 zat o	 so	 bili	 zaporni	 pr ost ori	
ustr ezni	 t emu	 namenu.	 Z	 r azv ojem	 družbenih	 odnoso v	 sta	 se	 t emu	 smotru	
pridružila	 še	 poboljše v anje	 in	 pr e vzgoja	 obsojeneg a,	 da	 ne	 bi	 v eč	 zašel	 na	
kri v a	 pota,	 k ot	 r ečemo	 danes.	 Zar adi	 t eg a	 je	 prišlo	 do	 t emeljitih	 spr ememb	 v	
pog ledih	 g lede	 namena	 k azno v anja	 in	 na	 izv ajanje	 t eg a	 k azno v anja.	 Nastale	
so	 no v e	 sta v be	 in	 v	 njih	 je	 bilo	 v se	 v eč	 r azličnih	 oseb,	 ki	 so	 skr bele	 za	 ži v lje -
nje	 zapornik o v .	 P omembno	 v logo	 so	 igr ali	 pazniki,	 ki	 so	 skr beli	 za	 izv ajanje	
hišneg a	 r eda	 v	 t eh	 pr ost orih.	 Danes	 jim	 je	 dana	 tudi	 pomembna	 pr e vzgojna	
v log a	 in	 ne	 le	 v arnostna.	 Širši	 pomen	 zapor o v	 se	 k aže	 tudi	 v	 t em,	 da	 so	 bila	 in	
so	r e v olucionarna	dejanja	množic	uperjena	tudi	ali	zlasti	v	oso vr ažene	ječe.
Abstract
PRISON SECURITY PERSONNEL ON SLOVENE TERRITORY 
(FROM CASTLE JAILORS TO CORRECTIONAL OFFICERS)
A t	 the	 compr ehension	 of	 punishment	 changed	 thr oug h	 time,	 also	 titles	 and	
task s	 of	 prison	 guar ds	 changed.	 In	 f eudal	 times,	 the	 main	 purpose	 of	 pun -
ishment	 w as	 r e v enge	 on	 the	 perpetr at or	 f or	 the	 off ence	 w hich	 has	 been	
committ ed	 and	 ther ef or e,	 the	 prison	 cell	 corr esponded 	 t o	 this	 purpose.	 The	
de v elopment	 of	 social	 r elat ions	 br oug ht	 about	 corr ection	 and	 r e-education	
of	 con victs	 t o	 pr e v ent	 their	 slipping	 back	 t o	 the	 old	 tr ack s	 as	 w e	 sa y	 t oda y .	
F undamental	 changes	 in	 view s	 of	 punishment	 purpose	 and	 its	 e x ecution	
ha v e	 been	 intr oduced.	 	 New	 prisons	 buildings	 emplo y ed	 new	 pr ofiles	 of	 per -
sonnel.	 Guar ds,	 w ho	 w er e	 r esponsible	 f or	 k eeping	 or der	 in	 these	 buildings,	
pla y ed	 an	 important	 part .	 T oda y	 their	 task s	 do	 not	 encompass	 onl y	 guar ding,	
but	 also	 r e-education.	 The	 br oader	 importance	 of	 prison s	 can	 also	 be	 seen	 in	
the	 f act	 that	 man y	 r e v olutionary	 acts	 of	 cr o w ds	 w er e	 aimed	 at	 mostl y	 hat ed	
prisons.	

64
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
UVOD
Odk ar	 obstaja	 or g anizir ana	 člo v ešk a	 sk upnost ,	 so	 za	 tist e,	 ki	 so	 se	 pr egr e -
šili	 zop er	 njene	 posta v e,	 obstajale	 določene	 oblik e	 k azno v anja.	 Izločit e v	 iz	 tak o	
imeno v ane	 prv otne	 sk upnosti,	 ki	 ji	 je	 pripadal	 k azno v ani,	 je	 pomenila	 sk or aj	
got o v o	 žalost en	 k onec	 njego v eg a	 ži v ljenja.	 T e	 k azni	 so 	 se	 spr eminjale	 nek ak o	
vzpor edno	 z	 r azv ojem	 člo v ešk e	 družbe,	 s	 pr e v ladujočimi	 družbenimi	 odnosi	 v	
njej	in	še	zlasti	s	pojmo v anjem	o	namenih	k azno v anja.	
Prispe v ek	 ima	 namen,	 da	 prik aže	 nek at er e	 plati	 osebja,	 ki	 je	 skr belo	 za	
v arnost	 tistih,	 ki	 jim	 je	 bila 	 zar adi	 st orjenih	 nedo v oljenih	 dejanj	 od vzeta	 pr o -
st ost	 in	 so	 t o	 k azen	 pr estajale	 v	 posebej	 za	 t o	 odr ejenih	 pr ost orih.	 T o	 v arnostno	
osebje	 se	 je	 imeno v alo	 r azlično,	 od visno	 od	 zgodo vinsk eg a	 obdobja:	 ječarji,	 za -
porniški	 str ažarji	 ali	 ču v aji,	 pr a v osodni	 str ažniki,	 pazniki	 in	 danes	 pr a v osodni	
policisti.	 T a	 se sta v ek	 prik azuje	 nek at er e	 njiho v e	 značilnosti	 v	 posameznih	 ob -
dobjih	 slo v ens k e	 pr et eklosti.	 T o	 obseg a	 njiho v	 izbor	 in	 usposabljanje,	 nek at er e	
socialne	 r azmer e	 t eg a	 osebja,	 v ključe v anje	 r azličneg a	 str ok o vneg a	 k adr a	 k	 pr e -
vzgoji	 obsojence v	 it d.	 P o v edati	 je	 tr eba	 tudi	 t o,	 k do	 je	 skr bel	 za	 pr ost or e	 zapo -
r o v ,	saj	je	bilo	tudi	od	t eg a	od visno,	v	k ak šnih	r azmer ah	so	obsojenci	ži v eli.	
K o	 so	 se	 Slo v enci	 v	 6.	 st oletju	 naselili	 v	 sedanji	 domo vini,	 so	 se	 r a vnali	
po	 v eč	 pr a vnih	 izhodiščih:	 star oslo v ansk em	 pr a vu	 r odo vno-plemensk e	 družbe	
z	 zametki	 pat riar halneg a	 suženjstv a,	 po	 ostankih	 pr a v a	 pr edrimsk e	 in	 rimsk e	
sužnjeposestnišk e	 družbe	 t er	 po	 vpli vih	 r azvit e	 zgodnje 	 f e v dalne	 družbe	 r aznih	
germanskih	 plemen.	 T a	 doba	 star oslo v ansk eg a	 pr a v a	 se g a	 do	 popolne	 u v elja vi -
tv e	 tuje	 f e v dalne	 ur editv e,	 t o	 je	 nek ak o	 do	 k onca	 10.	 st oletja.	 Obdobje	 f e v daliz -
ma	 seg a	 od	 t edaj	 pa	 do	 leta	 1848,	 sk or aj	 tisočletje.
1
	 Sesta v ek	 zajema	 obdobje	 od	
u v elja vitv e	tujeg a	f e v dalneg a	r eda	na	slo v ensk em	ozemlju	do	današnjeg a	časa.
Zapor	 št ejejo	 k ot	 sist em	 r azmerij	 med	 osebjem	 in	 zaprtimi	 osebami	 t er	
med	 zaporniki	 samimi.
2
	 T a	 r azmerja	 lahk o	 pripeljejo	 do	 k onflikt o v ,	 ki	 se	 ut e -
gnejo	 pok azati	 tudi	 v	 gr obi	 obliki	 pr ot est o v .	 Z	 zapori	 je	 po v ezano	 tr oje	 možnih	
pr ot estnih	 poja v o v .	 P o	 nosilcih	 t eh	 dejanj	 so	 t o	 lahk o	 pr ot esti	 službeneg a	 osebja	
v	t eh	za v odih,	pr ot esti	zapornik o v	in	pr ot esti	ja vnosti	do	dog ajanj	v	zaporih:	
	 a)	 Najbolj	 v	 ospr edju	 so	 bili	 in	 so	 pr ot esti	 obsojenih 	 oseb,	 ki	 so	 tudi	 najpogo -
st ejši	 in	 najne v arnejši.	 Pr ot esti	 obsojence v	 so	 lahk o	 pogojeni	 z	 dog ajanji	
v	 ši rši	 družbi	 in	 pr ed v sem	 z	 notr anjimi	 deja vniki	 v	 za v odih.	 Med	 slednje	
deja vnik e	 prišt e v ajo	 pr e v elik o	 gnečo	 v	 zaporih,	 pr et ogo	 izv ajanje	 hišneg a	
r eda,	 diskriminacijsk e	 prijeme	 paznik o v	 do	 obsojence v ,	 gr obo	 r a vnanje	 z	
obsojenci	it d.	
	 b)	 Nezado v oljstv o	 lahk o	 izr azijo	 tudi	 zaposleni	 v	 t eh	 za v odih,	 celo	 str ažarji,	
k ar	 je	 pr ecej	 r edk o.	 P o	 na v adi	 s	 t em	 zaht e v ajo	 izboljšanje	 delo vnih	 pogo -
je v	 v	 za v odih	 (plači,	 plačilo	 nadurneg a	 dela,	 v eč	 str ažnik o v ,	 boljše	 medo -
sebne	odnose	it d.)	ali	širše	(na	primer	skr b	za	stano v anja	zaposlenih).
3
	 c)	 Ja vnost	 na v adno	 s	 pr ot est om	 izr azi	 nezado v oljstv o	 z	 dog ajanjem	 v	 pr a -
v osodju	 ali	 ož je	 v	 k onkr etnem	 za v odu	 pri	 izv ajanju	 k azenskih	 sank cij.	 T e	
r azmer e	ut egne	oceniti	k ot	pr emile	ali	pr estr oge	do	obsojence v .
4
O	 zaporih	 je	 pri	 nas	 obja v ljeneg a	 pr ecej	 gr adi v a,	 še	 v eč	 g a	 je	 bržk one	 v	
naših	 ar hi vih.	 Mor da	 t o	 ne	 v elja	 za	 prv o	 obdobje	 f e v dalne	 ur editv e,	 k o	 so	 pisni	
viri	 r azmer oma	 skr omnejši.	 V	 poznejših	 obdobjih	 naše	 pr et eklosti	 je	 podobnih	
gr adi v	v se	v eč,	v	sedanjosti	še	posebej.
1
	 V ilf an:	Pravna zgodovina Slovencev ,	str .	23,	49	in	69.	
2
	 Džinić:	Zatvoreničko društvo ,	str .	71.	
3
	 Č elik:	Protestni pojavi v zaporih ,	1983,	str .	205–215.
4
	 Č elik:	Množični protesti zoper kriminaliteto ,	str .	332–338.		

65
Letnik 43 (2020), št. 1
Bržk one	 je	 širše	 družbeno	 dog ajanje	 pri	 nas	 v	 60.	 letih	 20.	 st oletja	 vpli -
v alo	 tu di	 na	 t o,	 da	 je	 naš	 knjižni	 tr g	 pos v etil	 pozornost	 tudi	 zločinstv enosti	 in	
k azno v anju	 le-t eg a	 v	 pr et ekl osti.	 Slo v enski	 a vt orji	 t eh	 knjig	 so	 se	 izk azali:	 Ser gej	
Vilf an	 je	 leta	 1961	 orisal	 pr a vno	 zgodo vino	 Slo v ence v;	 Bogo	 Gr af enauer	 je	 leta	
1962	 prik azal	 kmečk e	 upor e	 pri	 nas,	 ki	 so	 pomenili	 uporništv o	 zoper	 obst oječi	
f e v dalni	r ed	in	bi	jih	tudi	danes	u vrstili	med	najhujše	zločine.
P et er	 Fist er	 je	 leta	 1975	 s v ojo	 knjigo	 namenil	 r azisk o v anju,	 k ak o	 so	 kme -
tje	 gr adili	 s v oje	 pr otituršk e	 utr dbe.	 P ozneje	 je	 dr .	 V ask o	 Simoniti	 leta	 1990	 ob -
ja vil	 r azisk a v o	 o	 v dorih	 T ur k o v	 na	 slo v ensk o	 ozemlje,	 k ar	 ni	 ogr ožalo	 le	 sameg a	
f e v dalneg a	 r ed a,	 t em v eč	 celo	 obst oj	 in	 r azv oj	 našeg a	 kmečk eg a	 pr ebi v alstv a.	 An -
dr ej	Studen	je	leta	2004	prik azal	kriminalit et o	in	k azno v anje	pri	nas.		
V	 tu jini	 je	 izšlo	 v eč	 knjig	 in	 nek at er e	 so	 pr e v edli	 v	 slo v enski	 jezik.	 Omeniti	
v elja	 v saj	 d v e	 deli:	 Christ opher	 Hibbert	 je	 prik azal	 zgodo vino	 zločinstv a	 in	 k a -
zno v anja	 v	 Ang liji	 t er	 v	 nek aj	 drugih	 zahodnih	 drža v ah.	 K urt	 Basch witz	 je	 orisal	
čar o vnišk e	 pr ocese	 v	 E vr opi,	 ki	 so	 pot ek ali	 tudi	 na	 Slo v ensk em	 in	 so	 marsik daj	
pomenili	k or ak	nazaj	od	že	dosežene	pr a vne	v arnosti	posameznik a.
Naši	 mlajši	 zgodo vinarji	 so 	 prist opili	 k	 obr a vna vi	 zapor o v	 med	 prv o	 in	
drugo	 s v et o vno	 v ojno	 pri	 nas,	 kjer	 so	 pr e v lado v ali	 prijeti	 ali	 ujeti	 pripadniki	
naspr otnih	armad	ozir oma	nar odnoos v obodilneg a	gibanja	pr oti	ok upat orjem.
T uja	 lit er atur a	 o	 t ej	 pr oblematiki	 je	 še	 obširnejša,	čepr a v	 je	 najzanimi v ej -
ša	tista	bolj	r edk a,	ki	obr a vna v a	tudi	slo v ensk o	ozemlje.		
I. ČUVAJI GRAJSKIH IN MESTNIH JEČ
V	 začetnem	 obdobju	 f e v dalizma	 so	 pri	 nas	 začele	 nastaj ati	 gr ajsk e	 sta v be,	
ki	 so	 ob	 turških	 vpadih	 in	 kmečkih	 uporih	 postajale	 v se	 bolj	 utrjene.	 Nek at er a	
naselja	 so	 si	 pridobi v ala	 mestne	 pr a vice	 in	 s	 t em	 pr a vice 	 do	 utrjeneg a	 obzidja,	 ki	
jih	 je	 v ar o v alo	 zlasti	 ob	 turških	 vpadih	 na	 naše	 ozemlje.	 T r etja	 oblik a	 naselbine	
je	bila	 kmečk a	v as,	ki	ni	bila 	zaščit ena	pr ed	v dori	 s	turšk eg a	ozemlja	na	 zasede -
nem	 Balk anu. 	 V aščani	 so	 si	 pomag ali,	 k ot	 so	 v edeli	 in	 znali,	 dokler	 drža vna	 in	
deželna	oblast	nista	prist opili	k	širšim	obr ambnim	ukr epom.
Omeniti	 v elja,	 da	 so	 v	 t em	 obdobju	 naše	 zgodo vine	 v eljali	 ti	 k azenski	 za -
k oni:	 cesarja	 Kar la	 V .	 iz	 leta 	 1533	 s	 kr atico	 C C C;	 cesaric e	 Marije	 T er ezije	 iz	 leta	
1768	 s	 kr atico	 C CT ;	 zak on	 o	 kriminalnih	 hudodelstvih	 in	 kriminalnih	 k aznih	 iz	
leta	 1787,	 zak onik	 o	 hudodelstvih	 in	 t ežkih	 policijskih	 pr est opkih	 iz	 leta	 1803	
t er	 fr ancoski	 k azenski	 zak onik	 iz	 leta	 1808.
5
	 P o	 por azu	 F r ancije	 je	 spet	 v eljal	
omenjeni	 pr ed pis	 iz	 leta	 18 03.	 Prv a	 d v a	 omenjena	 pr edpisa	 je	 leta	 1959	 naši	
ja vnosti	obširneje	prik azal	Matija	Golob,	nek danji	kriminalist .
6
 
1.1	Gr ajsk e	ječe
T edanji	 v ečji	 gr ado vi	 so	 imeli	 tudi	 pr ost or e,	 namenjene	 izključno	 za	 pri -
jet e,	 obt ožene	 ali	 obsojene	 osebe.	 Zemljišk o	 gospostv o	 je	 bilo	 namr eč	 osno vna	
f e v dalna,	 gospodarsk a,	 upr a vna	 in	 pr a vna	 enota,	 gr ad	 pa	 sr edišče	 f e v dalneg a	
ozemlja.	 T ak e	 pr ost or e	 so	 imeno v ali	 gr ajsk e	 ječe	 in	 t e	 so	 bile	 pr a viloma	 v	 slabih	
pr ost orih	 v	 okviru	 gr ajsk eg a	 poslopja,	 br ez	 pr a v e	 s v etlobe,	 zat o	 so	 jim	 r ekli	 tudi	
t emnice.	 Bržk one	 je	 slo v ens k a	 beseda	 ječa	 po v ezana	 s	 trpljenjem	 oseb,	 ki	 so	 tam	
pr estajale	 k azni.	 Ječarji	 so	 bili	 del	 gr aščinsk eg a	 osebja	 in	 so	 jih	 izbr ali	 tudi	 ali	
zlasti	 iz	 vrst	 obor ožene	 posadk e.	 T a	 posadk a	 je	 v ar o v ala	 gr ajsk o	 poslopje	 pr ed	
v silji v ci,	 zlasti	 v	 času	 turških	 vpado v ,	 skr bela	 za	 r ed	 in	 v arnost	 na	 celotnem	 gr aj -
5
	 Melik:	V Imenu Njegovega Veličanstva Kralja! 
6
	 Golob:	»Kriminalistična taktika« v Karolini in Terezijani ,	str .	7–27 .		

66
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
sk em	 posestvu,	 spr emljala	 gr ajsk eg a	 gospoda	 na	 pot o v anju,	 šla	 z	 njim	 na	 v ojno	
in	opr a v ljala	tudi	naloge	str ažarje v	gr ajskih	ječ.	
Zemljišk o	 gospostv o	 je	 namr eč	 izv ajalo	 tudi	 sodno	 in	 k azno v alno	 v logo	 za	
določena	 pr epo v edana	 dejanja,	 r azen	 za	 umor ,	 v elik o	 tatvino,	 cestni	 r op,	 v lom	 in	
podobna	 dejanja,	 za	 k at er a	 je	 v eljala	krvna	 sodba,	 ki	 je	 bila	 v	 prist ojnosti	 dežel -
neg a	 g la v arja	 ali	 njego v eg a	 namestnik a.
7
	 F e v dalizem	 je	 značilen	 pr a v	 po	 t em,	 da	
je	 drža v a	 pr enašala	 na	 posamezne	 zemljišk e	 lastnik e	 v elik	 del	 drža vnih	 funk cij,	
v elik o	v ečji	k ot	druge	ur editv e.
8
P atrimonialno	 sodišče	 zem ljišk eg a	 gospoda,	 ki	 je	 pr ehajalo	 z	 očeta	 na	
sina	 it d.,	 je	 sodilo	 v sem	 s v ojim	 podložnik om	 v	 v seh	 sporih	 in	 zločinih,	 ki	 so	 se	
zgodili	 na	 t em	 posestvu,	 r azen	 za	 dejanja,	 kjer	 bi	 bila	 lahk o	 izr ečena	 smrtna	 k a -
zen.	Gospod	je	r azsojal	tudi	o	sporih	med	njim	in	podložniki.
9
  
V aški	 župan	 je	 bil	 posr ednik	 med	 plemišk o	 gospodo	 in	 podložniki.	 Skr bel	
je	 za	 r ed	 v	 v asi,	 pomag al	 pri	 pobir anju	 da v k o v ,	 r azsojal	 o	 manjših	 sporih	 med	
podložniki	it d.	Pri	r azsojanju	mu	je	pomag alo	12	kmet o v .
10
V	 f e v dalni	 dobi	 je	 bil	 namen	 k azno v anja	 pr ed v sem	 ta, 	 da	 se	 st orilcu	 ali	
osumljencu	 prizadenejo	 muk e,	 ne	 pa	 njego v o	 poboljšanje.	 T ežišče	 je	 bilo	 na	
smrtni	 k azni.	 Manjša	 hudod elstv a	 in	 pr ekršk e	 so	 k azno v ali	 s	 t elesnimi	 ali	 sr a -
motilnimi	 k aznimi.
11
	 Na	 r azpolago	 so	 imeli	 št e vilne	 mučilne	 napr a v e,	 o	 k at erih	
so	 pr ed 	 kr atki m	 na	 star em	 gr adu	 v	 Celju	 pripr a vili	 stalno	 r azsta v o	 in	 zajeli	 ob -
dobje	od	16.	do	18.	st oletja,	za	r azsta v o	pa	izdali	barvni	pr ospekt .
12
 
Oblastna	 v log a	 gr ado v	 je	 prišla	 do	 s v oje vrstneg a	 izr aza	 zlasti	 v	 kmečkih	
uporih.	 Prijeti	 uporni	 kmetje	 so	 ječali	 v	 gr ajskih	 ječah	 in	 čak ali	 na	 sodbo.	 Njiho vi	
somišljeniki	 (uporniki)	 so	 jih	 v časih	 hot eli	 os v oboditi.	 Lep	 primer	 je	 v eliki	 t ol -
minski	 punt	 leta	 1713,	 ki	 je	 zajel	 sk or aj	 celotno	 Gorišk o	 in	 del	 Kr anjsk e.	 K onec	
mar ca	 1713	 je	 približno	 pet	 tisoč	 T olmince v	 kr enilo	 pr oti	 Gorici,	 tudi	 zat o,	 da	
bi	 iz 	 gr ajskih	 ječ	 os v obodili	 zaprt e	 r ojak e.	 T o	 so	 doseg li,	 t oda	 upor	 je	 tr ajal	 dalje	
in	 zatr la	 g a	 je	 kr ajišk a	 (v ojsk a	 iz	 V ojne	 kr ajine	 na	 Hrv ašk em)	 in	 nat o	 še	 nemšk a	
v ojsk a.	 T o	 je	 bil	 zadnji	 v eliki	 punt	 na	 Slo v ensk em.
13
	 Med	 r e v olucionarnim	 vr e -
njem	 so 	 ižans ki	 kmetje	 21.	 mar ca	 1848	 napadli	 tamk ajšnji	 gr ad,	 g a	 oplenili	 in	
r azbili.	R azgnala	jih	je	šele	v ojsk a.
14
   
K o	 so	 F r ancozi	 leta	 1809	 začasno	 zasedli	 naše	 kr aje,	 so	 odpr a vili	 pr a vico	
gr aščak o v ,	 da	 so	 sodili	 s v ojim	 podložnik om.	 Sodno	 upr a v o	 so	 podrža vili.	 Ločili	
so	 sodstv o	 od	 upr a v e,	 sodne	 r azpr a v e	 so	 bile	 ja vne	 in	 ustne.
15
	 T o	 se	 pr a vi,	 da	 so	
prinesli	 k	 nam	 tudi	 sado v e	 fr ancosk e	 r e v olucije	 iz	 leta	 1789.	 T o	 je	 v eljalo	 za	 čas	
fr ancosk e	 zasedbe	 naših	 kr aje v ,	 po	 letu	 1814	 pa	 je	 spet	 v eljalo	 a v strijsk o	 k azno -
v alno	pr a v o.
1.2	Ječe	v	mestih
Z	 nastajanjem	 v ečjih	 mest	 so	 tam	 zgr adili	 no v e	 zaporni šk e	 sta v be	 ali	 sta -
r e	 pr edelali	 za	 t e	 namene,	 zlasti	 v	 pr est olnicah	 drža v e	 ozir oma	 dežele.	 T am	 so	
namestili	 tudi	 osebje	 za	 vzdrže v anje	 r eda	 v	 t eh	 sta v bah	 in	 drugo	 osebje	 za	 de -
lo v anje	 zapor o v ,	 kjer	 so	 bili	 sprv a	 najšt e vilnejši	 tisti	 možje,	 ki	 so	 neposr edno	
v ar o v ali	obsojene	osebe.
7
	 Gruden: Zgodovina slovenskega naroda ,	str .	396.
8
	 Ist o	k ot	opomba	1,	str .	74–75	i n	165.	
9
 Zgodovina Slovencev ,	str .	183.	
10
	 Ist o	k ot	opomba	7,	str .	392.	
11
	 Ist o	k ot	opomba	9,	str .	183.			
12
	 T eat er	gr oze,	 Celje:	Za v od	Cele ia.		
13
	 Ist o	k ot	opomba	9,	str .	335–33 8;	Š v ajncer:	Vojna in vojaška zgodovina Slovencev ,	str .	61–63.
14
	 Ist o	k ot	opomba	9,	str .	443–44 4.	
15
	 Mal:	Zgodovina slovenskega naroda ,	str .	90–91.	

67
Letnik 43 (2020), št. 1
Mest o	 je	 ustan o vil	 mestni	 gospod,	 ki	 je	 naselju	 podelil	 tudi	 mestne	 pr a -
vice.	 T o	 je	 bil	 f e v dalec	 ozir oma	 njego v	 naslednik,	 ki	 je	 imel	 v	 lasti	 ozemlje,	 kjer	
je	 nastajalo	 mest o.	 Mestne	 pr a vice	 so	 določale	 zlasti	 način	 mestne	 samoupr a v e.	
Družbena	 in	 pr a vna	 r azlik a	 med	 mest om	 in	 gr aščinskim	 ozemljem	 je	 bila	 na -
mr eč	 ta,	 da	 je	 bilo	 mestno	 pr ebi v alstv o	 osebno	 s v obodno	 in	 po v ezano	 v	 občino.	
Na	 območju	 mesta	 se	 je	 izoblik o v ala	 samoupr a v a,	 ki	 so	 jo	 v odili	 izv oljeni	 pr ed -
sta vniki	 meščano v .	 Na v adno	 jo	 je	 v odil	 mestni	 sodnik	 k ot	 naj višji	 mestni	 funk -
cionar ,	 k ot	 bi	 r ekli	 danes.
16
	 P odobno	 k ot	 plemiči	 in	 duho vniki	 so	 s v oje	 sodišče	
imeli	tudi	meščani.	Sesta v ljali	so	g a	mestni	s v et o v alci,	v odil	pa	mestni	sodnik.
Mesta	 so	 lahk o	 imela	 t e	 pr ebi v alce:	 s v obodnjak e	 pod	 mestno	 jurisdik cijo	
(meščanstv o,	 gostači	 in	 posli);	 zemljišk e	 gospode	 in	 njiho v e	 podložnik e;	 lahk o	
pa	 še	 s v obodnjak e	 br ez	 meščanskih	 pr a vic	 in	 zunaj	 mestne	 jurisdik cije	 (na	 pri -
mer	 Judje).	 Pr a viloma	 so	 s v obodna	 mesta	 izv ajala	 oblas t	 na	 mestnem	 območju,	
tudi	 de l	 k azno v alne	 oblasti	 v	 mestnih	 ječah.	 Slednje	 so	 bile	 naj v ečkr at	 že	 na	 zu -
naj	 drug ačne	 od	 gr ajskih	 ječ.	 V ečinoma	 je	 šlo	 za	 v	 t e	 namene	 pr eur ejene	 sta v be.	
T ak o	 so	 bile	 ječe	 za	 ljubljansk e	 pr ebi v alce	 v	 stari	 in	 no vi	 sta v bi	 Na	 T r anči	
ozir oma	 P od	 T r ančo.	 Od	 tam 	 so	 jih	 pr eselili	 v	 nek danjo	 v ojašnico	 na	 Žabjak u,	
kjer	 so	 leta	 17 54	 ustano vili	 k aznilnico	 in	 tam	 so	 bile	 s	 pr esledki	 ječe	 v se	 do	 zgr a -
ditv e	 no v e	 sod ne	 palače.	 Ob akr at	 je	 šlo	 za	 sta v bo	 pod	 gr ajskim	 hribom	 in	 zno -
tr aj	 obzidja.	 Za	 najt ežje	 k aznjence	 so	 bili	 od	 leta	 1815	 do	 leta	 1895	 pr ost ori	 na	
gr adu.	 Na	 Mag istr atu	 so	 bile	 ječe	 za	 dolžnik e.
17
	 V	 ljubljanski	 T r anči	 so	 leta	 1753	
zapr li	 15	 oseb,	 ki	 so	 bile	 udeležene	 v	 spopadu	 med	 ur adnimi	 osebami	 in	 doma -
čini	 v	 Stični.	 T am	 je	 bil	 3.	 junija	 1753	 letni	 sejem,	 k amor	 je	 oblast	 iz	 Ljubljane	 po -
slala	 tri	 t obačne	 nadzornik e,	 iz	 No v eg a	 mesta	 pa	 15	 finančnih	 str ažnik o v	 in	 30	
v ojak o v .	 P oskr beli	 naj	 bi	 pr ed v sem	 za	 t o,	 da	 bi	 odkri v ali	 tihotapce	 t obak a.	 T obak	
je	 bil	 dr ža vni	 monopol.	 Na	 sejmu	 so	 odkrili	 tihotapca,	 ki	 je	 nedo v oljeno	 pr oda -
jal	 žv ečilni	 t obak.	 Med	 post opk om	 so	 domačini	 obk olil i	 ur adne	 osebe,	 ki	 so	 se	
hot ele	 umakniti	 v	 bližnji	 samostan,	 zat o	 so	 str eljale	 v	 zr ak.	 T o	 je	 množico	 še	 bolj	
r azburilo	 in	 ur adne	 osebe	 je	 napadla	 s	 k amenjem	 in	 palicami.	 Ur adne	 osebe	 so	
str eljale	 v	 množico	 in	 ubile	 eneg a	 kmeta,	 šest	 jih	 je	 bilo	 hudo	 r anjenih.	 T edaj	 je	
množica	 na	 samostansk em	 d v orišču	 ubila	 štiri	 finančne	 str ažnik e,	 tri	 t obačne	
nadzornik e	 in	 tri	 v ojak e,	 njiho v a	 trupla	 pa	 r azmesarila.	 Oblasti	 so	 osumile	 29	
st orilce v ,	 od	 k at erih	 so	 jih	 17	 uspeli	 prijeti.	 Pr epeljali	 so	 jih	 v	 Ljubljano	 in	 zapr li	
v	 T r anči.	 Med	 k aznjenci	 je	 bilo	 sedem	 kmet o v ,	 šest	 hlap ce v ,	 po	 en	 če v ljar	 in	 kr o -
v ec.	 Sod ilo	 jim	 je	 deželno	 sodišče	 in	 17.	 januarja	 1755	 je	 bila	 r azg lašena	 sodba:	
d v a	sta	bila	obsojena	na	smrt ,	10	na	zaporne	k azni	in	trije	so	bili	opr oščeni.
18
     
V	dobi	absolutizma	 je	a vt onomnost	mest	sk or aj	po v sem	ug asnila.	 Okr ožni 	
ur adi	 so	 pr e vzeli	 nadzorstv o	 nad	 njimi	 ali	 pa	 so	 jih	 podr edili	 zemljišk emu	 gospo -
stvu.
19
	 Kr esije	 so	 bile	 posr ednik	 med	 deželno	 v lado	 in	 občinami.	 Spr ejemale	 so 	
tudi	 t ožbe	 kmet o v	 zoper	 zemljišk e	 gospode.	 T ak o	 je	 bil	 vzposta v ljen	 neposr eden 	
stik	 s	 podložniki	 in	 jih	 v ar o v al	 pr ed	 kri vičnim	 izk oriščanjem.
20
	 Upr a vne	 r ef orme 	
cesarja	 Jožef a	 II.	 so	 nek at erim	 zemljiškim	 gospostv om	 dale	 poleg	 nabornih	 še 	
vrst o	 policijskih	 (upr a vnih)	 nalog.	 Od	 drža v e	 so	 pr e vzela	 kr aje vno	 sodstv o	 in	 so 	
jim	r ekli	delegir ana	ali	okr ajna	gospostv a.	Na	Kr anjsk em	jih	je	bilo	39.
21
Za	 k aznjence	 v	 gr ajskih	 ječah	 je	 skr belo	 gr aščinsk o	 os ebje	 iz	 vrst	 str a -
žneg a,	 v ojašk eg a	 osebja,	 v	 mestnih	 ječah	 pa	 osebje	 mestne	 upr a v e.	 Domne v ati	
je	 mogoče,	 da	 so	 bili	 gr aščinski	 ječarji	 podobneg a	 soci alneg a	 izv or a	 k ot	 tisti	 v	
mestnih	 ječah,	 že	 samo	 ok olje	 delo v anja	 pa	 je	 bržk one	 vpli v alo	 na	 malce	 dru -
g ačno	 r a vnanje	 z	 zaprtimi.	 Še	 v eč,	 domne v ati	 je	 mogoče ,	 da	 so	 pr a v	 mestne	 ječe	
16
	 Ist o	k ot	opomba	9,	str .	192,	19 6.	
17
 Krajevni leksikon Slovenije :	II.	k njig a,	str .	302–304.
18
	 Ribnik ar:	Upor v Stični 3. junija 1753 ,	str .	47–56.
19
 Enciklopedija Slovenije :	7.	zv ez ek,	str .	82,	87.
20
	 Ist o	k ot	opomba	9,	str .	945.
21
	 Smole:	Graščine na nekdanjem Kranjskem ,	str .	16,	19.	

68
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
nosile	 od	 gr ajskih	 ječ	 drug ačen	 pog led	 na	 pr estajanje	 k azni.	 V	 mestnih	 ječah	 so	
se	 namr eč	 lahk o	 znašli	 v si	 pr ebi v alci	 mest ,	 ki	 so	 bili	 v ečinoma	 s v obodni,	 ne	 pa	
podložniki,	 k ot	 je	 v eljalo	 za	 gr ajsk e	 ječe.	 T o	 sicer	 ne	 pomeni,	 da	 so	 bili	 mestni	
zapori	dost ojni	pr ost ori.
P ozna v alec	 zapor o v	 Tim	 Scholz	 je	 o	 zaporih	 v	 zgodnjem 	 no v em	 v ek u	 zapi -
sal,	 da	 je	 o	 njih	 le	 malo	 poznaneg a	 in	 je	 le	 malo	 vir o v	 o	 njih.	 V	 sr edišču	 t edanjeg a	
k azensk eg a	 post opk a	 sta	 bila	 pr eisk a v a	 in	 prizade v anje,	 da	 obdolženec	 ne	 bi	
pobegnil.	 P osamezne	 ok oliščine	pr eisk o v anja	 so	bile	 od visne	od	socialneg a	 sta -
tusa	 prijet eg a.	 Šele	 v	 18.	 st oletju	 so	 nastali	 sist ematični	 zapisi	 o	 t eh	 pr ost orih.	 Ti	
zapisi	 so	 se	 nanašali	 v sek ak or	 na	 tak o	 imeno v ane	 discip linsk e	 ozir oma	 prisilne	
dela vnice,	 ki	 niso	 bile	 nik akršni	 pr eisk o v alni	 zapori.	 Zapisal	 je,	 da	 so	 bile	 v	 za -
porih	 še	 v	 16.	 st oletju	 neznosne	 r azmer e:	 bili	 so	 v lažni,	 k omaj	 ogr e v ani,	 v anje	
je	 padlo	 malo	 s v etlobe,	 zr ačenje	 je	 bilo	 pomanjklji v o,	 še 	 posebej	 t edaj,	 k o	 je	 bil	
zapor	pod	zemljo.
22
 
V	 nek at erih	 naših	 t edanjih	 tr gih	 in	 mestih	 so	 še	 ohr anjeni	 sr amotilni	 st e -
bri,	 imeno v ani	 pr angerji.	 T am	 so	 pri v ezali	 st orilca	 manjših	 in	 manj	 ne v arnih	 k a -
zni vih	 r a vnanj,	 da	 je	 bil	 izpo sta v ljen	 ja vni	 gr aji	 in	 posmehu	 mimoidočih.	 Danes	
našt e v ajo	 osem	 takih	 nek danjih	 tr go v ,	 in	 sicer:	 Br estanico,	 Lember g	 pri	 Šmarju,	
Motnik,	 Pilštanj,	 P odsr edo,	 R ečico	 ob	 Sa vinji,	 Ptujsk o	 Gor o	 in	 Pr edgr ad	 v	 P oljan -
ski	dolini	v	Beli	kr ajini	t er	tri	naša	mesta:	Pir an,	Ptuj	in	R ado v ljico.
23
Ja vne	 usmrtitv e	 obsojenih	 oseb	 je	 oblast	 prir ejala	 z	 namenom,	 da	 bi	 s	 t em	
zajezila	 kriminal.	 Cesar	 Mak similijan	 je	 leta	 1514	 izdal	 malefični	 r ed	 za	 Ljublja -
no,	 ki	 je	 bil	 ed en	 od	 pr ednik o v	 enotne	 drža vne	 k azensk e	 zak onodaje.	 P o	 letu	
1868	so	ja vne	usmrtitv e	obsojence v	pr esta vili	za	zido v e	jetnišnic.
24
Kaznjence	 v	 drža vnih	 ječah	 so	 r azmer oma	 dobr o	 oskr bo v ali,	 drug ače	 pa	
je	 bilo	 v	 gr aščinskih	 zaporih .	 Gr aščak	 je	 imel	 namr eč	 s	 pr a v osodjem	 le	 str ošk e:	
skr bel	 je	 za	 pr ost or e	 zapor o v ,	 str ažno	 osebje,	 pr eskr bo,	 pr e v oz	 k aznjence v	 it d.	
T e	str ošk e	je	posk ušal	čim	bolj	zmanjšati.
25
  
1.3	V eč	desetletij:	notr anja	in	zunanja	ne v arnost
V	 sr ednjem	 v ek u	 je	 naše	 oze mlje	 doži v ljalo	 d v ojno	 ne v arno	 dog ajanje.	 Šlo	
je	 za	 kmečk e	 upor e	 in	 za	 turšk e	 vpade	 na	 slo v ensk o	 oze mlje.	 Prv a	 dejanja	 so	 r e -
sno	 ogr ožala	 t edanjo	 družbe no	 ur edit e v	 pri	 nas	 in	 v	 širš em	 e vr opsk em	 pr ost oru	
t er	 so	 se	 v lekl a	 v eč	 st oletij,	 drug a	 pa	 so	 gr ozila,	 da	 bo	 tudi	 na	 našem	 ozemlju	
za v ladala	islamsk a	ur edit e v	in	ta	gr ožnja	je	tr ajala	v eč	desetletij.
a)	 K o	 je	 Bogo	 Gr af enauer	 leta	 1962	 opisal	 kmečk e	 upor e	 na	 Slo v ensk em,	
je	 našt el	 šest	 v elikih,	 10	 sr ednjih	 in	 107	 kr aje vnih.	 Ključno	 v logo	 pri	 t eh	 upo -
rih	 je	 igr ala	 f e v dalna	 r enta.	 Šlo	 je	 za	 njen	 objekti vni	 r azv oj	 po	 obsegu	 in	 obliki	
t e	 r ent e.	 V sak a	 spr ememba	 t e	 r ent e	 je	 pr a viloma	 izzv al a	 kmečk a	 gibanja.	 T o	 je	
bilo	 od visno	 zlasti	 od	 t eg a,	 k ak o	 je	 kmet	 občutil	 t e	 spr emembe.	 P odložniki	 so	
mor ali	 opr a v lj ati	 tlak o	 tudi	 v	 zv ezi	 s	 sodstv om,	 na	 primer	 pri	 lo vu	 na	 zločince,	
pri	 spr emstvu	 zločince v	 s	 se deža	 zemljišk eg a	 gospoda	 k	 deželnemu	 sodišču	 it d.	
Or g anizir anost	 upornih	 kmet o v	 se	 je	 opir ala	 na	 v ojašk o	 or g anizir anost ,	 ki	 so	 jo	
kmetje	 oblik o v ali	 v	 obr amb i	 pr ed	 T ur ki.	 Med	 t e	 upor e	 je	 omenjeni	 str ok o vnjak	
u vrstil	 tudi	 tist eg a	 na	 Igu.	 T am	 je	 21.	 mar ca	 1848	 zv eče r	 ok oli	 300	 do	 500	 Ižan -
ce v	 nask očilo	 tamk ajšnji	 gr ad,	 g a	 oplenilo,	 požg alo	 gruntne	 knjige,	 ur barje	 in	
hišno	opr emo.
26
 
22
	 Scholz:	Das Gefängnis in der frühen Neuzeit .–	T od	eines	Gef angenen,	str .	1–2.		
23
	 P odatk e	 sem	 po vzel	 iz	Krajevnega leksikona Slovenije ,	 kjer	 pa	 ni	 podatk a	 za	 Br estanico,	 Pir an	
in	Ptuj.
24
	 Studen:	Rabljev zamah ,	str .	10,	110.		
25
	 Ist o	k ot	opomba	15,	str .	244.	
26
	 Gr af enauer:	Kmečki upori na Slovenskem ,	str .	37,	158,	356,	405,	4 07.	

69
Letnik 43 (2020), št. 1
K o	 so	 bili	 ti	 upori	 s	 silo	 zatrti,	 so	 se	 št e vilni	 od	 upornik o v	 znašli	 za	 gr aj -
skimi	 zapahi,	 drugi	 so	 s v ojo	 upornost	 plačali	 tak oj	 na	 kr aju	 upor a.	 Upornik e	 v	
gr ajskih	 ječah	 so	 str ažili	 ječarji	 ali	 drugo	 str ažarsk o	 osebje	 na	 gr adu,	 od visno	 od	
št e vila	upornik o v .								
b)	 Leta	 1408	 je	 bil	 prvi	 turški	 vpad	 na	 slo v ensk o	 ozemlje,	 k o	 so	 r opali	
v	 ok olici	 Metl ik e,	 leta	 1415 	 pa	 so	 pr odr li	 v se	 do	 Ljubljane.	 Njiho v a	 os v ajalsk a	
politik a	 je	 pr ed vide v ala	 d v e	 st opnji.	 Začela	 se	 je	 z	 r oparskimi	 vpadi	 na	 ozemlja,	
ki	 so	 jih	 hot eli	 os v ojiti.	 Namen	 je	 bil,	 da	 gospodarsk o	 oslabijo	 prizadet e	 dežele	
in	 r azr edčijo	 tamk ajšnje	 pr ebi v alstv o.	 Slednje	 so	 doseg ali	 tak o,	 da	 so	 g a	 pobijali,	
odpeljali	 na	 s v oje	 ozemlje	 ali	 g a	 pr egnali	 v	 druge	 kr aje.	 Drug a	 st opnja	 je	 bila	 ne -
posr edno	 gospostv o	 nad	 os v ojenim	 ozemljem,	 ki	 je	 postalo	 v	 v azalni	 od visnosti	
od	 T ur k o v .	 P ot em	 je	 ta	 ne v arnost	 s	 pr esledki	 tr ajala	 sk or aj	 d v e	 st oletji.	 Plemstv o	
je	 is k al o	 v arnost	 v	 gr ado vih,	 ki	 so	 jih	 v se	 bolj	 utrje v ali.	 Mestno	 pr ebi v alstv o	 se	 je	
za v ar o v alo	 z	 obzidji.	 Kmet om	 je	 pr eostalo,	 da	 so	 se	 zat ek ali	 v	 pr otituršk e	 tabor e.	
Ti	 so	 bili	 pr a viloma	 ok oli	 cer kv a,	 ki	 so	 bile	 pr a viloma	 na	 vzvišenih	 kr ajih	 in	 so	
že	 s	 t em	 pomenili	 o vir o	 za	 turšk e	 jezdece	 ali	 pehot o.	 Na	 območju	 današnje	 Slo -
v enije	 je	 bilo	 ok oli	 200	 takih 	 tabor o v ,	 zunaj	 meja	 današnje	 Slo v enije	 pa	 v eč	 k ot	
st o,	 je	 zapisal	 P et er	 Fist er ,	 pr euče v alec	 t eh	 tabor o v	 pri	 nas.
27
	 Pri	 nas	 so	 r azvili	
tudi	 s v oje vrst en	 sist em	 ob v eščanja	 o	 bližajoči	 se	 turški	 ne v arnosti.	 Ti	 tabori	 so	
postali	kmečk a	oporišča	med	upori	kmet o v .
28
 
Plemstv o	 in	 meščanstv o	 sta	 bili	 manj	 izposta v ljeni	 neposr edni	 turški	 ne -
v arnosti,	 k ar	 pa	 ni	 v eljalo	 za	 v ašk o	 pr ebi v alstv o.	 Slednje	 je	 bilo	 sprv a	 od visno	
od	 lastnih	 ukr epo v	 za	 obr ambo	 in	 v arnost ,	 čemur	 bi	 danes	 r ekli	 samozaščita.	
Sčasoma	 je	 oblast	 r azvila	 s v oj	 sist em	 obr ambe	 pr ed	 T ur ki,	 ki	 je	 upošt e v al	 tak o	
gr aščine,	mesta	k ot	v asi.	
T urški	 vpadi	 na	 naše	 ozemlje	 so	 pomenili	 s v oje vrstno	 ne v arnost	 tudi	 za	
zapornišk e	 pr ost or e	 v	 gr ado vih	 in	 ječe	 v	 mestih,	 ki	 so	 jih	 obleg ali	 T ur ki.	 Ne v ar -
nost	 je	 bila	 obojestr ansk a,	 tak o	 pri	 jetnišk em	 osebju	 k ot	 pri	 zapornikih.	 Bržk one	
bi	 jih	 napadalci	 odpeljali	 s	 seboj	 na	 s v oje	 ozemlje,	 če	 bi	 pr eži v eli	 obleg anje	 in	
os v ojit e v	 gr adu	 ali	 mesta.	 K er	 v	 manjših	 mestih	 ni	 bilo	 do v olj	 ustr eznih	 pr o -
st or o v	 za	 zapor ,	 so	 jih	 pr eselili	 v	 drugo	 mest o	 ali	 pa	 so	 našli	 zanje	 nadomestilo:	
gostilno	 ali	 k ar	 obsojenče v o	 hišo.	 Slednje	 je	 v eljalo	 zlasti	 za	 plemenit e	 ljudi.
29
 Ta 
r azpršenost	pr ost or o v	je	služila	k ot	zapor .			
1.4	P oznejša	v log a	nek at erih	naših	gr ado v	in	zapor o v
Zanimi v o	 je	 v saj	 na	 kr atk o	 pog ledati,	 k ak o	 so	 nek at er a	 gr ajsk a	 poslopja	
pri	 nas	 pr estala	 obdobje	 od mir anja	 f e v dalne	 ur editv e,	 čas	 obeh	 s v et o vnih	 v ojn	
in	 neposr edno	 po	 njima.	 P ostala	 so	 (spet)	 pr ost ori	 trpljenja	 in	 tudi	 smrti,	 t or ej	
spet	pr ost ori,	kjer	so	zaprt e	osebe	tudi	ječale.
Leta	 18 21	 so	 celo v šk o	 k aznilnico	 za	 t ežje	 hudodelce	 pr esta vili	 v	 Ljublja -
no,	in	sicer	na	gr ad.	
Za	 t e	 namene	 so	 g a	 pr eur edili	 in	 je	 postal	 drža vna	 k aznilnica.	 Sprv a	 so	
tam	 zapir ali	 mošk e	 in	 žensk e,	 ki	 so	 bili	 obsojeni	 na	 k azen	 do	 deset	 let	 ječe.	 T e	
zapor e	 so	 opustili	 leta	 1849 ,	 na	 t em	 mestu	 pa	 za	 slabih	 d v ajset	 let	 vzposta vili	
v ojašk o	 skladišče.	 Zat em	 je	 tam	 spet	 bila	 drža vna	 k aznilnica,	 ki	 so	 jo	 po	 potr esu	
leta	 1895	 opustili.	 Pr ed	 prv o	 s v et o vno	 v ojno	 so	 tamk aj	 spet	 vzposta vili	 k aznilni -
co,	 ki	 je	 med	 v ojno	 kmalu	 od st opila	 mest o	 taborišču	 za	 v ojne	 ujetnik e,	 ki	 so	 bili	
zajeti	 na	 t edanjih	 tr eh	 fr ontah	 a v str o-ogrsk e	 v ojsk e	 (soški,	 pr oti	 Italiji;	 vzhodni	
pr oti	 R usiji	 in	 jugo vzhodni	 pr oti	 Sr biji)	 ali	 pozneje	 od	 jugoslo v ansk e	 v ojsk e	 med	
27
	 Fist er:	Arhitektura slovenskih protiturških taborov.
28
	 Simoniti:	Turki so v deželi že ,	str .	41,	168.
29
	 Ist o	k ot	opomba	22.	

70
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
spopadi	 na	 K or ošk em.	 Ocenjujejo,	 da	 se	 je	 tam	 zvrstilo	 blizu	 60.000	 ujetnik o v	
v seh	vrst .
30
 
Šk ofja	 Lok a	 je	 bila	 sedež	 fr eisinšk eg a	 posestv a	 in	 mes t o	 s	 s v ojo	 samou -
pr a v o.	 P osest	 je	 upr a v ljal	 skr bnik,	 ki	 je	 bil	 hkr ati	 tudi	 so dnik	 za	 v se	 podložnik e.	
Mest o	 je	 za	 meščane	 pridobilo	 pr a vico	 do	 s v ojeg a	 sodnik a,	 o	 prit ožbah	 na	 njego -
v e	 odločitv e	 je	 odločal	 gr ajski	 oskr bnik.	 Leta	 1803	 je	 ta	 posest	 pripadla	 drža vi.	
Med	 prv o	 s v et o vno	 v ojno	 je	 bila	 v	 gr adu	 v ojašk a	 bolnišnica,	 med	 ok upacijo	 so	
gr ad	 zasedli	 Nemci	 in	 nagn ali	 uršulink e,	 kmalu	 po	 os v oboditvi	 pa	 je	 v	 gr adu	
nastal	k azenski	 poboljše v alni	 dom	 in	 zaporniki	 so	 delali	 v	 bližnji	 t o v arni	 Mot or ,	
iz	k at er e	je	nastala	Lošk a	t o v arna	hladilnik o v .
31
 
T udi	 med	 ok upacijo	 Slo v enije	 so	 nek at er a	 gr ajsk a	 poslopja	 zelo	 spr eme -
nila	 s v oj	 namen.	 P ostala	 so	 ali	 v ojašnice	 za	 nastanit e v	 nemških,	 italijanskih	 ali	
madžarskih	 ok upacijskih	 sil,	 zlasti	 v ojsk e,	 ali	 pa	 zbirna	 taborišča	 za	 izgon	 dolo -
čenih	 slo v enskih	 pr ebi v alce v	 ali	 pa	 zapori	 in	 mučilnice	 za	 pripadnik e	 os v obo -
dilneg a	 gibanja.	 Zbirni	 tabo rišči	 za	 pr egnane	 Slo v ence	 sta	 bili	 na	 primer	 gr ad	
Br estanica	 in	 Begunje	 na	 Gor enjsk em;	 slednji	 je	 postal	 tudi	 mučilnica	 za	 zaprt e	
domoljube	iz	Gor enjsk e.
32
  
Italijanski	 ok upat or	 je	 v	 Ljubljanski	 pokr ajini	 pustil	 dot edanje	 v odstv o	 in	
osebje	 zapor o v .	 P ost opoma	 so	 g a	 zamenje v ali	 s	 s v ojim	 osebjem.	 P o	 italijanski	
ok upaciji	 so	 t o	 pr e vzeli	 Nem ci,	 ki	 so	 post opoma	 v	 t o	 osebje	 v ključe v ali	 pripadni -
k e	P olicijsk o-v arnostneg a	zbor a,	t or ej	naše	ljudi	v	službi	ok upat orsk e	oblasti.
33
 
Zgodo vinar	 Damijan	 Guštin	 je	 v	 s v oji	 monogr afiji	 zapisal,	 da	 je	 med	 drugo	
s v et o vno	 v ojno	 od vzem	 pr ost osti	 na	 Slo v ensk em	 dosegel	 naj v ečji	 obseg.	 Šlo	 je	
za	 policijski	 al i	 za	 sodni	 ukr ep.	 Značilnost	 je	 bil	 odmik	 od	 dot edanje	 pr of esiona -
lizacije	 nadzorneg a	 osebja	 v	 zaporih.	 V ojašk e	 enot e	 in	 policija	 so	 namr eč	 obli -
k o v ale	 s v oje	 zapor e.	 Zat o	 so	 bili	 zaprti	 izposta v ljeni	 v ečjemu	 pritisk u	 in	 manj	
str ok o vnemu	 r a vnanju.	 P olicisti,	 k ar abinjerji	 in	 v ojaki	 so 	 bili	 do	 zapornik o v ,	 zla -
sti	 političnih,	 nasilnejši.	 Dom ače	 osebje	 v	 zaporih	 so	 ok upat orji	 pr e vzeli,	 a	 so	 g a	
št eli	 za	 manj	 zaneslji v o.	 V ečina	 t eg a	 osebja	 so	 bili	 pazniki.	 Nek at eri	 pazniki	 so	
vzposta vili	 stik e	 z	 nar odnoos v obodilnim	 gibanjem.	 Ok upat or	 je	 pr a viloma	 po -
sta vil	 s v oje	 v odilno	 osebje	 v	 zaporih.	 Za	 pr epr eče v anje	 pobego v	 in	 zlasti	 zar adi	
nar aščajoče	 ne v arnosti	 partizanstv a	 so	 zapor e	 dodatni	 za v ar o v ali,	 pr a viloma	 s	
policisti.	 T o	 je	 v eljalo	 zlasti	 za	 begunsk e	 zapor e.	 Izr ačunal	 je,	 da	 je	 od vzem	 pr o -
st osti	 v	 zaporih,	 ki	 je	 tr ajal 	 nad	 d v a	 meseca,	 dosegel	 ok oli	 64.000	 slo v enskih	
pr ebi v alce v .	 Če	 pa	 upošt e v amo	 še	 tist e,	 ki	 jim	 je	 bila	 od vzeta	 pr ost ost	 (izgon,	 in -
t ernacija	 in	 k onfinacija),	 je	 ta	 št e vilk a	 ok oli	 120.000,	 t o	 je	 blizu	 8	 odst otk o v	 pr e -
bi v alstv a.	 Med	 njimi	 je	 bilo	 ok oli	 90	 %	 tistih,	 ki	 so	 bili	 naspr otniki	 ok upat orje v .
34
     P o	 os v oboditvi	 so	 nek at eri	 gr ado vi	 pono vno	 spr emeni li	 s v ojo	 v logo.	 P o -
stali	 so 	 ali	 začasna	 taborišča	 za	 zajet e	 tuje	 v ojak e	 in	 njiho v e	 domače	 pomag ače	
ali	 pa	 zapori.	 Zapori	 so	 bili	 zlasti	 na	 šk ofjelošk em	 gr adu	 za	 tist e,	 ki	 so	 hodili	 na	
delo	 v	 bližnjo	 t o v arno.	 V	 Br estanico	 so	 pr eselili	 zaporn ice	 iz	 Begunj	 na	 Gor enj -
sk em.	 P o	 ukinitvi	 žensk e	 k aznilnice	 so	 v	 Br estanici	 vzposta vili	 zbirni	 cent er	 za	
naše	 drža v ljan e,	 ki	 so	 bežali	 na	 Zahod	 in	 so	 jih	 prijeli	 naši	 or g ani;	 r ekli	 so	 jim	
mejaši.	 P o	 obr a vna vi	 t eh	 oseb,	 kjer	 so	 sodelo v ali	 tudi	 pr edsta vniki	 v arnostnih	
or g ano v	 iz	 v se h	 jugoslo v anskih	 r epublik,	 zlasti	 iz	 f eder acije,	 so	 mejaše	 r azme -
stili	po	zaporih	po	v sej	drža vi.
35
 
30
	 Bandur:	Ne princese in vitezi, zaporniki so prebivali v grajskih sobanah.
31
	 Planina:	Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino .
32
 Enciklopedija Slovenije :	1.	zv ez ek,	str .	313.	
33
	 Guštin:	Sodni zapor v Ljubljani med drugo svetovno vojno ,	str .	123–141.	
34
	 Guštin:	Za zapahi ,	str .	71,	75,	9 3,	417	in	421–422.		
35
	 Kr anjec:	Molčali so in spali v krstah .

71
Letnik 43 (2020), št. 1
II. ZAPORNIŠKA STRAŽA V CESARSKO-KRALJEVIH ČASIH
Kazenski	 zak onik	 iz	 leta	 1803	 je	 odpr a vil	 nenadzor o v ano	 ja vno	 k azno v a -
nje	 in	 t elesno	 mučenje.	 Uv edel	 je	 sist em	 od vzema	 pr ost osti	 in	 pr e vzgojno	 prisil -
no	delo.
36
	T o	je	pomenilo	drug ačen	prist op	tudi	pri	izvrše v anju	k azni.	
Sprv a	 so	 bili	 v	 gr ajskih	 ječah	 za	 zaprt e	 osebe	 zadolženi	 sk or aj	 izključno	
gr ajski	 str ažarji	 in	 hlapci	 k ot	 pomožno	 osebje.	 Nek olik o	 podobno	 je	 bilo	 z	 ječa -
mi	 v	 mestih.	 Kapitalizem	 k ot	 no v a	 družbena	 ur edit e v	 je	 pomenil	 med	 drugim	
spr emembe	 v	 osebju,	 ki	 je	 skr belo	 za	 dog ajanje	 v	 ječah.	 Str ažarji	 so	 ostali	 del	
zapornišk eg a	 osebja,	 a	 ne	 v eč	 edini.	 Za	 notr anje	 ži v ljenj e	 v	 zaporih	 so	 post opo -
ma	 u v ajali	 še	 druge	 osebe,	 ki	 so	 skr bele	 za	 izv ajanje	 no vih	 načel	 za	 izvrše v anje	
k azni.			
2.1	P ost opoma	drža vni	zapori
Z	 napr edo v anjem	 k apitalističnih	 odnoso v	 je	 prihajalo	 tu di	 do	 no vih	 oblik	
odklonsk eg a	 r a vnanja	 in	 drugih	 poja v o v ,	 tudi	 upor o v	 nastajajočeg a	 mezdneg a	
dela v stv a	ozir oma	 pr oletariata.	Drža v a	je	 nast opila	tudi	 z	 v ojsk o,	 ki	je	 bila	tak oj	
pri	 r oki.	 Zemljišk a	 gospostv a	 je	 v se	 bolj	 nadomeščala	 osr ednja	 drža vna	 oblast	 s	
s v ojimi	 ustano v ami.	 Med	 t e	 so	 spadale	 tudi	 sta v be	 zapor o v ,	 pr eur ejene	 ali	 zgr a -
jene	pr a v	v	t e	namene.
Leta	 18 21	 so	 celo v šk o	 k aznilnico	 za	 t ežje	 hudodelce	 pr esta vili	 v	 Ljublja -
no,	 in	 sicer	 na	 gr ad,	 k ar	 je	 že	 omenjeno.	 Kaznjence	 v	 drž a vnih	 ječah	 so	 r azmer o -
ma	dobr o	oskr bo v ali,	drug ače	pa	je	bilo	v	gr aščinskih	zaporih.
37
  
Kaznilnico	 v	 Mariboru	 so	 zgr adili	 leta	 1889	 in	 med	 drugo	 s v et o vno	 v ojno	
so	 Nemci	 tam	 zapir ali	 pri vrž ence	 os v obodilneg a	 gibanj a.	 P o	 letu	 1963	 je	 t o	 v lo -
go	osr ednjih	zapor o v	pr e vzel	za v od	na	Dobu.	
Drža v a	 je	 leta 	 1875	 k upila	 gr aščino	 Katzenst ein	 v	 Begunjah	 in	 jo	 pr eu -
r edila	 v	 žensk e	 zapor e.	 T o	 ustano v o	 je	 zak upila	 Družba	 usmiljenih	 sest er	 s v .	
Vincencija	 P a v elsk eg a	 in	 tak o	 je	 bilo	 do	 leta	 1941.	 Upr a v ljanje	 t e	 k aznilnice	 je	
r edo vnicam,	 ki	 jih	 je	 bilo	 35,	 prinašalo	 dobiček.	 Zmog lj i v ost	 t eg a	 zapor a	 je	 bila	
do	 300 	 oseb.	 V	 njem	 so	 bile	 lek arna,	 šola	 za	 r očna	 dela,	 ši v alnice	 in	 v elik a	 ek o -
nomija.
38
	 Med	 drugo	 s v et o vno	 v ojno	 so	 Nemci	 tam	 zapir ali	 za v edne	 Slo v ence,	
kmalu	 po	 v ojni	 pa	 so	 tamk aj	 imeli	 miličnišk o	 šolo,	 nak ar	 je	 bila	 tam	 bolnišnica	
za	duše vne	bolezni.
V	 gr aščini	 na	 Igu	 iz	 leta	 16 96	 so	 imeli	 s v ojo	 posadk o	 Nemci,	 Italijani	 in	
domobr anci,	 leta	 1956	 je	 gr ad	 postal	 zapor ,	 ki	 je	 postal	 edini	 ženski	 za v od	 t e	 vr -
st e	 pri	 nas.	 P o	 ukinitvi	 zapor o v	 v	 Br estanici	 so	 leta	 196 3	 v	 R ogozi	 pri	 Mariboru	
oblik o v ali	odprti	k azenski	za v od.	V	K opru	je	bila	k aznilnica	od	leta	1824.
39
P oleti	 1902	 so 	 zgr adili	 osr ed njo	 pr a v osodno	 palačo	 v	 Ljubljani,	 v	 k at eri	 so	
bili	 tudi	 pr ost ori	 za	 pr eisk o v alne	 in	 sodne	 zapor e	 za	 kr ajše	 zaporne	 k azni.	 T a	 del	
sodneg a	 poslopja	 so	 leta	 19 70	 podr li	 in	 tam	 zgr adili	 no v e	 pr ost or e,	 kjer	 so	 čez	
d v e	 leti	 namestili	 d v e	 postaji	 milice,	 danes	 policijsk a	 postaja	 Ljubljana	 Cent er	 in	
postaja	pr ometne	policije	Ljubljana.	
36
	 Str af gesetz	 über	 V er br echen	 und	 sch w er e	 P olizei–Übertr etung en,	 izdan	 3.	 sept embr a	 1803.	
V :	 Gesetze	 und	 V erf assungen	 in	 Justiz –F ache	 für	 die	 deutschen	 Staat en	 der	 Öst err eichischen	
Monar chie,	 v on	 dem	 Jahr e	 1798	 bis	 1803,	 Wien:	 A us	 der	 k.k.	 Hof–un d	 Staats–Druck er ei,	 1816.	
37
	 Ist o	k ot	opomba	15,	str .	244.	
38
	 Zemljič:	Oris ženske deviantnosti na začetku 20. stoletja ,	str .	48–4 9.			
39
 Enciklopedija Slovenije :	5.	zv ez ek,	str .	35–37.

72
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
2.2	Prisilna	dela vnica	v	Ljubljani
V se	 našt et e	 zapor e	 je	 post opoma	 pr e vzela	 nase	 drža vna	 oblast	 s	 sedežem	
na	 Dunaju.	 E dina	 podobna	 pr e vzgojna	 ustano v a,	 ki	 je	 bila	 deželna,	 t or ej	 kr anj -
sk a,	je	bila	prisilna	dela vnica	v	Ljubljani.	
Dv orna	 pisarna	 je	 na	 pr edlog	 deželnih	 stano v	 Kr anjsk e	 izdala	 določbe	 o	
začasni	 prisilni	 dela vnici	 v	 Ljubljani.	 Ustano vili	 so	 jo	 leta 	 1847	 v	 Ljubljani.	 V anjo	
so	 poši ljali	 kršit elje	 ja vneg a	 r eda	 in	 miru,	 klat eže	 in	 druge	 osebe,	 ki	 so	 pr estajale	
kr ajše	 zaporne	 k azni	 policijsk eg a	 (upr a vneg a)	 značaja .	 Leta	 1873	 so	 ta	 za v od	
r azdelili	 na	 d v a	 dela:	 oddele k	 za	 mlajše	 mladoletnik e,	 star e	 do	 18	 let ,	 in	 oddelek	
za	 star ejše	 mladoletnik e,	 star e	 med	 18	 in	 21	 let .
40
	 Kr anjsk a	 je	 leta	 1870	 podr ob -
neje	 ur edila	 poslo v anje	 t eg a	 za v oda.
41
	 Ni	 šlo	 za	 k azno v alno	 ustano v o,	 pač	 pa	
za	 poboljše v alnico:	 osebe	 naj	 bi	 se	 na v adile	 na	 ustr ezno	 delo	 in	 se	 nr a v stv eno	
poboljšale.	 Med	 tak e	 osebe	 so	 spadali	 br ezdelneži,	 ber ači	 in	 nepošt ene	 osebe,	
ne v arne	 za	 ose bno	 in	 pr emoženjsk o	 v arnost .	 Osebe	 je	 v	 ta	 za v od	 pr edlag ala	 ob -
čina,	 odločilo	 pa	 okr ajno	 g la v arstv o.	 Dok ončno	 je	 o	 t em	 odločila	 deželna	 v lada	
v	 Ljubl jani.	 V	 za v od	 niso	 smeli	 poslati	 otr ok	 (do	 14	 let ),	 duše vnih	 bolnik o v ,	 za	
delo	 nezmožnih	 oseb	 in	 doječih	 mat er .	 Bi v anje	 je	 tr ajalo	 najmanj	 šest	 mesece v	
in	 naj v eč	 d v e	 leti,	 po	 odločitvi	 deželne	 v lade	 pa	 tri	 leta.	 Leta	 1885	 je	 t o	 ur edil	
drža vni	 zak on
42
	 in	 prist ojnost	 g lede	 oddaje	 v	 dela vnico 	 pr enesel	 na	 sodišča.	 T a	
so	 ob	 sodbi	 smela	 izr eči	 oddajo	 v	 prisilno	 dela vnico.	 S	 t em	 je	 pr enehal	 v eljati	
drža vni	zak on	zoper	lenuhe	in	pot epuhe	z	dne	10.	maja	1873.
43
 
V	 taki	 dela vnici	 je	 bilo	 zapos leno	 osebje,	 primerno	 za	 pr e vzgojo	 gojence v .	
Domne v ati	 je	 mogoče,	 da	 je	 bilo	 v arnostno	 osebje	 zelo	 r edk o,	 bržk one	 v ečinoma	
na	 v hodih	 ustano v e.	 V	 t em	 sesta v k u	 jo	 je	 tr eba	 omeniti	 zgolj	 k ot	 eno	 od	 ustano v	
za	pr e vzgojo	mladine,	ki	ni	bila	pr a vi	zapor .
2.3	Nek aj	nalog	tudi	za	v arnostne	sile
Med	 prv o	 s v et o vno	 v ojno	 so 	 mor ali	 or ožniki	 ali	 str ažniki	 polag ati	 pozor -
nost	 tu di	 na	 nezaneslji v e	 os ebe,	 ki	 so	 jim	 oblasti	 določile	 kr aj,	 v	 k at er em	 so	 mo -
r ale	 pr ebi v ati.	 R ekli	 so	 jim	 int ernir anci	 ali	 k onfinir anci.	 Prvi	 so	 mor ali	 bi v ati	 v	
za	 t o	 do ločenem	 kr aju,	 drugi	 pa	 so	 imeli	 gibanje	 omejeno	 na	 določeno	 območje,	
ki	 g a	 niso	 sme li	 zapustiti	 br ez	 izr ecneg a	 do v oljenja	 prist ojne	 oblasti.	 T akih	 oseb	
se	 ni	 dalo	 nadzor o v ati	 samo	 z	 zaporskimi	 str ažarji,	 saj	 so	 bili	 nadzir anci	 r azpr -
šeni	 tudi	 po	 v aseh,	 t em v eč	 je	 t o	 v logo	 pr e vzelo	 tudi	 or ož ništv o	 ozir oma	 drža vna	
policijsk a	str aža.
Med	 t emi	 ose bami	 naj	 omenim	 le	 d v a	 znana	 Slo v enca:	 pr of esor	 dr .	 F r an	
Ilešič	 med	 prv o	 s v et o vno	 v ojno	 ni	 smel	 zapustiti	 Ljubl jane,	 saj	 je	 bil	 osumljen	
v seslo v ansk eg a	 delo v anja;	 nek danji	 ljubljanski	 župan	 Iv an	 Hribar	 je	 bil	 zar adi	
za vzemanja	 za	 Slo v enijo	 spr v a	 k onfinir an	 v	 kr aj	 A bt enau	 v	 deželi	 Salzbur g,	 po -
zneje	pa	v	Mozirju;	v	Ljubljano	se	je	smel	vrniti	šele	januarja	1918.
44
   
40
	 Errichtung	ei ner	Pr o vinzial– Z w angsar beit– Anstalt	in	Laibach	fü r	Kr ain,	1847.
41
	 P osta v a	 15.	 julija	 1870,	 v elja vna	 za	 v oj v odino	 Kr anjsk o,	 zastr an	 prig anjanja	 obče	 šk odlji vih	
oseb	v	prisilno	dela vnico,	1870.		
42
	 P osta v a,	 s	 k at er o	 se	 ukr epljejo	 k azensk o–pr a vna	 določila	 o	 t em,	 k og a	 je	 dopuščeno	 deržati	 v	
prisilnih	dela vnicah	in	popr a vnicah,	1885.		
43
	 P osta v a	 od	 10 .	 maja	 1873,	 s	 k at er o	 se	 dajó	 policijsk o–k azensk a	 določila	 pr oti	 dela	 boječim	 se	
(lenuhom)	in	pr oti	v lačug arjem	(pot epuhom),	1873.		
44
	 Č elik:	Orožništvo na Kranjskem ,	str .	398,	400.	

73
Letnik 43 (2020), št. 1
III. PRAVOSODNA STRAŽA V JUGOSLOVANSKI KRALJEVINI
Jelk a	 Melik,	 pr euče v alk a	 našeg a	 pr a v osodneg a	 sist ema,	 je	 zapisala,	 da	 se	
je	 leta	 1930,	 k o	 so	 bili	 spr ejeti	 t emeljni	 k azenski	 pr edpis i	 Kr alje vine	 Jugosla vije,	
pri	 nas	 začelo	 obdobje,	 k o	 je	 na	 Slo v ensk em	 v eljalo	 k azensk o	 pr a v o,	 po	 zasno vi	
in	 v odi lnih	 načelih	 enak o	 k azensk emu	 pr a vu	 najr azvit ejših	 in	 pr a vno	 najbolj	
ur ejenih	drža v .
45
 
V	 času	 Kr alje vine	 Sr bo v ,	 Hrv at o v	 in	 Slo v ence v	 ozir oma	 Jugosla vije	 so	 ču v a -
je	v	zaporih	 pr a viloma	imeno v ali	pr a v osodna	 str aža.	T a	je	na	začetk u	tridesetih	
let	 20.	 st oletja	 dobila	 no v e	 pr a vne	 okvir e	 za	 s v oje	 delo v anje	 in	 or g anizir anost .	
P o	 prvi 	 s v et o vni	 v ojni	 so	 slo v ensk e	 oblasti	 poskr bele	 tu di	 za	 v ojne	 in v alide.	 T e,	
ki	 so	 jih	 zapos lili	 tudi	 k ot	 paznik e,	 vr atarje	 in	 ur adne	 sluge,	 je	 leta	 1921	 zapisal	
ur adnik	 v	 in v alidsk em	 oddelk u	 po v erjeništv a	 za	 socialno	 politik o	 ljubljansk e	
v lade,	k o	je	por očal	o	prizade v anji	no v e	oblasti	za	v ojne	in v alide.
46
 
3.1	P omag ale	so	tudi	drža vne	v arnostne	sile
T udi	 v	 t em	 obdobju	 so	 mor ale	 drža vne	 v arnostne	 sile	 pomag ati	 pri	 izv aja -
nju	k azenskih	ukr epo v	oblastnih	or g ano v .	
P o	 k ončani	 prvi	 s v et o vni	 v ojni	 so	 nezaneslji vim	 ljudem	 iz	 K or ošk e	 dolo -
čili	 bi v anje	 na	 ozemlju	 pod	 nadzor om	 jugoslo v anskih	 oblasti	 in	 so	 bili	 nek ak šni	
talci	 za	 r a vnanje	 a v strijskih 	 oblasti,	 zlasti	 med	 k or oškimi	 Slo v enci.	 P odobno	 so	
namr eč	 st orile	 a v strijsk e	 oblasti	 s	 k or oškimi	 Slo v enci,	 če	 so	 jih	 št eli	 za	 sumlji v e	
ali	nezaneslji v e.	
P o v erjeništv o	 za	 notr anje	 zade v e	 pri	 Deželni	 v ladi	 za	 Slo v enijo	 v	 Ljubljani	
je	 f ebruarja	 1920	 por očalo	 v	 Beogr ad,	 da	 je	 bilo	 leta	 1919	 na	 ozemlju	 t edanje	
Slo v enije	 462	 takih	 oseb,	 a v strijskih	 drža v ljano v ,	 od	 t eh	 292	 v	 K oče vju,	 165	 v	
Ljubljani,	 v	 Kr anju	 tri,	 v	 R ado v ljici	 in	 Slo v enj	 Gr adcu	 po	 ena.	 Na	 ozemlju	 pod	
nadzor om	 jugoslo v anskih	 sil	 je	 bilo	 tist eg a	 leta	 v	 int er naciji	 še	 73	 oseb	 v	 V eli -
k o v cu	 in	 v	 Bor o v ljah	 138	 oseb.
47
	 P o	 izgubi	 K or ošk e	 sta	 obe	 mesti	 pripadli	 R e -
publiki	 A v striji.	 Sk upaj	 je	 bilo	 v seh	 int ernir ance v	 s	 K or ošk eg a	 t or ej	 673	 oseb.	
Int ernir anci	 so	 v	 Ljubljani	 bi v ali	 na	 gr adu,	 v	 prisilni	 dela vnici	 in	 v	 policijskih	
zaporih.
48
Žensk e	 osebe, 	 določene	 za	 pr estajanje	 k azni	 v	 k azenski	 za v od	 v	 Begunje,	
so	 or ožniki	 ali	 v arnostni	 str ažniki	 pr a viloma	 spr emlja li	 do	 Ljubljane.	 T am	 so	
jih	 pr e vzeli	 policijski	 ozir oma	 v arnostni	 str ažniki,	 ki	 so	 bili	 zaposleni	 na	 v sa -
k okr atnem	 policijsk em	 oblastvu	 v	 slo v enski	 pr est olnici,	 in	 osebe	 spr emljali	 v	
Begunje.
49
	 Spr emstv o	 k azno v anih	 oseb	 so	 t or ej	 med	 potjo	 do	 k azenskih	 za v o -
do v	 pr a viloma	 opr a v ljali	 pripadniki	 obeh	 vrst	 t edanjih	 v arnostnih	 sil,	 pazniki	 so	
nat o	nast opili	s v oje	naloge	v	k azensk em	za v odu.
3.2	Spet	prisilna	dela vnica
Zakon
50
	 je	 poleti	 1921	 določil,	 da	 se	 osebe,	 ki	 so	 jih	 označili	 k ot	 pr et epače,	
pijance	 ali	 pr ostitutk e,	 k aznujejo	 z	 zapor om	 do	 tr eh	 mesece v ,	 po	 pr estani	 k azni	
pa	 so	 jih	 smeli	 oddati	 v	 prisilno	 dela vnico.	 Če	 so	 bile	 tak e	 osebe	 mlajše	 od	 21 
 
45
	 Melik:	V imenu Njegovega Veličastva Kralja!, 	str .	10.
46
	 Br ecelj:	Oskrba vojnih oškodovancev v Sloveniji ,	1921.
47
	 SI	A S	61,	šk.	47,	spis	št .	4252.	
48
	 SI	A S	16,	191 9,	f ascik el	3601– 4200,	spis	št .	4119.
49
	 Č elik:	Slovenski stražniki ,	str .	73–74.		
50
	 Zak on	o	zašči ti	ja vne	v arnosti	in	r eda	v	drža vi,	1921.	

74
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
let ,	 so	 jih	 oddali	 v	 za v od	 za	 vzgojo	 in	 mor alno	 poboljša nje,	 kjer	 so	 bili	 do	 s v oje	
polnoletnosti.	
Pr a v osodni	 minist er	 je	 na	 t emelju	 t eg a	 zak ona	 junija	 19 23	 izdal	 ur edbo	 o	
oddaji	 oseb	 v	 prisilne	 dela vnice.
51
	 T am	 je	 oseba	 ostala	 tri,	 štiri	 ali	 pet	 let .	 T ak a	
dela vnica	 za	 žensk e	 iz	 v se	 kr alje vine	 je	 bila	 hkr ati	 določena	 v	 ženski	 jetnišnici	 v	
Begunjah	 na	 Gor enjsk em.
52
	 Osebe	 so	 or ožniki	 ali	 str ažniki	 spr emljali	 do	 Ljublja -
ne,	 tam 	 jih	 je	 pr e vzelo	 policijsk o	 r a vnat eljstv o	 in	 z	 v lak om	 odpr a vilo	 v	 Begunje.	
T ak o	 de la vnico	 za	 mošk e	 iz	 celotne	 drža v e	 so	 naslednje	 let o	 oblik o v ali	 v	 k aznil -
nici	Star a	Gr adišk a	na	Hrv ašk em.
53
 
Maja	 19 25	 so	 v	 begunjski	 prisilni	 dela vnici	 ustano vili	 še 	 oddelek	 za	 prisil -
no	 vzgojo	 mladoletnic,	 ki	 so	 bile	 obsojene	 po	 zak onu	 o	 zaščiti	 ja vne	 v arnosti	 in	
r eda	 v	 drža vi.	 T a	 dekleta	 so	 mor ala	 biti	 ločena	 tak o	 od	 zapornic	 k ot	 od	 odr aslih	
žensk	 na	 prisi lnem	 delu.	 T udi	 ta	 dekleta	 so	 do	 Ljubljane	 spr emljali	 str ažniki	 ali	
or ožniki,	od	tam	pa	v arnostno	osebje	policijsk eg a	r a vnat eljstv a	v	Ljubljani.
54
 
Mladoletnice	 iz	v se	kr alje vine,	ki	 so	bile	 obsojene	po	drugih	pr edpisih,	 so	
k azen	pr estajale	v	k aznilnici	v	Sla v onski	P ožegi	na	Hrv ašk em.		
3.3	Kazno v alni	za v odi	leta	1929
Jeseni	 leta	 192 9	 je	 izšel	 zak on,	 ki	 je	 ur edil	 pr estajanje	 k azni	 zapor a	 in	 je	
imel	 81 	 členo v .
55
	 Opustil	 je	 dot edanji	 izr az	 ječa	 in	 jo	 nadomestil	 z	 izr azom	 k a -
zenski	 za v od,	 kr ajše	 zapor .	 Zak on	 je	 pooblastil	 ministr a	 za	 pr a v osodje,	 da	 določi	
ustr ezne	 za v ode	 po	 celotni	 drža vi.	 K onec	 decembr a	 ist eg a	 leta	 je	 ta	 minist er	 do -
ločil	 k azensk e	 za v ode.	 V	 Slo v eniji	 sta	 bila	 d v a	 t o vrstna	 zapor a.	 P olnoletni	 moški	
(stari	 nad	 21	 let)	 in	 star ejši	 mladoletniki	 (stari	 med	 18 	 in	 21	 let)	 so	 pr estajali	
zaporno	 k azen	 v	 k azensk em	 za v odu	 v	 Mariboru.	 Za	 žensk e	 istih	 star ostnih	 sk u -
pin	je	bil	k azenski	za v od	v	Begunjah	na	Gor enjsk em.
56
 
Deklice	 (star e	 do	 14	 let)	 in	 mlajše	 mladoletnice	 (star e	 med	 14	 in	 18	 let)	
so	 oddajali	 v	 za v od	 za	 pris ilno	 vzg ajanje	 in	 poboljše v anje	 v	 Sla v onski	 P ožegi,	
dečk e	 v	 tak	 za v od	 v	 P akinsk em	 in	 mlajše	 mladoletnik e	 v	 za v od	 v	 Glini.	 V si	 trije	
omenjeni	 za v odi	 so	 bili	 na	 Hrv ašk em.	 V	 Slo v eniji	 je	 bil	 za v od	 za	 poboljše v anje	
mlajših	 mladoletnik o v	 od	 leta	 1929	 v	 P ono vičah	 pri	 Litiji,	 za v od	 za	 poboljše v a -
nje	mlajših	mladoletnic	pa	v	P oljčah	pri	Begunjah.
57
Ista	 od ločba	 je	 ur ejala	 tudi,	 kje	 so	 izv ajali	 od	 sodišč	 izr ečene	 v arnostne	
ukr epe.	 Prisiln o	 delo	 za	 mošk e	 je	 izv ajala	 prisilna	 dela vnica	 v	 Stari	 Gr adiški,	 za	
žensk e	 pa	 tak a	 dela vnica	 v	 Begunjah.	 Za v od	 za	 zdr a v ljenje	 pijance v	 je	 bil	 v	 Le -
pog la vi,	 pijank 	 pa	 v	 Begunja h.	 Za v od	 za	 zdr a v ljenje	 neprišt e vnih	 moških	 je	 bil	 v	
Lepog la vi,	takih	žensk	pa	v	Begunjah.
58
 
Zmog lji v ost	 mošk e	 k aznilnice	 v	 Mariboru	 je	 bila	t edaj	 472	 oseb	 in	 žensk e	
k aznilnice	 v	 Begunjah	 250	 oseb,	 sk upaj	 t or ej	 722	 oseb.	 Sodni	 zapori	 so	 lahk o	
spr ejeli	 t olik o	 oseb:	 v	 Celju	 141,	 v	 Ljubljani	 336,	 v	 Ma riboru	 253	 in	 v	 No v em	
mestu	124	oseb,	sk upaj	t or ej	854	oseb.
59
 
51
	 Ur edba,	k ak o	post opati	pri	odd ajanju	oseb	v	prisilne	dela vnice,	1923.		
52
	 R azpis	o	ustano vitvi	prisilne	d ela vnice	v	Begunjah,	1923.	
53
	 R azpis	 ministr a	 pr a v de	 z	 dne	 11.	 8.	 1924	 o	 ustano vitvi	 prisilne	 dela vnice	 v	 Stari	 Gr adiški,	 1924. 	 	
54
	 R azpis	 o	 ustano vitvi	 oddelk a	 za	 prisilno	 vzgojo	 mladoletnic	 pri	 prisilni	 dela vnici	 v	 Begunjah,	
1925.
55
	 Zak on	o	izvrš e v anju	k azni	na	p r ost osti,	1929.
56
	 Osno v a	 o	 r azpor edu	 obsojence v	 na	 poedine	 k azensk e	 za v ode	 po	 7.	 členu	 zak ona	 o	 izvrše v anju	
k azni	na	pr ost osti,	1930.
57
	 R azpor ed	 o	 oddajanju	 mladoletnik o v	 (mladoletnic)	 v	 za v ode	 za	 vzg ajanje	 in	 poboljše v anje,	
1930.		
58
	 R azpor ed	za	o ddajanje	oseb	v	za v ode	za	izvrše v anje	oču v alnih	odr edb,	1930.
59
	 Šk er lj:	Pravosodje v Sloveniji v prvih desetih letih po zedinjenju ,	 str .	 403;	 Jelić:	Kazneni i drugi 
slični zavodi Kraljevine Jugoslavije ,	str .	1114–1121. 

75
Letnik 43 (2020), št. 1
V	 Ljubl jani	 so 	 bili	 policijski	 zapori	 v	 sta v bi	 deželneg a	 sodišča	 (danes	 so -
dna	 pal ača	 na	 T a v čarje vi	 uli ci	 9),	 na	 policijsk em	 r a vnat eljstvu	 (danes	 P olicijsk a	
upr a v a	 v	 Ljubljani,	 Pr ešern o v a	 c.	 18)	 ozir oma	 v	 nek danji	 šempetrski	 v ojašni -
ci	 (d anes	 sesta vni	 del	 Uni v erzit etneg a	 kliničneg a	 centr a)	 in	 tudi	 na	 Magistr atu	
(danes	 sedež	 v odstv a	 Mestne	 občine	 Ljubljana),	 kjer	 so	 zak upili	 pr ost or	 za	 30	
oseb.	 V	 t ej	 nek danji	 v ojašnici	 so	 bili	med	 drugo	 s v et o vno	 v ojno	 policijski	 zapori	
za	r odoljube.
60
 
3.4	Unif orma	in	obor ožit e v	pr a v osodne	str aže	leta	1930
Sr edi	 f ebruarja	 1930	 je	 izšla	 Ur edba	 o	 unif ormi	 in	 obor ožitvi	 pr a v osodne	
str aže,	 ki	 je	 v eljala	 od	 31.	 januarja	 1930.
61
	 V	 Slo v eniji	 se	 je	 za	 pr a v osodne	 str a -
žnik e	 u v elja v ljalo	 ime	 pazniki.	 T a	 str aža	 v	 k azenskih	 za v odih	 in	 sodnih	 zaporih	
je	 bila	 r azvrščena	 po	 hier ar hični	 lestvici	 tak ole:	 paznik,	 višji	 paznik	 in	 po v eljnik	
paznik o v .	 Le	 po v eljnik	 paznik o v	 je	 smel	 biti	 tudi	 v	 ci vilni	 obleki,	 drugi	 v es	 čas	 le	
v	 unif ormi.	 Pr edpis	 je	 t očno	 določil,	 k at eri	 del	 unif orme	 je	 v sak emu	 od	 t eh	 tr eh	
sk upin	 pripadal	 in	 v	 k olik em	 r ok u.	 Zimsk a	 unif orma	 za	 v se	 je	 bila	 iz	 sukna	 in	 je	
obseg ala	 bluzo,	 hlače	 in	 šajk ačo	 (pokri v alo),	 za	 po v eljnik a	 paznik o v	 pa	 še	 t elo v -
nik.	 Letna	 unif orma	 za	 v se	 moštv o	 je	 bila	 iz	 platna.	 Ti	 obleki	 sta	 jim	 pripadali	
v sak o	 let o,	 enak o	 tudi	 par	 če v lje v ,	 le	 paznik om	 in	 višjim	 paznik om	 tudi	 g arni -
tur a	 perila	 (d v e	 sr ajci,	 d v oje	 spodnjih	 hlač,	 štiri	 obujk e	 in	 d v e	 brisači).	 Obujk e	
so	 bile	 namest o	 nog a vic.	 V saki	 d v e	 leti	 so	 pazniki	 in	 višji	 pazniki	 pr ejeli	 zimski	
sukneni	 t elo vnik	 in	 poletno	 platneno	 bluzo.	 Na	 tri	 leta	 so	 v si	 pr ejeli:	 plašč,	 par	
usnjenih	 in	 par	 suknenih	 golenic.	 V sak a	 štiri	 leta	 je	 po v eljnik	 paznik o v	 pr ejel	
dežni	 plašč	 (pelerino),	 drugi	 pa	 plašč.	 Na	 pet	 let	 je	 paznik om	 in	 višjim	 paznik om	
pripadal	dežni	plašč	(pelerina).	
Žensk o	 osebje	 t e	 str aže	 je	 v sak o	 let o	 pr ejelo	 zimsk o	 v olneno	 oblek o	 in	
poletno	 laneno	 oblek o,	 mor narsk o	 in	 poletno	 k apo,	 par	 če v lje v ,	 štiri	 sr ajce,	 d v e	
brisači,	 v olneno	 ogrinjalo	 (pled);	 na	 tri	 leta	 jim	 je	 pripadala	 kr atk a	 zimsk a	 v ol -
nena	jopica.	
P ozimi	 so	 str ažarji	 na	 zunanji	 str aži	 upor abljali	 zimsk i	 plašč	 in	 zimsk e	
šk ornje,	ki	pa	niso	bili	v	njiho vi	osebni	zadolžitvi,	t em v eč	v	lasti	za v oda.		
P o	 pr et ek u	 na v edenih	 r ok o v	 tr ajanja	 za	 posamezne	 dele	 unif orme	 so	 le-ti	
postali	 last	 paznik o v	 in	 višj ih	 paznik o v .	 Lahk o	 so	 jih	 nosili	 tudi	 po	 pr enehanju	
zaposlitv e,	 a	 br ez	 or ožja	 in	 r azpozna vnih	 znak o v	 (označb	 položaja	 ozir oma	 na -
zi v a).
P o v eljnik u	 paznik o v ,	 njego v emu	 namestnik u	 in	 višjemu	 paznik u	 sta	 pripa -
dala	 r e v ol v er	 in	 sablja.	 P azniki	 so	 bili	 obor oženi	 s	 pušk o	 in	 nožem	 (bajonet om);	
k o	 so	 službo	 opr a v ljali	 v	 notr anjih	 pr ost orih,	 pa	 so	 bili	 obor oženi	 z	 r e v ol v erjem.	 	
IV . ZA VARNOST ZAPOROV JE SPRVA SKRBELA MILICA
P o	 os v oboditvi	 drža v e	 izpod 	 ok upat orje v	 je	 milica	 pr e vzela	 tudi	 skr b	 za	
v arnost	 zapor o v	 in	 podobnih	 ustano v .	 Med	 slednjimi	 so 	 bila	 prv a	 leta	 zlasti	 ta -
borišča	 za	 v ojne	 ujetnik e,	 ki	 so	 jih	 miličniki	 str ažili	 na	 delo viščih	 in	 v	 bi v ališčih.	
Ti	 miličniki	 so	 bili	 sprv a	 de ležni	 enak eg a	 izobr aže v anja	 k ot	 drugi	 miličniki,	 ki	
so	 bili	 r azpor ejeni	 po	 postajah	 in	 v	 drugih	 enotah,	 na	 delo vnem	 mestu	 pa	 so	 se	
dodatno	usposabljali	in	izpopolnje v ali	za	paznišk a	opr a vila.
Miličniki	 so	 se	 sprv a	 sr eče v ali	 tudi	 s	 štirimi	 oblik ami	 nepr ost o v oljneg a	
dela.	 K on v encija	 Mednar odne	 or g anizacije	 dela	 je	 že	 leta 	 1930	 pr epo v edala	 v sa -
60
 Krajevni leksikon Slovenije :	II.	k njig a,	g.	Ljubljana,	str .	336.		
61
	 Ur edba	o	unif ormir anju	in	obo r ožitvi	pr a v osodne	str aže,	1930.	

76
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
k o	 pris ilno	 delo.	 T a	 se	 je	 u v elja v ljala	 počasi	 in	 r azlično	 po	 drža v ah.	 Kazensk a	 za -
k onodaja	 v	 Jugosla viji	 je	 v	 obdobju	 1945–1951	 poznala	 štiri	 oblik e	 nes v obodne -
g a	 dela:	 a)	 prisilno	 delo	 br ez	 od vzema	 pr ost osti,	 k ar	 je	 v eljalo	 do	 leta	 1948;	 b)	
prisilno	 delo	 z	 od vzemom	 pr ost osti,	 k ar	 je	 v eljalo	 do	 leta	 1951;	 c)	 poboljše v alno	
delo	 je	 bilo	 s	 pr edpisom	 u v edeno	 leta	 1948	 in	 pr eklicano	 leta	 1951;	 č)	 družbe -
nok oristno	 delo	 so	 u v edli	 leta	 1949	 in	 odpr a vili	 leta	 1951.	 Sodišča	 so	 izr ek ala	
obsodbe	 na	 prv e	 tri	 oblik e,	 upr a vni	 or g ani	 pa	 na	 zadnji	 d v e	 obliki	 t eg a	 dela.	 T o	
delo	 je	 doseg lo	 višek	 v	 času	 izv ajanja	 prv eg a	 petletneg a	 plana	 1947–1951.	 Leta	
1951	je	zv ezni	zak on	pr edpisal	delo	k ot	vzgojni	ukr ep.
62
       
4.1	Iz	zak onskih	določb
P azniki	 so	 imeli	 ista	 poobla stila	 za	 upor abo	 prisilnih	 sr edst e v	 k ot	 drugi	
miličniki.	 Prvi 	 zak on	 o	 milici	 je	 leta	 1946	 med	 prisilna	 sr edstv a	 u vrstil	 le	 t ele -
sno	 silo	 in	 or ožje.	 P aznik	 je	 or ožje	 smel	 upor abiti	 v	 petih	 primerih,	 če	 ni	 mogel	
drug ače:	 a)	 odbiti	 fizičneg a	 napada	 nase;	 b)	 za v ar o v ati	 ži v ljenja	 drža v ljano v;	 c)	
pr emag ati	 nasilneg a	 pr otipr a vneg a	 odpor a	 pri	 opr a v ljanju	 pomembneg a	 ur a -
dneg a	 opr a vila;	 č)	 pr epr ečiti	 pobeg a	 ne v arnih	 zločince v;	 d)	 odbiti	 napada	 na	
drža vno	 ali	 dr uštv eno	 pr emoženje	 ali	 objekt ,	 ki	 g a	 je	 v ar o v al.
63
	 Za	 paznik e	 so	
bile	 pomembne	 v se	 določbe	 t e	 vrst e,	 še	 posebej	 pomembne	 pa	 določbe	 pod	 gor -
njimi	t očk ami	a),	c),	č)	in	d).	
Kmalu	 so	 določbe	 pr edpiso v	 o	 izvrše v anju	 k azni	 t o vrstne	 naloge	 pr enesle	
na	 paznišk o	 službo,	 ki	 je	 dobi v ala	 s v oje	 lastne	 naloge,	 or g anizir anost ,	 izobr a -
že v anje	 in	 unif ormo.	 T a	 služba	 je	 ostala	 v	 okviru	 or g ano v	 za	 notr anje	 zade v e.	
Miličniki,	ki	so	skr beli	za	v arnost	v	t eh	 za v odih,	 so	 se	 post opoma	tudi	v	pr a vnih	
pr edpisih	 r azloče v ali	 od	 dru gih	 miličnik o v ,	 ki	 so	 skr beli	 za	 ja vno	 v arnost	 v	 me -
stih	in	podeželju.		
Naslednji	 zak on	 o	 or g anih	 za	 notr anje	 zade v e	 je	 leta	 1956	 prvič	 med	 no -
tr anje	 zade v e	 u vrstil	 tudi	 izvrše v anje	 k azni,	 v arnostnih	 ukr epo v	 in	 vzgojnih	 po -
boljše v alnih	 ukr epo v ,	 če	 niso	 v	 prist ojnosti	 drugih	 or g ano v .	 Miličniki	 so	 ču v ali	
tudi	osebe,	ki	so	bile	v	priporu	ali	v	pr eisk o v anem	zaporu.
64
 
T udi	 t emeljni	 zak on	 o	 službi	 notr anjih	 zade v	 je	 leta	 1964	 med	 nalog ami	
or g ano v	 za	 notr anje	 zade v e	 našt el	 izvrše v anje	 k azenskih	 sank cij,	 k ar	 je	 imelo	
pomen	 za	 v so	 drža v o.
65
	 Zat em	 v	 t emeljnih	 pr edpisih 	 o	 notr anjih	 zade v ah	 ni	 bilo	
v eč	določb,	ki	bi	se	nanašale	na	izvrše v anje	k azenskih	sank cij.		
P o	 brio nsk em	 plenumu	 CK	 ZK J	 1.	 julija	 1966	 so	 se	 začele	 pripr a v e	 na	 pr e -
nos	 izvrše v anja	 k azni	 zapor a	 od	 or g ano v	 za	 notr anje	 zade v e	 na	 r epublišk e	 pr a -
v osodne	 or g ane.	 Leta	 1968	 je	 t o	 pr ešlo	 v	 prist ojnost	 pr a v osodja
66
	 in	 s	 t em	 se	 je	
začelo	 no v o,	 drugo	 po v ojno	 obdobje	 v	 izvrše v anju	 k azni	 v	 Slo v eniji,	 sta	 zapisala	
pisca	 člank a	 o	 pr of esionalizaciji	 penološk e	 str ok e	 pri	 nas.
67
	 Leta	 1971	 so	 usta v -
na	 dopolnila	 celotno	 podr očje	 izvrše v anja	 k azenskih	 sank cij	 pr enesla	 v	 prist oj -
nost	r epublik	in	pokr ajin,	in	t o	ni	bilo	v eč	v	zv ezni	prist ojnosti.
68
 
Približno	 četrt	 st oletja	 po	 dr ugi	 s v et o vni	 v ojni	 je	 bilo	 t or ej	 izvrše v anje	 k a -
zenskih	 sank cij	 v	 naši	 drža vi	 v	 prist ojnosti	 or g ano v	 za	 notr anje	 zade v e,	 nat o	 je	
pr ešlo	 v	 prist ojnost	 pr a v oso dja.	 Značilen	 je	 bil	 močan	 v ojaški	 in	 miličniški	 vpli v ,	
ki	 se	 je	 odr ažal	 v	 a vt oritarnosti	 in	 rigidnih	 (t ogih,	 ok or elih)	 odnosih	 med	 obso -
jenci	in	dela v ci	v	zaporih.	
62
	 Mik ola:	Delo kot kazen ,	str .	7–9.
63
	 Zak on	o	nar odni	milici,	1946,	č l.	14.	
64
	 Zak on	o	or g anih	za	notr anje	zade v e,	1956,	čl.	5	in	7.	
65
	 T emeljni	zak on	o	službi	notr anjih	zade v ,	1964,	čl.	15	in	17.	
66
	 Zak on	o	spr emembah	in	dopolnitv ah	zak ona	o	izvrše v anju	k azenskih	sank cij,	1968.	
67
	 Mešk o	in	Hacin:	Profesionalizacija penološke stroke v Sloveniji ,	str .	312.
68
	 Usta vni	aman dmaji	XXV .	do	LIII.	k	usta vi	SR	Slo v enije,	1971.	

77
Letnik 43 (2020), št. 1
4.2	Pr a vilnik	o	pazniški	službi
Na	 t emelju	 zak ona	 o	 izvršit vi	 k azni,	 v arnostnih	 ukr epo v	 in	 vzgojnih	 po -
boljše v alnih	 ukr epo v	 iz	 leta 	 1951	 je	 minist er	 za	 notr anje	 zade v e	 FLR J	 leta	 1952	
izdal	 Pr a vilnik	 o	 pazniški	 službi	 v	 k azenskih	 poboljše v alnih	 za v odih,	 ki	 je	 v eljal	
od	 5.	 aprila	 1952.
69
	 T o	 je	 bil	 prvi	 t o vrstni	 pr a vilnik	 pod	 no v o	 oblastjo,	 ki	 je	 bil	
obja v ljen	in	že	zat o	g a	je	vr edno	prik azati.	
P azniki	 so	 v ar o v ali	 pr ost or e	 za v oda,	 ču v ali	 obsojence	 med	 delom	 bodisi	
v	 za v odu	 bodisi	 zunaj	 njeg a,	 vzdrže v ali	 notr anji	 r ed	 in	 disciplino	 med	 obsojen -
ci	 t er	 med	 pr e v ozom	 spr emljali	 obsojence.	 Kjer	 so	 k azen	 pr estajale	 žensk e,	 so	
paznice	 skr bele	 za	 vzdrže v anje	 notr anjeg a	 r eda	 in	 disc ipline.	 Njiho vi	 nazi vi	 so	
bili	 za	 mošk e:	 paznik,	 višji	 paznik,	 nadzornik	 paznik o v	 in	 po v eljnik	 paznik o v;	 za	
žensk e	 pa:	 paznica,	 višja	 paznica,	 nadzornica	 paznic	 in	 po v eljnica	 paznic.	 Sist e -
mizacijo	 paznišk eg a	 osebja	 je	 določil	 r epubliški	 minist er	 za	 notr anje	 zade v e,	 za	
zv ezne	 za v ode	 t e	 vrst e	 pa	 zv ezni	 notr anji	 minist er .	 T o	 osebje	 je	 bilo	 unif ormir a -
no	in	obor oženo,	k ar	je	določil	zv ezni	minist er	za	notr anje	zade v e.	
Nepor očeni	 pazniki	 in	 višji	 pazniki	 so	 mor ali	 pr a viloma	 stano v ati	 v	 pr o -
st orih	 za v oda,	 enak o	 v do v ci	 br ez	 otr ok	 ali	 r azv ezani	 br ez	 otr ok;	 drugi	 pa	 v 
neposr edni	 bl ižini.	 Br ez	 do v oljenja	 star ešine	 niso	 smeli	 zapustiti	 s v ojeg a	 bi v ali -
šča.	 Star ešina	 paznik o v	 je	 mor al	 skr beti	 za	 pouče v anje	 moštv a,	 k ak o	 opr a v ljati	
službo.	
Str elno	 or ožje	 pri	 opr a v ljanju	 službe	 je	 smel	 upor abiti	 v	 petih	 primerih:	
a)	 če	 ni	 mogel	 drug ače	 od vr niti	 neposr edneg a	 napada	 nanj;	 b)	 če	 obsojenec	 na	
drugi	 pozi v	 paznik a	 ni	 obstal;	 c)	 če	 k at er a	 k oli	 oseba	 na	 tr etji	 pozi v	 ni	 obstala;	 č)	
če	 ni	 mogel	 drug ače	 priklicati	 paznik o v	 na	 pomoč;	 d)	 ob	 požaru,	 uporu	 obsojen -
ce v	ali	ob	drugi	nenadni	ne v arnosti.	
Če	 ni	 bil	 v	 službi,	 je	 smel	 v	 za v odu	 or ožje	 upor abiti	 v	 tr eh	 primerih:	 a)	 če	
g a	 je	 dejansk o	 napadel	 en	 ali	 v eč	 obsojence v ,	 napada	 pa	 ni	 mogel	 drug ače	 od vr -
niti;	 b)	 če	 ni	 mogel	 drug ače	 pr epr ečiti	 pobeg a	 eneg a	 ali	 v eč	 obsojence v;	 c)	 če	 je	
eden	 al i	 v eč	 obsojence v	 sk ušalo	 pobegniti	 z	 dela	 zunaj	 za v oda	 ali	 med	 spr emlja -
njem,	pa	se	t eg a	ni	dalo	drug ače	pr epr ečiti.	
Če	 je	 prišlo	 znotr aj	 za v oda	 do	 upor a	 in	 je	 bila	 ne v arnost ,	 da	 bi	 obsojenci	
pobegnili	 ali	 ogr ožali	 za v od ,	 je	 o	 upor abi	 or ožja	 odločil	 upr a vnik	 ali	 po v erjenik	
za	 notr anje	 zade v e	 k ot	 načelnik	 prist ojneg a	 or g ana	 za	 notr anje	 zade v e,	 ob	 njuni	
odsotnosti	pa	star ešina	paznik o v	ali	njego v	namestnik.	
Med	 paznik e	 je	 bil	 spr ejet ,	 k dor	 je	 izpolnje v al	 pogoje	 iz	 50.	 člena	 zak o -
na	 o	 dr ža vnih	 uslužbencih.	 T a	 je	 v sebo v al	 osem	 pogoje v ,	 od	 drža v ljanstv a	 FLR J	
pr ek	 v olilne	 pr a vice	 do	 v seh 	 drugih	 pogoje v	 za	 str ok o,	 v	 k at er o	 je	 hot el	 st opiti.	
V	 dr ža vno	 službo	 je	 bil	 lahk o	 izjemoma	 spr ejet	 tudi	 tisti,	 ki	 je	 bil	 star ejši	 od	 50	
ozir oma	 60	 let	 ali	 tuji	 drža v ljan,	 če	 je	 t o	 do v olil	 pr edse dnik	 v lade	 FLR J.
70
	 P oleg	
t eh	 osm ih	 pogoje v	 sta	 bila	 za	 paznik a	 še	 dodatna	 d v a	 pogoja:	 da	 je	 odslužil	 v o -
jaški	 r ok	 in	 je	 bil	 star	 od	 21 	 do	 30	 let .	 P azniki	 so	 dobili	 br ezplačno	 unif ormo,	
or ožje	 in	 opr emo;	 tisti,	 ki	 so	 stano v ali	 v	 za v odu,	 pa	 še	 br ezplačno	 oskr bo,	 k uri v o	
in	r azs v etlja v o.	
Leta	 19 48	 je	 bil	 ta	 zak on	 o	 drža vnih	 uslužbencih	 spr emenjen	 in	 dopol -
njen,	 spr emenjen	 je	 bil	 tudi	 50.	 člen,	 in	 sicer	 tak o,	 da	 je	 smel	 biti	 za	 drža vneg a	
uslužbenca	 spr ejet	 tudi	 tisti,	 ki	 je	 izpolnje v al	 v se	 pogoje,	 star	 pa	 je	 bil	 nad	 16	 let ,	
če	je	t o	do v olila	v lada	FLR J.
71
 
69
	 Pr a vilnik	o	pa zniški	službi	v	k azensk o	poboljše v alnih	za v odih,	1 952.	
70
	 Zak on	o	drža vnih	uslužbencih,	Ur .	list	FLR J,	št .	62/46,	z	dne	2.	a v gusta	1946.
71
	 Zak on	 o	 spr emembah	 in	 dopo lnitv ah	 zak ona	 o	 drža vnih	 uslužbencih,	 Ur .	 list	 FLR J,	 št .	 44/48,	 z	
dne	29.	maja	1948,	čl.	20.		

78
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
4.3	Str og a	disciplina
Zgor aj	 opisani	 pr a vilnik	 o	 pazniški	 službi	 iz	 leta	 1952	 je	 imel	 str oge	 do -
ločbe	 g lede	 discipline	 med	 pazniškim	 osebjem.	 Odgo v arjali	 so	 za	 disciplinsk e	
ner ednosti	 in	 za	 disciplinsk e	 pr est opk e.	 Med	 ner ednosti	 so	 št eli	 manjše	 kršitv e	
službene	 dolžnosti,	 za	 pr est opk e	 pa	 hujše	 kršitv e	 službene	 dolžnosti,	 ne	 g lede	
na	 t o,	 ali	 so	 za	 posledico	 imeli	 k azensk o	 odgo v ornost .	 Za	 nedisciplino	 so	 odgo -
v arjali	po	zak onu	o	drža vnih	uslužbencih.
K ot	 disciplinsk e	 ner ednosti	 so	 št eli	 šest	 kršit e v:	 nepr a vilno	 hr ambo	 or ož -
ja	 in	 opr eme;	 nepr a vilno	 nošenje	 or ožja	 in	 unif orme; 	 nepr a vilno	 r a vnanje	 v	
postr oju;	 nepozdr a v ljanje	 ali	 nepr a vilno	 pozdr a v ljan je	 star ešin;	 nepr a vilno	
postiljanje	 post elje,	 pospr a v ljanje	 oblek e	 in	 perila	 v	 k asarni;	 nezadostno	 snago	
t elesa,	 perila,	 oblek e,	 obutv e,	 post elje	 in	 pr ost or o v	 v	 k asarni.	 Za	 t e	 ner ednosti	 je	
bilo	 pr ed videnih	 pet	 k azni:	 ustni	 uk or;	 ustni	 uk or	 pr ed	 postr ojem;	 pisni	 str ogi	
uk or;	 denarna	 k azen,	 ki	 je	 za	 v sak	 posamezni	 primer	 lahk o	 znašala	 naj v eč	 10	
odst otk o v	 čistih	 pr ejemk o v	 v	 enem	 mesecu,	 v sota	 t eh	 k azni	 pa	 naj v eč	 20	 odst ot -
k o v	 v se h	 mese čnih	 pr ejemk o v;	 zapor	 do	 deset	 dni.	 K omur	 je	 bila	 izr ečena	 de -
narna	 k azen,	 so	 mu	 otr oški	 dodat ek	 izplače v ali	 v	 celoti.	 Zadnje	 tri	 našt et e	 k azni	
so	 vpisali	 v	 uslužbenski	 list .	 T e	 k azni	 je	 izr ek al	 upr a vnik	 za v oda	 ali	 po v erjenik	
za	 notr anje	 zade v e,	 po	 pooblastilu	 obeh	 pa	 tudi	 star ešina	 paznik o v .	 Možna	 je	
bila	 prit ožba	 na	 izr ečeno	 k azen.	 Če	 jo	 je	 izr ek el	 star ešina	 paznik o v ,	 je	 prit ožbo	
r eše v al	 upr a vnik	 za v oda	 ali	 po v erjenik	 za	 notr anje	 zade v e;	 o	 prit ožbi	 na	 upr a v -
nik o v o	 odločbo	 je	 odločal	 po v erjenik;	 o	 prit ožbi	 na	 po v erjenik o v o	 odločbo	 pa	 je	
odločalo	r epublišk o	ministrstv o	za	notr anje	zade v e.	
Disciplinski	 pr est opki	 so	 bili	 našt eti	 v	 65c.	 členu	 zak ona	 o	 drža vnih 	
uslužbencih,	 in	 sicer	 jih	 je	 bilo	 16;	 poleg	 t eh	 pa	 je	 za	 paznik e	 bilo	 določenih	 še 	
11	 drugih	 pr est opk o v:	 zapustit e v	 dolžnosti	 br ez	 do v oljenja	 star ešine	 ali	 br ez 	
opr a vičene	službene	potr ebe;	v sak a	 nepok orščina	do	nadr ejenih;	nemar en	od -
nos	 do	 ču v anja	 opr eme,	 or ožja,	 unif orme	 in	 drugeg a	 drža vneg a	 pr emoženja; 	
neopr a vičeno	 jemanje	 ali	 odt ego v anje	 hr ane	 obsojencem;	 spr ejemanje	 nagr ad 	
ali	 daril	 od	 obsojence v ,	 njiho vih	 sor odnik o v	 ali	 drugih	 oseb;	 v sak o	 k upo v anje, 	
pr odajanje	 ali	 menjanje	 stv ari,	 ži vil	 ali	 drugih	 pr edmet o v	 med	 uslužbenci	 in 	
obsojenci;	 prinašanje	 pr epo v edanih	 stv ari	 v	 za v od	 ali	 odnašanje	 takih	 stv ari	 iz 	
za v oda	 t er	 pomoč	 ali	 omogočanje	 takih	 dejanj	 obsojencem;	 v sak o	 neodločno 	
ali	 nepazlji v o	 nast opanje	 naspr oti	 obsojencu,	 ki	 mu	 je	 zaupan,	 da	 pazi	 nanj; 	
prinašanje	 alk oholnih	 pijač	 v	 pr ost or e,	 v	 k at erih	 so	 obsojenci,	 in	 do v olit e v ,	 da 	
obsojenci	 pijejo	 alk oholne	 pijače;	 spanje	 na	 paznišk em	 mestu	 ali	 med	 paznišk o 	
službo;	 v sak o	 r a vnanje	 z	 obsojenci,	 ki	 je	 v	 naspr otju	 s	 pr a vili	 službe	 ali	 pr edpisi 	
hišneg a	r eda. 	
Za	 disciplinsk e	 pr est opk e	 je	 bilo	 pr ed videnih	 pet er o	 k azni:	 pr epo v ed	 na -
pr edo v anja	 v	 višji	 plačilni	 r azr ed	 ozir oma	 podelitv e	 periodičneg a	 po višk a	 in	
tudi	 pr epo v ed 	 napr edo v anja 	 v	 višji	 nazi v	 za	 čas	 od	 šestih 	 mesece v	 do	 eneg a	 leta;	
zmanjšanje	 pr ejemk o v	 za	 dobo	 od	 tr eh	 mesece v	 do	 eneg a	 leta,	 k ar	 v	 posame -
znem	 mesecu	 ni	 smelo	 pr eseg ati	 20	 odst otk o v	 enomesečnih	 čistih	 pr ejemk o v;	
zapor	 od	 deset	 do	 trideset	 dni;	 odpust	 iz	 službe	 s	 pr epo v edjo	 vrnitv e	 v	 službo	
za	 dobo	 od	 eneg a	 do	 tr eh	 let;	 odpust	 iz	 službe	 za	 v selej.	 K omur	 je	 bila	 izr ečena	
denarna	k azen,	so	mu	otr oški	dodat ek	izplače v ali	v	celoti.	
Kazni	 za	 discip linsk e	 pr est opk e	 je	 na	 prvi	 st opnji	 izr ek alo	 disciplinsk o	 so -
dišče	 za v oda,	 o	 prit ožbi	 pa	 disciplinsk o	 sodišče	 ministr stv a	 za	 notr anje	 zade v e	
v	 r epubliki.	 O	 disciplinskih	 pr est opkih	 paznik o v ,	 ki	 so	 službo	 opr a v ljali	 pri	 po -
v erjeništvu	 za	 notr anje	 zade v e	 okr ajneg a	 ozir oma	 mestneg a	 ljudsk eg a	 odbor a,	
je	 na	 prvi	 st opnji	 odločalo	 disciplinsk o	 sodišče	 ministrstv a	 za	 notr anje	 zade v e	
v	r epubliki.		
P aznik,	 ki	 je	 bil	 disciplinsk o	 k azno v an	 z	 zapor om,	 ni	 imel	 pr a vice	 do	 pr e -
jemk o v	za	čas,	k o	je	pr estajal	t o	k azen,	r azen	otr ošk eg a	dodatk a.
Leta	 1948	 so	 spr emembe	 in	 dopolnitv e	 zak ona	 o	 drža vnih	 uslužbencih	

79
Letnik 43 (2020), št. 1
določile	 23	 disciplinskih	 pr est opk o v ,	 za	 k at er e	 je	 bil	 st orilec	 odgo v or en	 ne	 g lede	
na	t o,	da	je	pr est opek	st oril	bodisi	iz	malomarnosti	bodisi	za v estno.
72
 
4.4	P azniki	k ot	izvršilni	uslužbenci	v	notr anjem	r esorju
Ist eg a	 dne,	 t or ej	 5.	 aprila	 1952,	 je	 začel	 v eljati	 tudi	 pr a vilnik,	 ki	 je	 določil,	
k do	 so	 izvršiln i	 uslužbenci	 v	 notr anjem	 r esorju.
73
	 Med	 t e	 uslužbence	 je	 št el	 v	
celoti	 tudi	 paznišk o	 osebje,	 ki	 je	 bilo	 po	 hier ar hiji	 r azpor ejeno	 tak ole:	 paznik,	
višji	paznik,	nadzornik	paznik o v	in	po v eljnik	paznik o v .
P aznik	 je	 mor al	 imeti	 k ončano	 najmanj	 osno vno	 šolo	 in	 k ončati	 t ečaj	 za	 ta	
nazi v .	 T a	 t ečaj	 je	 pot ek al	 v	 nižji	 šoli	 r epublišk eg a	 ministrstv a	 za	 notr anje	 zade v e.	
Višji	 paznik	 je	 dosegel	 ta	 nazi v	 po	 petih	 letih	 službo v anja	 na	 mestu	 pazni -
k a.	
Nadzornik	 paznik o v	 je	 mor al	 imeti	 v saj	 nepopolno	 sr ednjo	 šolo	 in	 nižjo	
šolo	 r epublišk eg a	 notr anjeg a	 ministrstv a	 ali	 pa	 deset	 let	 službo v anja	 k ot	 paznik	
ali	višji	paznik	t er	str ok o vni	izpit	za	nadzornik a	paznik o v .	
P o v eljnik	 paznik o v	 je	 mor al	 službo v ati	 najmanj	 deset	 let	 k ot	 nadzornik	
paznik o v	in	opr a viti	str ok o vni	izpit	za	po v eljnik a	paznik o v .	
Plača	 paznik a	 je	 bila	 5.600	 dinarje v	 na	 mesec,	 s	 po viški	 na	 službena	 leta 	
pa	 do	 7.700	 dinarje v .	 Višji	 paznik	 je	 bil	 u vrščen	 od	 XVII.	 do	 XV .	 plačilneg a	 r azr e -
da,	nadzornik	 paznik o v	od	 XVI.	do	 XIII.	plačilneg a	r azr eda	in	po v eljnik	paznik o v 	
od	 XII.	 do	 XI.	 plačilneg a	 r azr eda.	 V sak a	 tri	 leta	 službe	 so	 tistim	 v	 XV .,	 XIII.	 XII.	 in 	
XI.	 plačilnem	 r azr edu	 pripadali	 po	 trije	 periodični	 po viški.	 Ti	 po viški	 so	 v	 XV . 	
plačilnem	 r azr edu	 znašali	 300	 dinarje v	 na	 mesec,	 v	 XIII.	 in	 XII.	 r azr edu	 po	 400 	
dinarje v	 in	 v	 XI.	 plačilnem	 r azr edu	 500	 dinarje v	 mesečno.	 P o viški	 paznik o v	 so 	
znašali	 300	 dinarje v	 na	 mesec	 in	 jih	 je	 bilo	 sedem,	 pr a v	 tak o	 v sak a	 tri	 leta	 službe. 	
Minist er	 za	 notr anje	 zade v e	 v	 r epubliki	 je	 pr edpisal	 učni	 načrt	 in	 pr ogr am	
nižje	 šole	 ministrstv a	 za	 notr anje	 zade v e,	 enak o	 je	 v eljalo	 za	 t ečaj	 za	 paznik e	 v	
t ej	 šoli.	 Isti	 minist er	 je	 pr ed pisal	 pr ogr am	 str ok o vneg a	 izpita	 za	 nadzornik a	 in	
po v eljnik a	 paznik o v .	 K dor	 ni	 uspešno	 k ončal	 zaključne g a	 izpita	 v	 t ej	 šoli	 ali	 na	
t ečaju,	 mu	 je	 pr enehala	 služba.	 Napr edo v anje	 je	 bilo	 d v eh	 vrst:	 a)	 v	 višji	 nazi v	 in	
b)	v	višji	plačilni	r azr ed.
P et	 let	 po	 u v elja vitvi	 t eg a	 pr a vilnik a,	 t or ej	 od	 leta	 1957	 dalje,	 so	 bili	 lahk o	
za	 višjeg a	 paznik a	 posta v ljeni	 tudi	 podčastniki	 JLA,	 za	 nadzornik e	 paznik o v	 ča -
stniki	 milice	 in	 JLA,	 za	 po v eljnik a	 paznik o v	 pr a v	 tak o	 častniki	 milice	 in	 JLA.	 Če	 so	
podčastniki	 in	 častniki	 milice	 t er	 JLA	 pr enehali	 dot edanjo	 službo	 in	 najk asneje	
v	 pol	 leta	 pr est opili	 med	 paznik e,	 se	 jim	 je	 dot edanja	 služba	 št ela	 po	 določbah	
t eg a	pr a vilnik a.	
V	 d v eh	 poznej ših	 letih	 je	 bil	 ta	 pr a vilnik	 trikr at	 spr emenjen	 in	 dopolnjen.	
Od	 18.	 f ebruarja	 1953	 je	 bil	 ta	 pr a vilnik	 spr emenjen	 in	 dopolnjen	 tak ole:	 po v elj -
nik	 paznik o v	 je	 bil	 r azvršče n	 od	 XII.	 do	 VIII.	 plačilneg a	 r azr eda;	 trije	 periodični	
po viški	 so	 bili	 v	 XV .,	 XIII.,	 XII.,	 XI.	 in	 VIII.	 plačilnem	 r azr edu.
74
	 Od	 30.	 sept embr a	
1953	 je	 v eljala	 ta	 spr ememba	 t eg a	 pr a vilnik a:	 plača	 paznik o v	 je	 znašala	 6.300	
dinarje v	 na	 mesec,	 s	 po viški	 po	 službenih	 letih	 pa	 do	 8.400	 dinarje v .
75
	 Od	 za -
četk a	 leta	 195 4	 je	 v eljala	 tr etja	 spr ememba.	 Najpr ej	 so 	 bile	 spr emembe	 v	 r az -
vrstitvi	 paznišk eg a	 osebja	 v	 plačilne	 r azr ede,	 in	 sicer:	 paznik	 od	 XVIII.	 do	 XV .	
r azr eda,	 višji	 paznik	 od	 XV .	 do	 XIV .	 r azr eda,	 nadzornik	 paznik o v	 od	 XIII.	 do	 XII.	
72
	 Zak on	 o	 spr emembah	 in	 dopo lnitv ah	 zak ona	 o	 drža vnih	 uslužbencih,	 Ur .	 list	 FLR J,	 št .	 44/48,	 z	
dne	29.	maja	1948,	čl.	31.
73
	 Pr a vilnik	o	izvršilnih	uslužbencih	v	r esoru	notr anjih	zade v ,	1952 .	
74
	 Pr a vilnik	 o	 spr emembah	 in	 do polnitv ah	 pr a vilnik a	 o	 izvršilnih	 uslužbencih	 v	 r esoru	 za	 notr a -
nje	zade v e,	1953.	
75
	 Pr a vilnik	 o	 spr emembah	 in	 do polnitv ah	 pr a vilnik a	 o	 izvršilnih	 uslužbencih	 v	 r esoru	 za	 notr a -
nje	zade v e,	1953.	

80
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
r azr eda	 in	 po v eljnik	 paznik o v	 od	 XII.	 do	 VIII.	 plačilneg a	 r azr eda.	 Za	 paznik a	 so	
v eljali	štirje	 periodični	 po viški	 v	 XV .	 plačilnem	r azr edu,	 za	 višjeg a	paznik a,	nad -
zornik a	 paznik o v	 in	 po v eljnik a	 paznik o v	 pa	 trije	 periodični	 po viški	 v	 XIV .,	 XII.,	
XI.	 in	 V III.	 plačilnem	 r azr ed u.	 P eriodični	 po viški	 so	 znašali	 v	 VIII.	 r azr edu	 600	
dinarje v ,	v	XI.	r azr edu	500	dinarje v ,	v	XII.,	XIV .	in	XV .	r azr edu	pa	400	dinarje v .
76
 
4.5	T ri	vrst e	uslužbence v	drža vnih	or g ano v	leta	1952
Sicer	 so 	 za	 paznišk o	 osebje	 v eljale	 določbe	 t emeljne	 ur edbe	 o	 nazi vih	 in	
plačah	 uslužb ence v	 drža vnih	 or g ano v	 iz	 leta	 1952.
77
	 Plača	 je	 bila	 določena	 po	
str ok o vni	 izobr azbi,	 nazi vu,	 uspehu	 pri	 delu	 in	 službenih	 letih.	 Bilo	 je	 d v ajset	
plačilnih	 r azr edo v ,	 od	 I.	 do	 XX.	 Plača	 v	 I.	 plačilnem	 r azr edu	 je	 znašala	 22.500	
dinarje v ,	 v	 XX .	 pa	 5.000	 dinarje v .	 Drža vni	 uslužbenci	 z	 nazi v om,	 za	 k at er eg a	 se	
je	 zaht e v ala	 nižja	 str ok o vna	 izobr azba,	 so	 spadali	 v	 pla čilne	 r azr ede	 od	 XX.	 do	
XIV .,	 s	 sr ednjo 	 str ok o vno	 iz obr azbo	 so	 bili	 r azvrščeni	 od	 XVI.	 do	 IX.	 plačilneg a	
r azr eda	 t er	 tisti	 z	 višjo	 in	 vis ok o	 izobr azbo	 od	 XIV .	 do	 I.	 plačilneg a	 r azr eda.	 Glede	
na	 vrst o	 del	 so	 se	 drža vni	 uslužbenci	 delili	 na	 a)	 upr a vne	 in	 str ok o vne	 usluž -
bence,	 b)	 na	 izvršilne	 uslužbence	 in	 c)	 na	 pisarnišk e	 uslužbence.	 Pripadal	 jim	
je	 lahk o	 še	 položajni	 dodat ek.	 Na	 začetk u	 leta	 1954	 je	 bila	 ta	 ur edba	 spr eme -
njena	 in	 dopolnjena	 in	 obja v ljeno	 je	 bilo	 njeno	 pr ečiščen o	 besedilo.	 Plača	 je	 bila	
opr edeljena	 k ot	 t emeljna,	 dopolnilna	 in	 položajni	 dod at ek.	 Plačilni	 r azr edi	 so	
bili	 od	 naj višje g a	 I.	 do	 najnižjeg a	 XX.	 Plača	 v	 I.	 plačilnem	 r azr edu	 je	 bila	 22.500	
dinarje v ,	 v	 XX .	 pa	 5.500	 dinarje v .	 Uslužbenci	 z	 nazi v om,	 za	 k at er eg a	 se	 je	 zah -
t e v ala	 nižja	 str ok o vna	 izobr azba,	 so	 bili	 r azvrščeni	 od	 XX.	 do	 XII.	 r azr eda,	 tisti	
s	 sr ednjo	 str ok o vno	 izobr azbo	 od	 XVI.	 do	 VIII.	 r azr eda	 in	 tisti	 z	 višjo	 ali	 visok o	
izobr azbo	od	XIV .	do	I.	r azr eda.
78
  
Na	 osno vi	 zgo rnje	 t emeljne	 ur edbe	 iz	 leta	 1952	 je	 izše l	 pr a vilnik,	 ki	 je	 s	
1.	 aprilom	 1952	 u v edel	 poseben	 dodat ek	 za	 uslužbence	 v	 r esorju	 za	 notr anje	
zade v e.
79
	 P oseben	 dodat ek	 je	 znašal	 od	 500	 do	 3.000	 dinarje v	 na	 mesec.	 Do -
ločil	 je,	 da	 uslužbencem	 v	 k azenskih	 poboljše v alnih	 domo vih	 pripada	 poseben	
dodat ek,	 br ez plačno	 stano v anje	 in	 k uri v o.	 Čez	 dobri	 d v e	 leti	 je	 bil	 znesek	 t eg a	
dodatk a	 določen	 v	 znesk u	 od	 500	 do	 6.000	 dinarje v	 na	 mesec.
80
	 Leta	 1956	 je	
t o	 ur ed ila	 ur edba.
81
	 Uslužbencem	 notr anjeg a	 r esorja	 je	 pripadal	 tak	 dodat ek	 v	
višini	 od	 1.000	 do	 10.000	 dinarje v	 mesečno.	 Upor abljal a	 se	 je	 od	 1.	 julija	 1956.	
Z v ezni	 drža vni	 sekr etar	 za	 notr anje	 zade v e	 je	 bil	 pooblaščen,	 da	 izda	 pr a vilnik	
o	t em	dodatk u.	
4.6	Določbe	o	upor abi	prisilnih	sr edst e v	iz	leta	1956
Z v ezni	 zak on	 je	 leta	 1956
82
	 obširneje	 opr edelil,	 k aj	 obseg ajo	 notr anje	 za -
de v e:	 t o	 je	 neposr edno	 izvrš e v anje	 zak ono v	 in	 drugih	 pr edpiso v	 t er	 or g anizir a -
nje	 služb	 za	 opr a v ljanje	 drugih	 upr a vnih	 zade v	 in	 deja vnosti	 na	 podr očju	 zaščit e	
drža vne	 v arnosti,	 ja vneg a	 r eda,	 r eda	 in	 miru,	 s v obode	 in	 pr a vic	 drža v ljano v	 t er	
76
	 Pr a vilnik	 o	 spr emembah	 in	 do polnitv ah	 pr a vilnik a	 o	 izvršilnih	 uslužbencih	 v	 r esoru	 notr anjih	
zade v ,	1954.	
77
	 T emeljna	ur edba	o	nazi vih	in	plačah	uslužbence v	drža vnih	or g ano v ,	1952.
78
	 Ur edba	 o	 spr emembah	 in	 dopo lnitv ah	 t emeljne	 ur edbe	 o	 nazi vih	 in	 plačah	 uslužbence v	 drža v -
nih	or g ano v ,	1954.	
79
	 Pr a vilnik	o	po sebnem	dodatk u	uslužbence v	r esor a	notr anjih	zade v ,	1952.	
80
	 Pr a vilnik	 o	 spr emembi	 pr a vilnik a	 o	 posebnem	 dodatk u	 uslužbence v	 r esor a	 notr anjih	 zade v ,	
1954.
81
	 Ur edba	o	posebnem	dodatk u	za	uslužbence	or g ano v	za	notr anje	zade v e,	1956.	
82
	 Zak on	o	or g anih	za	notr anje	zade v e,	1956,	členi	1,	5,	8,	13,	82,	8 3,	84,	101	in	104.

81
Letnik 43 (2020), št. 1
družbeneg a	 in	 zasebneg a	 pr emoženja	 t er	 na	 podr očju	 izvršitv e k azni,	 ci vilne	
zaščit e	 in	 osebnih	 stanj.	 T o	 je	 bilo	 podr obneje	 določeno	 v	 obliki	 trinajstih	 po -
dr očij	 notr anjih	 zade v ,	 kjer	 so	 v	 šest o	 podr očje	 št eli	 izv ršitv e	 k azni,	 v arnostnih	
ukr epo v	 in	 vzgojnih	 poboljše v alnih	 ukr epo v ,	 če	 niso	 posamezne	 od	 t eh	 zade v	 v	
prist ojnosti	 dr ugih	 or g ano v;	 t e	 slednje	 zade v e	 so	 bile	 v ključene	 med	 tist e,	 ki	 so	
splošneg a	pomena	za	f eder acijo.		
Or g ani	 za	 notr anje	 zade v e	 so 	 or g anizir ali	 službe	 in	 za v ode	 za	 izvršit e v	 k a -
zni,	 v arnostnih	 ukr epo v	 in	 vzgojnih	 poboljše v alnih	 ukr epo v	 t er	 za	 ču v anje	 oseb,	
zoper	k at er e	je	v	k azensk em	post opk u	odr ejen	pripor	ali	pr eisk o v alni	zapor .
Miličniki	 in	 uslužbenci	 str aže	 v	 KPZ	 so	 imeli	 pr a vico	 in	 dolžnost	 nositi	
or ožje	 po	 pr edpisih	 o	 njiho vi	 obor ožitvi.	 P oleg	 t eg a	 so	 nosili	 tudi	 gumije v k o	 v	
primerih,	ki	jih	določijo	pr a vila	službe.	
Sk upno	 je	 bilo	 določilo,	 k daj	 smeta	 miličnik	 in	 uslužbenec	 str aže	 KPZ	 upo -
r abiti	prisilna	sr edstv a.	
a)	 Fizič no	 silo	 ali	gumije v k o	 sta	 smela	 upor abiti	t edaj,	 k o	 je	 bilo	 tr eba	 ob -
v ladati	 upir anje	 osebe,	 ki	 je	 motila	 r ed	 in	 mir ,	 ali	 jo	 je	 bilo	 tr eba	 pridržati	 ali	
pri v esti	ali	od vrniti	njen	napad.	
b)	 Str elno	 or ožje	 je	 smel	 miličnik	 ali	 str ažnik	 v	 KPZ	 pri	 opr a v ljanju	 službe	
upor abiti	 t edaj,	 če	 ni	 mogel	 drug ače:	 za v ar o v ati	 ži v ljenja	 drža v ljano v;	 ob v lada -
ti	 nasilneg a	 pr otipr a vneg a	 upir anja,	 na	 k at er eg a	 je	 nal et el	 pri	 opr a v ljanju	 po -
membnejše	 ur adne	 naloge;	 pr epr ečiti	 beg a	 osebe,	 zasačene	 pri	 hujšem	 k azni -
v em	 dejanju,	 ali	 osebe,	 za	 k at er o	 je	 izdana	 tir alica;	 pr epr ečiti	 beg a	 oseb,	 ki	 jim	
je	 vzeta	 pr ost ost	 in	 so	 mu	 zaupane	 v	 ču v anje;	 od vrniti	 od	 sebe	 hujšeg a	 fizičneg a	
napada	 ali	 pr epr ečiti	 posk usa	 napada,	 ki	 ogr oža	 njego v o	 ži v ljenje;	 od vrniti	 na -
pada	 na	 objekt ,	 ki	 mu	 je	 zaupan	 v	 ču v anje,	 ali	 napada	 na	 pr emoženje	 v ečje	 vr e -
dnosti.	 Str elno	 or ožje	 sta	 smela	 upor abiti	 le	 t edaj,	 če	 nista	 mog la	 s	 fizično	 silo	 ali	
gumije v k o	 zagot o viti	 izvršitv e	 ur adne	 naloge.	 Če	 je	 bilo	 mogoče,	 sta	 mor ala	 pr ej	
na	t o	opozoriti	tist eg a,	pr oti	k at er emu	sta	namer a v ala	upor abiti	or ožje.							
O	 di sciplinskih	 pr est opkih	 str ažarje v	 v	 KPZ	 so	 na	 prvi	 st opnji	 odločala	 di -
sciplinsk a	 sodišča	 v	 KPZ,	 na	 drugi	 st opnji	 pa	 disciplinsk o	 sodišče	 r epublišk eg a	
drža vneg a	sekr etariata	za	notr anje	zade v e.	
T a	 zv ez ni	 zak on	 je	 upor abil	 ime	 str ažarji	 v	 k azensk o	 poboljše v alnih	 za v o -
dih	in	ne	besedo	pazniki.	Slednja	se	je	najbolj	u v elja v ljala	v	naši	r epubliki.	
Z v ezni	 zak on	 je	 leta	 1964
83
	 določil,	 da	 med	 zade v e	 drža vne	 upr a v e,	 ki	 jih	
opr a v ljajo	 or g ani	 za	 notr anje	 zade v e,	 spada	 tudi	 izvrš e v anje	 k azenskih	 sank -
cij,	 med	 notr anje	 zade v e,	 ki	 imajo	 pomen	 za	 v so	 drža v o,	 je	 u vrstil	 izvrše v anje	
k azenskih	 sank cij.	 Z v ezni	 se kr etariat	 za	 notr anje	 zade v e	 je	 bil	 odgo v or en	 za	 iz -
vrše v anje	 notr anjih	 zade v ,	 ki	 imajo	 pomen	 za	 v so	 drža v o	 tudi	 takr at ,	 k adar	 jih	
opr a v ljajo	or g ani	za	notr anje	zade v e	v	r epubliki.					
Zadnji	 zv ezni	 zak on	 o	 notr anjih	 zade v ah	 iz	 leta	 1966
84
	 ni	 v eč	 v sebo v al	
nobenih	 določb	 o	 t em,	 da	 bi	 izvrše v anje	 k azenskih	 sank cij	 spadalo	 pod	 notr anje	
zade v e,	k ot	je	že	omenjeno.
4.7	Nazi vi	in	plače	paznik o v	po	ur edbi	iz	leta	1958
Leta	 19 56	 je	 začel	 v eljati	 zak on	 o	 or g anih	 za	 notr anje	 zade v e	 in	 nastala	 je	
potr eba,	 da	 se 	 na	 no v o	 ur edijo	 nazi vi	 in	 plače	 uslužbence v	 v	 t eh	 or g anih.	 Zat o	 je	
izšla	 obširna	 ur edba	 z	 51	 členi,	 ki	 se	 je	 upor abljala	 od	 1.	 januarja	 1958.
85
	 Med	
or g ane	 za	 notr anje	 zade v e	 so	 št eli	 tudi	 str ažo	 v	 KPZ,	 zat o	 je	 ur edba	 v sebo v ala	
tudi	določbe	o	uslužbencih	t e	str aže.	
83
	 T emeljni	zak on	o	službi	notr anjih	zade v ,	1964,	členi	15,	17	in	19 .
84
	 T emeljni	zak on	o	notr anjih	zade v ah, 1966.
85
	 Ur edba	o	nazi vih	in	plačah	usl užbence v	or g ano v	za	notr anje	zade v e,	1958.

82
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
Uslužbenci	 str aže	 v	 k azenskih	 poboljše v alnih	 za v odih	 so	 imeli	 nazi v e	 pa -
znik,	 višji	 paznik,	 nadzornik 	 paznik o v	 in	 po v eljnik	 paznik o v .	 P azniki	 so	 spadali	 v	
plačilne	 r azr ede	 od	 XVIII.	 do	 XII.,	 višji	 paznik	 od	 XVI.	 do 	 X.,	 nadzornik	 paznik o v	
v	 XV .	 do 	 VIII.	 in	 po v eljnik	 paznik o v	 v	 XII.	 do	 V .	 plačilneg a	 r azr eda.	 V	 zaključnih	
plačilnih	 r azr edih	 paznik o v	 so	 bili	 trije	 periodični	 po viški,	 za	 višje	 paznik e,	 nad -
zornik e	in	po v eljnik e	pa	d v a	periodična	po višk a.
P oseben	 dodat ek	 na	 službo	 je	 znašal	 do	 16.700	 dinarje v	 na	 mesec.	 Od -
visen	 je	 bil	 od 	 pomena	 delo vneg a	 mesta,	 posebnih	 napor o v	 in	 ne v arnosti	 pri	
opr a v ljanju	 službe.	 O	 t em	 dodatk u	 je	 odločal	 zv ezni	 drža vni	 sekr etariat	 za	 no -
tr anje	zade v e.	
Pripr a vnišk a	 doba	 in	 str ok o vni	 izpit	 sta	 bila	 določena	 za	 nazi v	 paznik a,	
nadzornik a	 paznik o v	 in	 po v eljnik a	 paznik o v .	 Pripr a vnik	 za	 paznik a	 je	 mor al	
imeti	 k ončano	 v saj	 ob v ezno 	 osno vno	 šolo;	 pripr a vnik	 za	 nadzornik a	 paznik o v	
popolno	 sr ednjo	 šolo	 ali	 njej	 enak o	 str ok o vno	 šolo	 in	 šolo	 za	 r ezervne	 oficirje;	
pripr a vnik	 za	 po v eljnik a	 paznik o v	 pa	 k ončano	 f ak ult et o	 ali	 visok o	 šolo	 in	 šolo	
za	r ezervne	oficirje.	
Za	 pripr a vnik e	 je	 znašala	 t emeljna	 plača	 t olik o:	 za	 paznik a	 t emeljna	 plača	
v	 XVIII.	 plačilnem	 r azr edu,	 za	 nadzornik a	 paznik o v	 t emeljna	 plača	 v	 XV .	 plačil -
nem	r azr edu	in	za	po v eljnik a	paznik o v	t emeljna	plača	v	XII.	plačilnem	r azr edu.	
Pripr a vnik	 za	 paznik a	 je	 med	 pripr a vnišk o	 dobo	 opr a vil	 pr aktični	 pouk	
v	 KPZ	 in	 na	 pripr a vnišk em	 t ečaju	 za	 paznik e.	 Pripr a vnik a	 za	 nadzornik a	 in	 za	
po v eljnik a	 paznik o v	 sta	 t o	 opr a vila	 v	 KPZ.	 Zaključni	 izpit	 na	 t ečaju	 se	 je	 št el	 k ot	
str ok o vni	izpit	za	paznik a.	
V	 višjeg a	 paznik a	 je	 lahk o	 napr edo v al	 paznik,	 ki	 je	 bil	 v saj	 šest	 let	 paznik,	
dobil	 v	 zadnjih 	 d v eh	 letih	 v saj	 oceno	 »se	 odlik uje«	 in	 je	 z	 uspehom	 k ončal	 šolo	
za	 višje 	 paznik e.	 Višji	 paznik	 je	 lahk o	 napr edo v al	 v	 nadzornik a	 paznik o v ,	 če	 je	
pr ebil	 tri	 leta	 v	 X.	 plačilnem	 r azr edu	 in	 je	 zadnji	 d v e	 leti	 dobil	 oceno	 v saj	 »se	
odlik uje«;	 če	 je	 v	 zadnjih	 tr eh	 letih	 dobil	 oceno	 »se	 posebno	 odlik uje«,	 je	 lahk o	
napr edo v al	 v	 nadzornik a	 paznik o v ,	 če	 je	 imel	 v saj	 d v e	 tr etjini	 delo vne	 dobe,	 ki	
se	 zaht e v a	 za	 r edno	 napr edo v anje	 v	 višji	 nazi v .	 Nadzornik	 paznik o v	 je	 lahk o	 na -
pr edo v al	 v	 po v eljnik a	 paznik o v ,	 če	 je	 imel	 v saj	 petnajst	 let	 službe	 v	 or g anih	 za	
notr anje	 zade v e,	 če	 je	 najpr ej	 opr a vil	 izpit	 za	 po v eljnik a	 paznik o v	 ali	 k ončal	 viš -
jo	 upr a vno	 šolo	 za	 notr anje	 zade v e	 in	 je	 bil	 v	 zadnjih	 tr eh	 letih	 ocenjen	 z	 oceno	
»se	 posebno	 odlik uje«.	 Nadz ornik	 paznik o v ,	 ki	 je	 k ončal	 popolno	 sr ednjo	 šolo	 in	
k ončano	 višjo	 upr a vno	 šolo	 za	 notr anje	 zade v e,	 je	 lahk o	 napr edo v al	 v	 po v eljnik a	
paznik o v ,	 če	 je	 imel	 v saj	 ose m	 let	 službe	 v	 ONZ	 in	 je	 bil	 v	 zadnjih	 tr eh	 letih	 oce -
njen	z	oceno	»se	posebno	odlik uje«.	
4.8	Str ok o vna	izobr azba	paznišk eg a	osebja	leta	1960
Na	 začetk u	 a v gusta	 1954	 je	 začel	 v eljati	 pr a vilnik	 o	 str ok o vni	 izobr azbi	
uslužbence v	 notr anjih	 zade v ,
86
	 ki	 ni	 zade v al	 paznišk eg a	 osebja.	 Izdan	 je	 bil	 na	
t emelju	 ur edbe	 o	 nazi vih	 in	 plačah	 uslužbence v	 drža vnih	 or g ano v .
87
	 T udi	 do -
polnit e v	 t eg a	 pr a vilnik a	 s	 k onca	 f ebruarja	 1957	 se	 ni	 nanašala	na	 paznišk o	 ose -
bje.
88
	 Na	 t emelju	 zak ona	 o	 ja vnih	 uslužbencih	 iz	 leta	 1957	 je	 decembr a	 1960	
začel	 v eljati	 pr a vilnik	 o	 str ok o vni	 izobr azbi	 uslužbence v	 or g ano v	 za	 notr anje	
zade v e,	ki	je	celo vit o	ur edil	t o	podr očje.
89
	V eljal	je	tudi	za	paznišk o	osebje.
86
	 Pr a vilnik	o	st r ok o vni	izobr azbi	uslužbence v	v	r esoru	notr anjih	zade v ,	1954.
87
	 T emeljna	 ur edba	 o	 nazi vih	 in	 plačah	 uslužbence v	 drža vnih	 or g ano v ,	 1952.	 Ur edba	 o	 spr e -
membah	 in	 dopo lnitv ah	 t emeljne	 ur edbe	 o	 nazi vih	 in	 plačah	 uslužbence v	 drža vnih	 or g ano v ,	
1954.	Ur edba	je	postala	t emeljna	ur edba	o	nazi vih	in	plačah	drža vnih	uslužbence v .	
88
	 Pr a vilnik	 o	 do polnitv ah	 pr a vilnik a	 o	 str ok o vni	 izobr azbi	 uslužb ence v	 v	 r esoru	 notr anjih	 za -
de v ,	1957.	
89
	 Pr a vilnik	o	st r ok o vni	izobr azbi	uslužbence v	or g ano v	za	notr anje	zade v e,	1960.	

83
Letnik 43 (2020), št. 1
Pripr a vnišk a	 doba	 za	 nazi v e	 paznik a,	 nadzornik a	 paznik o v	 in	 po v eljnik a	
paznik o v	 je	 tr ajala	 d v e	 leti.	 Za	 pripr a vnik a	 za	 paznik a	 je	 bil	 spr ejet ,	 k dor	 je	 k on -
čal	 osemletno	 šolo	 ali	 njej	 enak o	 šolo	 ali	 izobr azbo	 kv al ificir aneg a	 dela v ca;	 izje -
moma	 je	 bila	 do v oljena	 le	 iz obr azba	 štirih	 r azr edo v	 osno vne	 šole.	 Pripr a vnik	 za	
nadzornik a	 paznik o v	 je	 mor al	 k ončati	 popolno	 sr ednjo 	 šolo	 ali	 njej	 enak o	 šolo	
in	 šolo	 za	 r ezervne	 oficirje.	 Za	 pripr a vnik a	 za	 po v eljnik a	 paznik o v	 je	 bil	 spr ejet	
tisti,	ki	je	k ončal	f ak ult et o	ali	visok o	šolo	in	šolo	za	r ezervne	oficirje.
Pripr a vnik	 za	 paznik a	 je	 med	 pripr a vnišk o	 dobo	 opr a vil	 t ečaj	 in	 pr aktič -
ni	 pouk 	 v	 k azensk em	 poboljše v alnem	 za v odu.	 Pripr a vnik	 za	 nadzornik a	 ali	 po -
v eljnik a	 paznik o v	 je	 opr a vil	 pr aktični	 pouk	 v	 za v odu	 in	 na	 okr ajnem	 tajništvu	
za	 notr anje	 zade v e.	 Str ok o vni	 pouk	 pripr a vnik o v	 je	 pot ek al	 po	 načrtu,	 ki	 g a	 je	
pripr a vil	 pr ed st ojnik	 or g ana,	 kjer	 je	 bil	 pripr a vnik	 zaposlen.	 Med	 str ok o vnim	
pouk om	je	pripr a vnik	pisal	dne vnik.	
P o	 opr a v ljenem	 pripr a vništvu	 je	 k andidat	 opr a vil	 str ok o vni	 izpit .	 T a	 je	 za	
nadzornik a	 paznik o v	 obseg al	 ist o	 sno v ,	 k ot	 je	 v eljala	 za	 prista v a:	 a)	 splošni	 del	 je	
obseg al	 drža vno	 in	 politično	 ur edit e v	 Jugosla vije;	 t emelje	 gospodarsk eg a	 sist e -
ma	 Jugosla vije;	 pr edpise	 o	 delo vnih	 r azmerjih	 in	 o	 ja vnih	 uslužbencih;	 t emeljna	
načela	 socialneg a	 za v ar o v anja;	 pr edpise	 o	 splošnem	 upr a vnem	 post opk u	 in	 o	
upr a vnih	 sporih;	 pr edpise	 o	 pisarnišk em	 poslo v anju;	 b)	 posebni	 del	 je	 obseg al:	
zak on	 o	 or g anih	 za	 notr anje	 zade v e	 in	 or g anizacijsk e	 pr edpise	 t eh	 or g ano v;	 t e -
melje	 k azensk eg a	 pr a v a	 in	 k azensk eg a	 post opk a;	 t emelje	 kriminalistične	 takti -
k e,	 met odik e	 in	 t ehnik e;	 posebni	 del	 upr a vneg a	 pr a v a;	 t emelje	 v arnostne	 služ -
be;	 osno vno	 pozna v anje	 pr a vil	 za	 opr a v ljanje	 službe	 ljudsk e	 milice;	 osno vno	
pozna v anje	 sist ema	 izvrše v anja	 k azni,	 ci vilne	 zaščit e	 in	 g asilstv a.	 P oleg	 t eg a	 je	
pr ogr am	 posebneg a	 dela	 izpita	 obseg al	 še	 sist em	 izvrše v anja	 k azni;	 pouk	 v	 str e -
ljanju,	obor ožit e v	in	t eorijo	str eljanja;	taktik o,	bojno	upor abo	str elsk eg a	v oda.
Str ok o vni	 izpit	 za	 po v eljnik a	 paznik o v	 je	 obseg al	 sno v	 splošneg a	 in	 po -
sebneg a	 dela	 tak eg a	 izpita	 za	 r ef er enta	 prv e	 in	 druge	 vr st e.	 Splošni	 del	 izpita	 je	
obseg al	 ist o	 sno v	 k ot	 za	 prista v a,	 dodana	 pa	 so	 bila	 še	 t emeljna	 načela	 finančne -
g a	 in	 kr editneg a	 sist ema	 Jugosla vije.	 P osebni	 del	 t eg a	 izpita	 je	 obseg al	 ista	 po -
dr očja	 k ot	 za	 prista v a,	 v endar	 v	 celoti	 in	 ne	 le	 t emelje v ,	 dodani	 so	 bili	 še	 osno vni	
pojmi	 mednar odneg a	 ja vneg a	 pr a v a	 s	 posebnim	 ozir om	 na	 pr a vni	 položaj	 tuj -
ce v .	 P oleg	 t eg a	 je	 posebni	 del	 izpita	 obseg al	 še	 pouk	 v	 str eljanju,	 obor ožit e v	 in	
t eorijo	str eljanja;	taktik o,	bojno	upor abo	pehotne	čet e;	t opogr afijo.	
Str ok o vni	 izpi t	 so	 opr a v ljali	 pr ed	 izpitnimi	 k omisijami,	 ki	 jih	 je	 imeno v al	
r epubliški	 drža vni	 sekr etar	 za	 notr anje	 zade v e.	 Izpitna	 k omisija	 je	 št ela	 pr ed -
sednik a	 in	 štiri	 do	 šest	 člano v ,	 ki	 so	 bili	 hkr ati	 izpr aše v alci.	 O	 pot ek u	 izpita	 so	
v odili	 zapisnik,	 ki	 g a	 je	 v odi l	 zapisnik ar .	 Izpit	 je	 bil	 pisni	 in	 ustni.	 Ocene	 so	 bile:	
opr a vil	 z	 odličnim	 uspehom ,	 opr a vil	 s	 pr a v	 dobrim	 uspehom,	 opr a vil	 z	 dobrim	
uspehom	in	ni	opr a vil.	T a	izpit	je	smel	k andidat	opr a v ljati	d v akr at .	
Za	 paznik e	 so	 bili	 or g anizir ani	 pripr a vniški	 t ečaji.	 T r aja li	 so	 najmanj	 šest	
mesece v .	 Pr edmetnik	 in	 učni	 načrt	 je	 določil	 zv ezni	 drža vni	 sekr etariat	 za	 notr a -
nje	 zade v e.	 Obseg ala	 sta	 drža vno	 ur edit e v	 Jugosla vije;	 zak on	 o	 or g anih	 za	 notr a -
nje	 zade v e	 in	 or g anizacijsk e	 pr edpise	 t eh	 or g ano v;	 pr a vila	 za	 opr a v ljanje	 službe	
ljudsk e	 milice;	 t emelje	 k azensk e	 zak onodaje;	 t emelje	 kriminalistik e;	 upr a vno	
zak onodajo;	 t elesno	 vzgojo;	 pouk	 v	 str eljanju	 in	 obor ožit e v;	 postr oje v alni	 pr a -
vilnik.	 R epubl iški	 drža vni	 se kr etariat	 za	 notr anje	 zade v e	 je	 smel	 določiti	 dopol -
nilni	 del	 gr adi v a	 t er	 dopolnil	 ta	 (zv ezni)	 učni	 načrt	 in	 pr edmetnik.	 Opr a v ljeni	
zaključni	izpit	na	t ečaju	za	paznik e	se	je	št el	k ot	str ok o vni	izpit	za	paznik a.
Za	 napr edo v anje	 v	 po v eljnik a	 paznik o v	 je	 bilo	 tr eba	 opr a viti	 še	 poseben	
izpit .	 T a	 je	 obseg al	 enak o	 sno v	 k ot	 za	 napr edo v anje	 v	 čin	 majorja	 ljudsk e	 milice:	
usta vno	 pr a v o	 Jugosla vije;	 k azensk o	 pr a v o	 Jugosla vije; 	 kriminalistik o;	 zak on	 o	
or g anih	 za	 notr anje	 zade v e	 t er	 zak one	 in	 ur edbe,	 s	 k at erimi	 je	 ur ejen	 usluž -
benski	 status	 uslužbence v	 ljudsk e	 milice	 in	 str aže	 v	 k azensk o	 poboljše v alnih	
za v odih;	 pr a vila	 za	 opr a v ljan je	 službe	 ljudsk e	 milice;	 upr a vno	 pr a v o	 Jugosla vije;	
t emelje	 mednar odneg a	 ja vneg a	 pr a v a;	 v arnostno	 službo;	 taktik o,	 bojno	 upor a -

84
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
bo	 peho tne	 čet e.	 Izpitno	 k omisijo	 za	 ta	 posebni	 izpit	 je	 imeno v al	 zv ezni	 drža vni	
sekr etariat	za	notr anje	zade v e.	
T a	 pr a vilnik	 je	 določil	 tudi	 posebne	 izpit e	 za	 prizna v anje	 str ok o vne	 izo -
br azbe	 višje	 st opnje.	 T eg a	 je	 bilo	 dopustno	 opr a v ljati	 le	 za	 prizna v anje	 neposr e -
dno	 višje	 str ok o vne	 izobr azbe.	 Izpit	 je	 obseg al	 splošni	 in	 posebni	 del.	 Določen	
je	 bil	 pr ogr am	 za	 oba	 dela	 t eg a	 izpita	 za	 priznanje	 sr ednje,	 višje	 in	 visok e	 izo -
br azbe.	
4.9	Str ok o vni	pos v et	o	naših	zaporih	leta	1965
Sr edina	 ozir oma	 drug a	 polo vica	 šest desetih	 let	 20.	 st oletja	 je	 postajala	 za -
nimi v a	 tudi	 g lede	 zamisli	 o	 v logi	 našeg a	 pr a v osodja	 in	 v arnostnih	 služb.	 Sk or aj	
let o	 dni	 pr ed	 znamenitim	 brionskim	 plenumom	 CK	 ZK J,	 ki	 je	 bil	 1.	 julija	 1966,	 je	
bilo	 v	 Ljubljani	 pos v et o v anje	 o	 r azmer ah	 v	 k azenskih	 poboljše v alnih	 za v odih	 v	
Slo v eniji.	 Or g anizir ala	 sta	 g a	 Oddelek	 za	 izvrše v anje	 k azenskih	 sank cij	 pri	 R epu -
blišk em	 sekr etariatu	 za	 notr anje	 zade v e	 in	 Inštitut	 za	 kriminologijo	 pri	 Pr a vni	
f ak ult eti	 v	 Ljubljani.	 P os v et	 je	 tr ajal	 od	 28.	 sept embr a	 do	 2.	 okt obr a	 1965.	 Ude -
ležili	 so 	 se	 g a	 zlasti	 v odilni	 uslužbenci	 k azenskih	 poboljše v alnih	 za v odo v .	 Ob	
k oncu	 sr ečanja	 so	 spr ejeli	 sklepe,	 ki	 so	 obr a vna v ali	 ta	 podr očja:	 spozna v anje	
osebnosti	 obsojence v;	 izobr aže v anje	 k adr a;	 k adr o v anje	 v	 k azensk o-poboljše -
v alne	 za v ode;	 pr e vzgoja	 obsojence v;	 postpenalna	 pomoč	 in	 gospodarsk o	 poslo -
v anje	KPZ.	Sklepi	so	se	v	dobri	meri	nanašali	tudi	na	paznišk o	osebje.	
V	 pog la vju	 o	 iz obr aže v anju	 k adr o v	 v	 t eh	 za v odih	 so	 med	 drugim	 zapisali	
tudi	 t o: 	 pazniki	 se	 mor ajo	 r edno	 šolati	 na	 Str ok o vni	 šoli	 za	 notr anje	 zade v e	 v	
T acnu;	 v si	 pazniki	 mor ajo	 k ončati	 petmesečni	 pripr a vniški	 t ečaj;	 za	 napr edo -
v anje	 v	 višje	 paznik e	 je	 tr eba	 or g anizir ati	 dopolnilne	 t ečaje;	 nadzorniki	 pazni -
k o v	 mor ajo	 imeti	 k ončano	 sr ednjo	 str ok o vno	 šolo	 za	 notr anje	 zade v e	 v	 T acnu;	
pazniki,	 ki	 so	 imeli	 delo vne	 izk ušnje,	 a	 niso	 k ončali	 ustr eznih	 t ečaje v	 ali	 šol,	 se	
mor ajo	dopolnilno	izobr aže v ati	v	za v odu	in	pok azati	znanje	pr ed	k omisijo.	
P og la vje	 o	 k adr o v anju	 v	 za v odih	 je	 poudarilo,	 naj	 se	 sposobni	 pazniki	
pr ed vidijo	 za	 nadaljnje	 šolanje,	 drugi	 pa	 r azpor edijo	 po	 sposobnostih	 in	 znanju.	
Nadaljuje	 naj	 se	 popolnje v anje	 paznik o v	 iz	 vrst	 miličnik o v ,	 a	 pr est op	 naj	 dose -
žejo	le	tisti,	ki	imajo	ugodne	miličnišk e	ocene.
Med	 a vt orji	 prispe v k o v	 za	 ta	 pos v et	 je	 bil	 tudi	 dr .	 Miloš	 K obal,	 ki	 je	 prik a -
zal	 agr esi vnos tne	 situacije	 v	 zaporih	 in	 njiho v o	 ob v lado v anje.	 Agr esi vnost	 lahk o	
izzo v ejo	 tri	 vrst e	 situacij:	 a)	 zapor	 sam	 po	 sebi	 k ot	 prisilje v anje	 r oje v a	 r azme -
r oma	 malo	 agr esi vnih	 kriz;	 b)	 odr ek anje,	 k o	 zapornik om	 ni	 uslišana	 pr ošnja	 po	
ugodnosti,	 je	 bolj	 ne v arno	 za	 nastanek	 agr esi vnostne	 krize;	 c)	 naj v eč	 agr esi v -
nostnih	 kriz	 r oje v a	 napačn o	 ocenje v anje	 r azmer	 bodis i	 pri	 zapornikih	 bodisi	
pri	 uslužbencih	 za v oda.	 P or oče v alec	 je	 ocenil,	 da	 je	 osebnostna	 pr oblematik a	
paznik a	pr ecej	podobna	osebnostni	pr oblematiki	nek aj	sk upin	zapornik o v .
90
     
Iz	 t eg a	 kr atk eg a	 prik aza	 v sebine	 omenjeneg a	 pos v et o v anja	 je	 mogoče	
ugot o viti,	 k ak o	 v elik	 poudar ek	 je	 bil	 t edaj	 na	 pos v etu	 dan	 pazniški	 službi	 v	 za -
porih.	
V . PAZNIKI SO PREŠLI V PRISTOJNOST PRAVOSODJA
Zlasti	 po	 k ončani	 drugi	 s v et o vni	 v ojni	 so	 v	 r azvitih	 drža v ah	 s v eta	 nastajali	
tudi	 no vi	 pog ledi	 na	 k azno v anje	 st orilce v .	 Dotlej	 sta	 bili	 v odilni	 načeli	 k azno v a -
nja	 st or ilce v	 mašče v anje	 in	 zastr aše v anje,	 da	 drugi	 ne	 bi	 st opili	 na	 pot	 zločina.	
90
	 P os v et o v anje	 o	 pr oblemih	 k azenskih	 poboljše v alnih	 za v odo v ,	 str .	 87–89.	 K obal:	Agresivnostne 
situacije v zaporih in njihovo obvladovanje ,	str .	97–103.

85
Letnik 43 (2020), št. 1
Sedaj	 pa	 je	 dobi v alo	 s v ojo	 v logo	 tudi	 načelo	 od vzema	 pr ost osti	 v	 zaporih,	 v	 k olo -
nialnih	 metr opolah	 pa	 tudi	 deportacija	 v	 k olonialna	 ozemlja.	 Zapor	 je	 pripeljal	
do	 odpr a v e	 št e vilnih	 smrtnih	 in	 t elesnih	 k azni.
91
	 T emeljni	 cilj	 penološk e	 t eorije	
in	 pr ak se	 je	 bil	 v	 t em,	 da	 st orilca	 usposobi	 za	 spošt o v anje	 družbenih	 norm	 in	
vr ednot ,	da	postane	k oristni	član	družbe.
92
Prišlo	 je	 do	 u v ajanja	 št e vilneg a	 str ok o vneg a	 osebja	 v	 zaporih,	 od	 peno -
logo v ,	 psiholo go v ,	 socialnih	 dela v ce v	 do	 zdr a vnik o v .	 Njiho v a	 nalog a	 je	 bila,	 da	
s	 pr e vzgojnimi	 met odami	 ustv arjajo	 pogoje	 za	 pr oces	 r ehabilitacije.	 P oleg	 njih	
je	 bilo	 tam	 št e vilno	 osebje,	 ki	 je	 skr belo,	 da	 ne	 bi	 prihajalo	 do	 pobego v	 iz	 za v o -
do v ,	 zagota v lja li	 so	 r ed	 in	 disciplino	 v	 za v odih.	 T udi	 za	 ču v aje	 se	 je	 v	 ospr edje	
posta v ljala	 no v a	 nalog a:	 sodelo v anje	 pri	 pr e vzgoji	 in	 r esocializaciji	 obsojenih	
oseb.	 T ak o	 se	 zmanjšuje	 dosedanja	 delit e v	 dela	 med	 str ok o vnim	 in	 ču v ajskim	
osebjem.
93
 
5.1	Naši	pazniki	so	dobi v ali	drug ačno	v logo
K ot	 drugo	 obdobje	 v	 pr ocesu	 pr of esionalizacije	 penološk e	 str ok e	 pri	 nas	
je	 mogoče	 št eti	 obdobje	 od 	 leta	 1968	 do	 leta	 1991.	 Usmerit e v	 izvrše v anja	 k a -
zenskih	 sank cij	 se	 je	 pr enesla	 z	 v arnostne	 k omponent e	 na	 obr a vna v o	 obsojen -
ce v .	 Leta	 1970	 je	 penološki	 funk cionar	 zapisal,	 da	 paznišk a	 služba	 kljub	 pr eno -
su	 nalog	 na	 pr a v osodje	 ni	 opustila	 k azno v alneg a	 in	 zastr aše v alneg a	 k oncepta	
k azno v anja.
94
	 Leta	 1973	 so	 prist ojnosti	 za	 izvrše v anje	 k azenskih	 sank cij	 pr ešle	
iz	 zv eze 	 na	 r epublik o,	 saj	 je	 zv ezni	 pr edpis	 t e	 vrst e	 pr enehal	 v eljati.
95
	 Slo v enija	
je	ist eg a	leta	dobila	s v oj	pr edpis,	ki	je	imel	celo	269	členo v .
96
 
Hkr ati	 sta	 bila	 spr ejeta	 pr edmetnik	 in	 učni	 načrt	 za	 no v o	 šolo	 za	 paznik e	 v	
Slo v eniji.
97
	 T a	 sta	 določila,	 da	 prihodnji	 pazniki	 dobijo	 splošna	 znanja	 iz	 pr ogr a -
mo v	 sr ednjih	 šol	 in	 posebna	 znanja	 iz	 k azensk eg a	 pr a v a,	 penologije,	 pedagogi -
k e,	 penološk e	 andr agogik e,	 psihologije,	 osno v	 psihiatri je,	 osno v	 kriminalistik e,	
pr edpiso v	 o	 izvrše v anju	 k azenskih	 sank cij	 it d.	 K dor	 je	 hot el	 postati	 paznik,	 jo	
je	 mor al	 uspešno	 k ončati.	 T a	 šola	 je	 ug asnila	 k onec	 osemdesetih	 let	 20.	 st ole -
tja.	 Leta	 1975	 je	 bilo	 ustano v ljeno	 Slo v ensk o	 penološk o	 društv o,	 ki	 je	 leta	 1976	
spr ejelo	 k odek s	 penološk e	 etik e.	 S	 t em	 k odek som	 so	 se	 seznanili	 v si	 dela v ci	 v	
k azenskih	 poboljše v alnih	 za v odih	 v	 naši	 r epubliki	 in	 tudi	 v	 šolanju	 paznik o v	 mu	
je	 bila	 dana	 ustr ezna	 pozornost .	 Na	 ta	 način	 se	 je	 naša	 penološk a	 str ok a	 u vrstila	
med	podobne	drža v e	na	Zahodu.	
V	 slo v ensk o	 pr a v osodje	 je	 počasi	 pr odir alo	 no v o	 načelo:	 ljudi	 pošiljajo	 v	
jetnišnice	 zat o,	 k er	 so	 k azno v ani,	 ne	 pa	 zat o,	 da	 bi	 bili	 k azno v ani.	 T o	 je	 postalo	
v sebina	 današnje	 penologije,	 je	 zapisal	 a vt or	 obsežne	 tuje	 študije	 o	 zgodo vini	
zločinstv a	in	k azno v anja.
98
 
5.2	Ukr epi	po	uporu	obsojence v	na	Dobu
Sr edi	 julija	 19 74	 je	 prišlo	 v	 k azensk em	 poboljše v alnem	 domu	 Dob	 pri	
Mirni	do	najhujših	pr ot est o v	zapornik o v	pri	nas,	ki	so	pomenili	pr a vi	upor .		
V	 sobot o,	 13.	 julija	 1974,	 zv ečer ,	 je	 bila	 na	 s v et o vnem	 prv enstvu	 v	 k ošar ki,	
91
	 Milutino vić:	Kriminologija ,	str .	460,	465.	
92
	 Ist o	k ot	opomba	91,	str .	489.
93
	 Ist o	k ot	opomba	91,	str .	522.	
94
	 Č erin:	Izobraževanje pazniškega osebja ,	str .	90–96.	
95
	 Zak on	o	pr enehanju	v elja vnos ti	zak ona	o	izvrše v anju	k azenskih 	sank cij,	1973.	
96
	 Zak on	o	izvrš e v anju	k azenskih 	sank cij,	1973.	
97
 Predmetnik in učni načrt za poklic penološki delavec paznik ,	1973 .	
98
	 H ibbert:	Zgodovina zločinstva in kazni, 	str .	440.

86
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
ki	 se	 je	 od vijalo	 v	 d v or ani	 Ti v oli	 v	 Ljubljani,	 na	 spor edu	 t ekma	 med	 Jugosla vijo	
in	 ZD A.	 T eden ski	 pr ogr am	 g ledanja	 t ele vizije	 v	 KPZ	 Do b	 ni	 pr ed vide v al,	 da	 bi	
obsojenci	lahk o	g ledali	 ta	 pr enos.	Zat o	so	t ele vizorje	 izključili,	 k ar	je	po vzr očilo	
nemir	 zlasti	 v	 sta v bi,	 kjer	 so 	 bi v ali	 obsojenci	 po vr atniki.	 Prišlo	 je	 do	 ner eda,	 pož -
ig anja	in	 uniče v anja	opr eme,	ki	g a	tudi	naknadna	 odobrit e v	 g ledanja	TV -pr eno -
sa	 ni	 pomirila.	 V	 r azgo v orih	 med	 obsojenci	 in	 upr a v o	 za v oda	 so	 se	 dogo v orili,	 da	
bodo	 o	 zaht e v ah	 obsojence v	 go v orili	 na	 sestank u	 v	 ponedeljek.	 Med	 zaht e v ami	
obsojence v	 so 	 našt eli:	 do v oljen	 og led	 v eč	 TV -pr enoso v ,	 zamenja v a	 zdr a v stv enih	
dela v ce v	v	za v odu,	zamenja v a	nek at erih	paznik o v ,	boljša	hr ana	it d.	
V	 nede ljo,	 14. 	 julija	 1974,	 se	 je	 nemir	 začel	 v	 sta v bi,	 kjer	 so	 bi v ali	 mlajši	
obsojenci.	 T ed aj	 se	 je	 upr a v a	 KPZ,	 ki	 ji	 je	 načelo v al,	 ob	 20.00	 odločila	 za	 poseg	
milice.	 Na	 kr aj	 so	 prišli	 deli	 posebne	 enot e	 milice	 iz	 No v eg a	 mesta	 in	 Ljubljane,	
sodelo v ala	 je	 tudi	 četa	 r ezer vnih	 miličnik o v	 iz	 bataljona ,	 ki	 je	 bil	 ta	 čas	 na	 uspo -
sabljanju	 v	 miličniški	 šoli	 v	 T acnu.	 P onoči	 jim	 je	 uspelo	 vzposta viti	 r ed	 v	 obeh	
uporniških	 zaporniških	 sta v bah	 in	 v	 ponedeljek	 zjutr aj	 je	 bil	 poseg	 po v sem	
k ončan.	 Zoper	 k olo v odje	 ner edo v	 sta	 bili	 upor abljeni	 fizična	 sila	 in	 gumije v k a.	
P osebna	 k omisija	 dela v ce v	 pr a v osodja	 in	 notr anjih	 zade v	 je	 v	 s v ojem	 por očilu	
o	 dogodkih	 našt ela	 tudi	 stv arne	 ok oliščine,	 ki	 so	 pri v edle	 do	 ner edo v	 in	 nat o	 do	
poseg a	 milice:	 a)	 ut esnjenos t	 s	 pr ost ori,	 saj	 so	 t edaj	 pot ek ala	 popr a vila	 v	 sta v bi	
za	 po vr atnik e;	 b)	 t edaj	 je	 bil a	 v eč	 dni	 po	 celotni	 Slo v eniji	 v elik a	 vr očina,	 pr ost ori	
KPZ	 Do b	 pa	 niso	 imeli	 klima tskih	 napr a v;	 c)	 med	 po vr atniki	 so	 bile	 osebe,	 ki	 bi	
bolj	 spadale	 v	 zdr a v stv eno	 ustano v o;	 č)	 v	 za v odu	 je	 bilo	 pr emalo	 vzgojit elje v	 in	
paznik o v .
99
         
Dogodki	 v	 KPZ	 Dob	 so	 na vr g li	 tudi	 vpr ašanje,	 k ak o	 ustr ezno	 pozornost	
nameniti	 tudi	 usposabljanju 	 in	 izpopolnje v anju	 znanja	 v seh	 pooblaščenih	 ur a -
dnih	 os eb	 v	 t eh	 za v odih,	 zlasti	 paznik o v .	 V odstv o	 izvrše v anja	 k azenskih	 sank cij	
na	 ministrstvu	 za	 pr a v osodje,	 or g anizacijo	 upr a v e	 in	 pr or ačun	 se	 je	 odločilo,	
da	 bo	 or g anizir alo	 in	 izv edlo	 tudi	 kr ajše	 oblik e	 usposabljanja	 za	 paznik e.	 Prvi	
seminar	 je	 bil	 6.	 junija	 1979 	 za	 v se	 po v eljnik e	 int erv encijskih	 enot	 pooblaščenih	
ur adnih	oseb	v	k azenskih	poboljše v alnih	za v odih,	drugi	pa	2.	okt obr a	1980.	
K	 sodel o v anju	 so	 obakr at	 po v abili	 tudi	 a vt orja	 t eg a	 ses ta v k a,	 ki	 je	 v	 tr eh	
učnih	 ur ah	 obakr at	 orisal	 izr edne	 dogodk e	 v	 za v odih.	 P oudar ek	 je	 bil	 na	 izk u -
šnjah	 t e	 vrst e	 iz	 tujine,	 saj	 pri	 nas	 ni	 bilo	 pomembnejših	 izk ušenj.	 P odr obneje	
je	 prik azal	 zlasti	 zgor aj	 opis ani	 upor	 obsojence v	 v	 KPZ	 Dob	 pri	 Mirni	 13.	 in	 14.	
julija	 1974;	 a vt or	 je	 bil	 t edaj	 po v eljnik	 čet e	 r ezervnih	 miličnik o v ,	 ki	 je	 iz	 T acna	
prišla	 v	 za v od	 in	 pomag ala	 pri	 vzposta v ljanju	 r eda	 in	 miru.	 Iz	 t eh	 gr adi v	 je	 na -
stal	 čla nek	 o	 pr ot estnih	 poja vih	 v	 zaporih,	 kjer	 je	 bilo	 prik azano	 zlasti	 dog ajanje	
v	zahodnih	drža v ah.
100
 
Med	 uk r epi	 na	 podr očju	 pr estajanja	 k azni	 zapor a	 je	 po	 t em	 uporu	 na	
Dobu	 tr eba	 omeniti	 tudi	 oblik o v anje	 lastnih	 enot	 za	 posr edo v anje	 ob	 izr ednih	
dogodkih	 v	 zaporih.	 Sesta v ljali	 so	 jih	 pazniki,	 ki	 naj	 bi	 izv ajali	 ukr epe	 za	 umiri -
t e v	 r azmer ,	 tudi	 prisilne.	 Šele,	 k o	 t o	 ne	 bi	 zaleg lo,	 bi	 na	 pomoč	 poklicali	 milico.	 T e	
enot e	 paznik o v	 so	 se	 tudi	 ustr ezno	 opr emile	 za	 int erv encije,	 star ešine	 paznik o v	
pa	so	jih	usposabljali	za	posr edo v anje,	saj	so	jih	pr ej	za	t o	usposobili.
T a	 upor	 na	 Dobu	 ni	 bil	 osamljen,	 saj	 je	 zlasti	 v	 tujini	 v	 70.	 letih	 20.	 st oletja	
prihajalo	 do	 upor o v	 jetnik o v .	 T uji	 str ok o vnjak	 je	 zapisal,	 da	 r ef orme	 v	 zaporih	
po	 letu	 1945	 niso	 nik oli	 zar es	 učink o v ale,	 čepr a v	 so	 bila	 t emeljna	 načela	 znana	
že	 sk or aj	 150 	 let .	 Našt el	 je	 sedem	 takih	 načel,	 ki	 bi	 mor ala	 biti	 u v elja v ljena	 v	
pr ak si,	a	niso	bila	ali	ne	v	celoti.
101
  
99
	 Č elik:	Varstvo javnega reda in miru, Neredi v KPD Dob pri Mirni ,	str .	188–193.	
100
	 Č elik:	Protestni pojavi v zaporih ,	str .	205–215.	
101
	 F oucault:	Nadzorovanje in kaznovanje ,	str .	293–295.

87
Letnik 43 (2020), št. 1
5.3	Neposr edno	spr emljanje	dog ajanja	med	obsojenci
P o	 uporu	 obsojence v	 v	 k azensk em	 poboljše v alnem	 za v odu	 na	 Dobu	 julija	
1974	 je	st opilo	v	ospr edje	 vpr ašanje	ne v arnosti	v	naših	zaporih	 pr ed	 izbruhom	
podobnih	 dogodk o v .	 T edaj	 so	 se	 v odilni	 dela v ci	 na	 R epublišk em	 sekr etariatu	
za	 notr anje	 zade v e	 SR S	 sk upaj	 z	 v odstv om	 R epublišk eg a	 sekr etariata	 za	 pr a v o -
sodje	 dogo v orili	 o	 sk upnem	 nast opu	 pri	 pr epr eče v anju	 neljubih	 dogodk o v	 med	
zaporniki.	
Na	 r epublišk em	 sekr etariatu 	 za	 notr anje	 zade v e	 so	 izbr ali	 izk ušeneg a	 kri -
minalista,	 ki	 je	 s v oje	 delo vno	 mest o	 dobil	 na	 Dobu.	 Njego v e	 naloge	 so	 bile,	 da	
stalno	 spr emlja	 dog ajanje	 med	 obsojenci,	 zazna v a	 mor ebitne	 pripr a v e	 na	 upor ,	
odkri v a	 mor ebitne	 stik e	 obsojence v	 z	 obsojenimi	 osebami	 v	 drugih	 slo v enskih	
zaporih	 ali	 v	 Jugosla viji,	 ki	 bi	 merili	 na	 sk upno	 pr ot estno	 ak cijo	 zoper	 pr a v osod -
je	it d.	
T a	 krim inalist	 je	 bil	 v	 stalnih	 službenih	 stikih	 s	 s v ojimi	 star ešinami	 na	
upr a vi	za	zatir anje	kriminal it et e	R SNZ	 SR S,	z	 v odstv om	za v oda	na	Dobu	pa	tudi	
z	 v odstv om	 upr a v e	 službe	 drža vne	 v arnosti	 na	 R SNZ	 SR S.	 S v ojo	 pozornost	 na	
podobne	 pripr a v e	 v	 zaporih 	 je	 usmerila	 tudi	 služba	 drža vne	 v arnosti	 s	 s v ojimi	
met odami	in	sr edstvi.	
Ti	 ukr epi	 so	 v eljali	 do	 spr emembe	 oblasti	 v	 Slo v eniji	 leta	 1990	 ozir oma	
leta	 1991.	 P ok azali	 so	 se	 k ot	 uspešni	 zlasti	 na	 podr očju	 pr epr eče v anja	 ek sceso v	
med	 obsojenci.	 Ne	 le	 g lede	 mor ebitneg a	 upor a,	 marv eč	 tudi	 g lede	 vnosa	 r aznih	
mamil	med	obsojence,	str elneg a	or ožja	in	podobno.						
5.4	Pr ot esti	zoper	v ojašk o	pr a v osodje	v	Ljubljani
V	 čas	 k onec	 80 .	 let	 20.	 st oletja	 spada	 tudi	 pr ot estno	 dog ajanje	 v	 Ljubljani,	
ki	 je	 nastalo	 zar adi	 poseg anja	 v ojaških	 v arnostnih	 in	 pr a v osodnih	 or g ano v	 na	
ci vilno	podr očje	in	v	njiho v em	ur adnem	jezik u	(sr bohrv aščini).		
Junija	 in	 julija 	 1988	 je	 v	 Ljubljani	 pot ek al	 post opek	 pr ed	 v ojaškim	 sodi -
ščem	 zoper	 četv erico	 oseb.	 T rije	 so	 bili	 ci vilne	 osebe,	 in	 sicer	 Janez	 Janša,	 Da vid	
T asić	 in	 F r anci	 Za vr l,	 Iv an	 Borštner	 pa	 je	 bil	 podčastnik	 Jugoslo v ansk e	 ljudsk e	
armade.	 Ja vnost	 je	 r azburilo	 zlasti	 t o,	 da	 je	 v ojsk a	 poseg la	 na	 ci vilno	 podr očje	
in	 iz v ed la	 pr oces	 v	 sr bohrv ašk em	 jezik u.	 Zar adi	 t eg a	 je	 prišlo	 do	 r aznih	 oblik	
pr ot est o v	zoper	v ojsk o.	
Ti	 so	 najpr ej	 pot ek ali	 pr ed	 v ojašnico	 »4.	 julij«	 in	 tamk ajšnjimi	 v ojaškimi	
zapori	 9.	 armadneg a	 območja,	 saj	 je	 bila	 tr ojica	 v	 priporu	 pr a v	 v	 v ojaških	 zapo -
rih;	 F r anci	 Za vr l	 pa	 se	 je	 pr ed	 ar etacijo	 in	 pripor om	 r eš il	 s	 t em,	 da	 se	 je	 zat ek el	
v	bolnišnico	za	duše vne	bolezni	na	Studencu.	
K o	 se	 je	 na	 sed ežu	 v ojašk eg a	 sodišča	 začel	 sodni	 post opek	 zoper	 četv eri -
co,	 so	 se	 pr ot esti	 začeli	 na	 R oški	 cesti,	 kjer	 je	 stalo	 poslopje	 v ojašnice	 »Maršal	
Tit o«.	 T r ajali	 so	 v se	 dni	 tr aja nja	 t eg a	 post opk a.	 Ob	 sklepu	 t eg a	 pr ocesa	 in	 r azg la -
sitvi	sodbe	se	je	tam	zbr alo	približno	10.000	oseb.	
Pr ot estneg a	 shoda	 na	 T r gu	 os v oboditv e	 se	 je	 21.	 juli ja	 1988	 udeležilo	
ok oli	 25.000	 ljudi,	 tak eg a	 shoda	 v	 Most ecu,	 imeno v aneg a	 t o v ariški	 miting,	 pa	
22.	julija	1988	približno	1.500	ljudi.
102
Prišlo	 je	 do	 vr st e	 drugih	 naspr ot o v anj	 v ojašk emu	 pr a v osodju,	 ki	 so	 se	 od -
vijala	ne	le	v	Ljubljani,	t em v eč	tudi	drugje	po	Slo v eniji.	
102
	 Č elik:	Protestni pojavi, povezani s postopkom zoper četverico ,	str .	327,	328.

88
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
VI. V SAMOSTOJNI SLOVENIJI NASTOPI PRAVOSODNA POLICIJA
V	 tr etje	 obdobje	 pr of esiona lizacije	 penološk e	 str ok e	 sta	 oba	 že	 imeno v a -
na	 a vt orja
103
	 u vrstila	 čas	 samost ojne	 Slo v enije	 od	 leta	 19 91	 dalje.	 P ozornost	 na -
ših	 penologo v	 se	 je	 usmerila	 v	 skr b	 za	 v arstv o	 pr a vic	 in	 obr a vna v anje	 obsojenih	
oseb.	 V	 t em	 r azdobju	 v	 Ljubljani	 ni	 bilo	 v eč	 penološk e	 šole	 in	 str ok o vnjaki	 so	
ocenili,	 da	 so	 se	 po v ečale	 t ežnje,	 da	 bi	 zaporsk o	 osebje	 or g anizir ali	 po	 klasičnem	
policijsk em	modelu.
104
 
6.1	Iz	or g anizir anosti	izvrše v anja	k azenskih	sank cij
Leta	 1995	 so	 osem	 samost ojnih	 enot	 Ministrstv a	 za	 pr a v osodje	 združili	 in	
nastala	 je	 Upr a v a	 R epublik e	 Slo v enije	 za	 izvrše v anje	 k azenskih	 sank cij.	 T o	 je	 or -
g an	 v	 sesta vi	 pr a v osodneg a	 ministrstv a.	 V odi	 jo	 gener alni	 dir ekt or .	 Med	 drugim	
ta	upr a v a	skr bi	za	izobr aže v anje	zaporsk eg a	osebja.				
Danes	 je	 v	 Slo v eniji	 šest	 za v odo v	 za	 pr estajanje	 k azni	 zapor a,	 ki	 so	 se	 tak o	
pr eimeno v ali	 iz	 dot edanjih	 k azenskih	 poboljše v alnih	 domo v	 in	 zapor o v:	 a)	 Tisti	
na	 Dobu	 je	 namenjen	 obsoje ncem	 od	 eneg a	 leta	 in	 pol	 do 	 30	 let	 zapor a;	 b)	 za v od	
na	 Igu	 pri	 Ljubljani	 je	 namenjen	 v sem	 ženskim	 obsojenk am;	 c)	 za v od	 v	 Celju	 je	
namenjen	 v sem	 mladoletnik om;	 č)	 za v od	 v	 K opru	 z	 oddelk om	 v	 No vi	 Gorici	 je	
namenjen	 obsojencem	 s	 k aznijo	 zapor a	 do	 eneg a	 leta	 in	 pol;	 d)	 za v od	 v	 Ljublja -
ni	 z	 oddelk oma	 v	 R ado v ljici	 in	 No v em	 mestu	 t er	 odprtim	 oddelk om	 na	 Igu	 je	
namenjen	 obsojencem	 s	 k aznijo	 zapor a	 do	 eneg a	 leta	 in	 pol;	 e)	 za v od	 za	 pr esta -
janje	 k azni	 zapor a	 Maribor	 z	 oddelk om	 v	 Murski	 Soboti	 in	 odprtim	 oddelk om	
v	 R ogozi	 je	 pr a v	 tak o	 namenjen	 osebam	 z	 zaporno	 k aznijo	 do	 eneg a	 leta	 in	 pol.	
P oleg	t eh	šestih	za v odo v	je	še	Pr e vzgojni	dom	R adeče.
V seh	 še st	 zapor o v	 je	 bilo	 or g anizir ano	 podobno:	 a)	 sekt or	 za	 obr a vna v o,	
ki	 g a	 sesta v lja jo	 oddelek	 za	 vzgojo,	 oddelek	 za	 v arnos t	 in	 oddelek	 za	 delo;	 b)	
sekt or	za	pr a vne	in	ek onomsk e	zade v e.	
Zaporski	 dela v ci	 se	 delijo	 v	 tri	 sk upine:	 a)	 v odstv ene	 dela v ce;	 b)	 str o -
k o vne	 dela v ce	 in	 c)	 paznik e.	 Za	 poklic	 pr a v osodneg a	 v arnostneg a	 policista	 je	
določenih	 šes t	 pogoje v ,	 in	 sicer	 slo v ensk o	 drža v ljanstv o,	 znanje	 slo v enščine,	
k ončana	 sr ednja	 šola,	 nek azno v anost ,	 psihofizična	 ustr eznost	 in	 poziti vna	 v ar -
nostna	 pr e v er ba.	 P o	 k ončanem	 18-mesečnem	 t emeljnem	 usposabljanju	 podajo	
prisego,	 ki	 se	 g lasi:	 »Slo v esno	 priseg am,	 da	 bom	 pri	 iz v ajanju	 nalog	 v ar o v anja	
in	 nadzor a	 v es tno,	 odgo v orno,	 humano	 in	 zak onit o	 izpolnje v al	 s v oje	 naloge	 t er	
spošt o v al	 člo v ek o v e	 pr a vice 	 in	 t emeljne	 s v oboščine.«	 P oleg	 t emeljneg a	 so	 pa -
zniki	deležni	tudi	posebnih	ozir oma	nadalje v alnih	usposabljanj.
105
  
6.2	Neda vni	pr ot esti	obsojence v
Pr oti	 k oncu	 leta	 2017	 je	 dog ajanje	 v	 naših	 zaporih	 spet	 prit egnilo	 pozor -
nost	 naše	 ja vnosti.	 Prišlo	 je	 do	 d v eh	 dogodk o v	 t e	 vrst e.	 Šlo	 je	 za	 s v oje vrstno	 ne -
spošt o v anje	 hišneg a	 r eda	 ta k o	 v	 Za v odu	 za	 pr estajanje	 k azni	 zapor a	 v	 Ljubljani	
k ot	tudi	v	Za v odu	za	pr estajanje	k azni	zapor a	na	Dobu.	
V	 pet ek,	 13.	 okt obr a	 2017,	 pr oti	 v ečeru,	 se	 sk upina	 23	 pripornik o v	 po	 po -
poldansk em	 spr ehodu	 ni	 hot ela	 vrniti	 v	 s v oje	 zapornišk e	 pr ost or e	 v	 Ljubljani	
in	 nek at eri	 so 	 splezali	 na	 tamk ajšnji	 nadstr ešek.	 Na	 uk az	 pr a v osodnih	 polici -
st o v	 so	 s	 t em	 pr enehali	 in	 odšli	 v	 sobe.	 P oseg	 pr a v osodnih	 policist o v	 s	 silo	 ni	
103
	 Mešk o	in	Hacin:	Profesionalizacija ,	str .	312.
104
	 Ist o	k ot	opomba	103,	str .	318.
105
	 Ist o	k ot	opomba	103,	str .	319,	321	in	322.	

89
Letnik 43 (2020), št. 1
bil	 potr eben.	 Prist ojni	 so	 ocenili,	 da	 je	 bil	 pr ot est	 pripr tih	 oseb	 po v ezan	 s	 t em,	
da	 je	 bil	 njiho v	 k olo v odja	 V alon	 Ho x aj	 s	 str ani	 upr a v e	 zapor a	 deležen	 str ožjeg a	
v arnostneg a	 r ežima.
106
	 Pr a v osodni	 policisti	 so	 bili	 pr a v	 tist eg a	 dne	 na	 sindik al -
nem	 izletu	 na	 Primorsk em.	 V odstv o	 je	 odr edilo	 sklic	 v seh	 r azpoložlji vih	 mož,	 ki	
so	 bili	 doseg lj i vi,	 policija	 pa	 je	 čak ala	 pr ed	 sta v bo	 na	 P o v šet o vi	 5,	 je	 no vinarju	
po v edal	Mir an	Candellari,	dir ekt or	t eg a	za v oda.
107
	P oseg	s	silo	ni	bil	potr eben.
Čez	 pet	 dni,	 t o	 je	 v	 sr edo,	 18 .	 okt obr a	 2017,	 je	 do	 nek olik o	 podobneg a	 do -
godk a	 prišlo	 v	 osr ednjem	 slo v ensk em	 Za v odu	 za	 pr estajanje	 k azni	 zapor a	 Dob	
pri	 Mirni.	 P o	 popoldansk em	 spr ehodu	 se	 d v ajset erica	 zapornik o v	 ni	 hot ela	 vr -
niti	 v	 s v oje	 sobe,	 nek aj	 pa	 jih	 je	 splezalo	 na	 ce vi	 t oplo v oda	 in	 se	 tam	 posedlo.	 P o	
izdanih	 uk azih	 pr a v osodnih	 policist o v	 so	 se	 vrnili	 v	 s v oje	 sobe,	 tak o	 da	 poseg	 s	
silo	ni	bil	potr eben.
108
 
Bržk one	 sta	 bila	 ta	 dogodk a	 po v od,	 da	 je	 izšel	 obšir en	 int ervju	 z	 Jožet om	
P održajem,	 gener alnim	 dir ekt orjem	 Upr a v e	 R epublik e	 Slo v enije	 za	 izvrše v anje	
k azenskih	sank cij.
109
	Og lasil	 se	je	tudi	F r anc	Brinc,	upok ojeni	sodela v ec	Inštitu -
ta	 za	 kriminologijo	 pri	 Pr a vni	 f ak ult eti	 v	 Ljubljani.	 V	 daljšem	 prispe v k u	 je	 opisal	
št e vilne	 t o vrstne	 dogodk e	 na	 tujem,	 zlasti	 k očlji v osti	 g lede	 upor abe	 sile	 in	 str el -
neg a	or ožja	pr oti	zapornik om.
110
 
Časnik arji,	 ki	 so	 por očali	 o	 t eh	 d v eh	 pr ot estnih	 dogodkih	 pri	 nas,	 so	 med	
drugim	 na v edli	 tudi	 podat ek,	 da	 je	 bilo	 t edaj	 v	 Slo v eniji	 1.332	 zaprtih	 in	 priprtih	
oseb,	 ki	 jih	 je	 v ar o v alo	 547	 pr a v osodnih	 policist o v .	 T o	 bi	 pomenilo,	 da	 so	 na	 ene -
g a	 paznik a	 prišle	 po vpr ečno	 malo	 manj	 k ot	 po	 tri	 zaprt e	 ozir oma	 priprt e	 osebe.	
6.3	Nezado v oljstv o	tudi	med	delom	pr a v osodnih	policist o v
Nemalo	 pozornosti	 so	 na	 začetk u	 leta	 2019	 pri	 nas	 prit egnili	 dogodki	 v	
Za v odu	 za	 pr estajanje	 k azni	 zapor a	 v	 K opru.	 T am	 sta	 bila	 v	 priporu	 od	 k onca	
a v gusta	 ozir oma	 od	 sr edine	 sept embr a	 2018	 d v a	 tuja	 dr ža v ljana.	 Damjan	 Mitr o -
vič,	 drža v ljan	 Sr bije,	 je	 bil	 pri	 nas	 prijet	 na	 t emelju	 sr bsk e	 tir alice	 zar adi	 suma	
k azni v eg a	 dejanja	 pr oizv od nje	 in	 pr ometa	 s	 pr epo v edanimi	 dr og ami.	 Dr ag an	
Milosa v lje vič,	 drža v ljan	 Bosne	 in	 Her cego vine,	 je	 bil	 prijet	 zar adi	 suma	 st oritv e	
enak eg a	 k azni v eg a	 dejanja,	 pri	 nas	 v	 Slo v eniji	 pa	 osumljen	 tudi	 k azni v eg a	 deja -
nja	pr epo v edaneg a	pr ehoda	drža vne	meje.	
Med	 pripor om,	 kjer	 sta	 čak ala	 na	 izr očit e v	 v	 domo vino,	 sta	 skr bno	 na -
črt o v ala	 s v oj	 pobeg	 iz	 pripo r a.	 Načrt	 sta	 ur esničila	 zgo daj	 zjutr aj	 v	 sobot o,	 29.	
decembr a	 2018.	 V	 službi	 so	 bili	 tist o	 noč	 z	 29.	 na	 30.	 december	 2018	 štirje	 pr a -
v osodni	 policisti,	 k ot	 je	 določal	 r azpor ed	 službe.	 Lo v	 za	 pobeg lima	 se	 je	 začel	
zjutr aj,	 k o	 so	 ugot o vili,	 da	 je	 njuna	 soba	 pr azna	 in	 ju	 ni	 bilo	 na	 zajtr k u.	 Ja vnost	 je	
o	t em	izv edela	tudi	iz	časopisja.
111
  
Oblik o v ana	 je	 bila	 k omisija	 za	 pr eučit e v	 ok oliščin	 t eg a	 pobeg a,	 saj	 je	 bil	 t o	
prvi	 primer	 v	 t em	 zaporu,	 ki	 je	 v eljal	 za	 zelo	 sodobneg a	 in	 v arneg a.	 Člani	 k omi -
sije	 so	 tak ole	 opisali	 domne vni	 način	 pobeg a:	 pr ežag ala 	 sta	 r ešetk e	 na	 oknu,	 iz	
rjuh	 napr a vila	 vrv	 in	 se	 spustila	 na	 notr anje	 d v orišče,	 nat o	 sta	 se	 s	 pomočjo	 tam	
par kir aneg a	 k ont ejnerja	 in	 žimnic	 po vzpela	 na	 str eho	 t o v orneg a	 v hoda	 t er	 od	
tam	na	pr ost ost .	
V odstv o	 zapor a	 je	 sk ušalo	 g la vno	 kri v do	 za	 pobeg	 naprtiti	 članom	 sindi -
k ata	 drža vnih	 or g ano v ,	 ki	 ima	 tam	 med	 zaposlenim	 osebjem	 nek aj	 člano v .	 Spr e -
106
	 Lo v šin:	Protest v zaporu zaradi varnostnih ukrepov zoper kolovodjo ,	str .	1	in	3.
107
	 Pr edanič:	Na Povšetovi rajali zaporniki ,	 str .	 8;	 Damjana	 Žist:	Upor v ljubljanskem zaporu ,	 str .	 20.
108
	 Pr ot est	zapor nik o v	tudi	na	Dobu,	19.	10.	2017,	str .	2.	
109
	 Lo v šin:	Obsojeni gospodarstveniki so se v zaporu dobro integrirali ,	str .	14.	
110
	 Brinc:	Begi in upori zapornikov, uporaba sile in orožja v zaporih ,	str .	1	in	3.
111
	 P obeg	 iz	 zapor a.	 V :	Dnevnik ,	 31 .	 december	 2018,	 str .	 12;	 P .	 K.:	 Ubežnik a	 še	 na	 begu.	 V :	Dnevnik ,	
3.	januar	2019,	str .	10.	

90
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
go v oril	 je	 tudi	 eden	 od	 pobeg lih,	 in	 sicer	 Damjan	 Mitr o vič,	 in	 sicer	 iz	 Italije,	 in	
za	 sr bsk o	 t ele vizijsk o	 postajo	 opisal	 pot ek	 pobeg a,	 za	 k at er eg a	 ni	 kri vil	 v arno -
stneg a	 osebja.	 Bržk one	 je	 bil	 očit ek	 sindik alne	 kri v de	 r azlog,	 da	 so	 prizadeti	 9.	
januarja	 2019 	 sesta vili	 odpr t o	 pismo	 za	 ja vnost	 in	 opis ali	 r azmer e	 v	 zaporu,	 ki	
so	 jih	 primerja li	 s	 hot elom.
112
	 V odstv o	 zapor a	 in	 Jože	 P održaj,	 gener alni	 dir ekt or	
Upr a v e	 za	 izvrše v anje	 k azenskih	 sank cij	 na	 ministrstvu	 za	 pr a v osodje,	 sta	 na	 ti -
sk o vni	 k onf er enci	 11.	 januar ja	 2019	 orisala	 pot ek	 dogod k o v	 in	 bilo	 je	 slišati	 tudi	
očit ek,	 da	 so	 pr a v osodni	 v arnostni	 policisti	 sk ušali	 pobeg	 izr abiti	 za	 obr ačun	 z	
v odstv om	 zapor a,	 kjer	 naj	 bi	 r azmer e	 ozir oma	 r a vnanje	 z	 zaporniki	 vrnili	 na	
star o	 pot .	 O	 s v ojem	 pismu	 so	 14.	 januarja	 2019	 spr ego v orili	 zbr ani	 pr a v osodni	
policisti	 na	 zboru	 v	 bližini	 sta v be	 zapor a,	 k ar	 je	 bilo	 nek olik o	 podobno	 ja vnemu	
pr ot estnemu	 shodu.	 Ministrica	 za	 pr a v osodje	 Andr eja	 Katič	 je	 15.	 januarja	 2019	
obisk ala	zapor 	 in	 že	 pr edsta vila	 Janjo	 P ahor	 Mohorič,	 vršilk o	 dolžnosti	 dir ekt o -
rice	 omenjeneg a	 za v oda.	 No vinarji	 so	 izv edeli	 namr eč,	 da	 bo	 Dušan	 V alentinčič,	
dot edanji	dir ekt or	k oprsk eg a	zapor a,	22.	januarja	2019	nast opil	pok oj.
113
  
Ob	 t em	 dogod k u	 se	 je	 spet	 poudarilo	 vpr ašanje	 o	 po v ečanju	 št e vila	 pr a -
v osodnih	 policist o v	 v	 naših	 zaporih,	 tudi	 v	 K opru.	 Na	 dan	 so	 prišle	 zamisli,	 da	
bi	 t o	 v logo	 lahk o	 pr e vzeli	 tudi	 poklicni	 v ojaki	 po	 45.	 letu	 star osti.	 S v oje	 mnenje	
je	 po v edal	 tudi	 kriminolog	 dr .	 Dr ag an	 P etr o v ec,	 pr of esor	 in	 sodela v ec	 Inštituta	
za	 kriminolog ijo	 v	 Ljubljani.	 Opozoril	 je	 na	 t o,	 da	 pokli cni	 v ojaki	 in	 zlasti	 poli -
cisti	 o	 zaporih	 r azmišljajo	 pr ecej	 drug ače	 k ot	 pazniki.	 V	 minimalnih	 pr a vilih	 o	
r a vnanju	 z	 zaporniki,	 ki	 so	 bila	 v	 s v et o vni	 or g anizaciji	 spr ejeta	 v	 50.	 letih	 20.	
st oletja,	 je	 pripor očilo,	 da	 v	 zaporih	 ne	 bi	 zaposlo v ali	 niti	 policist o v	 niti	 v ojak o v ,	
je	po v edal.
114
 
Omenjeni	 kriminološki	 str ok o vnjak	 je	 v	 s v ojem	 k omentarju	 posk ušal	
umiriti	 str asti,	 po v ezane	 s	 t em	 pobegom	 iz	 k oprsk eg a	 zapor a.	 T a	 pobeg	 je	 bil	
zgolj	 pr ekršek,	 saj	 je	 pot ek al	 br ez	 nasilja	 nad	 osebjem.	 Sedaj	 tudi	 ni	 v eč	 do v olje -
no	 upor abiti	 str elneg a	 or ožj a	 na	 bežečeg a	 iz	 zapor a	 zaprt eg a	 tipa.	 Slo v enija	 naj	
bi	 se	 v	 zapornišk em	 sist emu	 vrnila	 tja,	 kjer	 je	 že	 bila	 in	 so	 jo	 zahodne	 demokr a -
cije	dajale	za	zg led,	je	zapisal	v	s v oj	pr edlog.
115
Pr a v	 t edaj	 je	 obsojenec	 Samo	 T adin,	 ki	 je	 v	 za v odu	 na	 Dobu	 zar adi	 umor a	
in	 posk usa	 umor a	 pr estajal	 k azen	 30	 let	 zapor a,	 v	 hr bet	 z	 nožem	 d v akr at	 zabo -
del	 pr a v osodn eg a	 policista.	 T o	 se	 je	 zgodilo	 opoldne,	 k o	 so	 mu	 pazniki	 od vzeli	
modem	 za	 br ezžično	 po v eza v o	 na	 int ernet ,	 k ar	 v	 zaprt em	 zaporu	 ni	 bilo	 do v o -
ljeno.	 Šlo	 je	 t or ej	 za	 mašče v anje	 nad	 ur adno	 osebo,	 podobno	 k ot	 se	 je	 isti	 obso -
jenec	 iz	 mašče v anja	 julija	 2015	 na	 Ižanski	 cesti	 namenoma	 zalet el	 v	 policijsk o	
službeno	v ozilo	in	umoril	eneg a	t er	r anil	drugeg a	policista.
116
  
Kak o	 je	 danes	 v	 naših	 zaporih?	 Sr edi	 junija	 2020	 je	 bilo	 v	 t eh	 za v odih	 na	
dan	 zaprtih	 po vpr ečno	 po	 1.435	 zapornik o v	 in	 pripornik o v .	 Med	 njimi	 je	 bilo	 30	
odst otk o v	 tuji h	 drža v ljano v .	 T o	 je	 pomenilo	 pr ezaseden ost	 nek aj	 naših	 zapor o v .	
T o	 se	 bo	 deloma	 izboljšalo,	 k o	 bo	 pr eno v ljen	 zapor	 na	 Igu	 in	 do	 leta	 2024	 zgr a -
jen	no vi	v	Dobrunjah,	je	zapisal	no vinar .
117
 
112
	 Knez:	 Žage	 za	 železo	 dobil	 »pr ek	 zidu«,	 skri v al	 jih	 je	 v	 mlek u.	 V :	Dnevnik ,	 10.	 januar	 2019,	 str .	
11.		
113
	 Dir ekt or	spr ejel	odgo v ornost	i n–šel	v	pok oj.	V :	Dnevnik ,	12.	janu ar	2019,	str .	1	in	3.	
114
	 Lo v šin:	Bodo	 zapornik e	v ar o v ali	v ojaki?	V :	Dnevnik ,	17.	januar	2019,	str .	4.	
115
	 P etr o v ec:	P obeg	iz	Alcatr aza.	V :	Dnevnik ,	21.	januar	2019,	str .	16.	
116
	 Lo v šin:	Morilec	policista	v	zap oru	napadel	še	paznik a.	V :	Dnevnik ,	22.	januar	2019,	str .	28.	
117
	 Zapori	v edno 	bolj	polni.	V :	Dnevnik ,	18.	junij	2020,	str .	4.

91
Letnik 43 (2020), št. 1
ARHIVSKI VIRI 
SI AS Arhiv Republike Slovenije
 • SI	A S	16,	Dež elno	pr eds edst v o	za	Kr anjsk o,	1791–191 8.	
 • SI	 A S	 61, 	 P okr ajinsk a	 upr a v a	 za	 Slo v enijo,	 Oddelek	 za	 notr anje	 zade v e,	 1919–
1924.
 • SI	A S	215 1,	Zbir k a	P a v la 	Čelik a,	šk.	7,	mapa	4.	
LITERATURA
Br ejc,	 Jank o:	 Od	 pr e vr ata	 do	 usta v e.	 V :	Slovenci v desetletju 1918–1929 ,	 Ljubljana:	
Leono v a	družba,	1928,	str .	160–214.	
Čelik,	 P a v le:	Varstvo javnega reda in miru ,	 Ner edi	 v	 KPD	 Dob	 pri	 Mirni,	 II.	 izdaja,	
Ljubljana:	 Višja 	 upr a vna	 šola	 v	 Ljubljani,	 Oddelek	 za	 notr anje	 zade v e,	 V :	 SI	 A S,	 šk.	 7,	
mapa	4.
Čelik,	 P a v le:	 Slovenski stražniki 1918–1941 ,	 Ljubljana:	 F ak ult eta	 za	 družbene	
v ede,	2002.	
Čelik,	 P a v le:	Orožništvo na Kranjskem (1850–1918 ),	 Ljubljana:	 Z v eza	 zgodo vin -
skih	društ e v	Slo v enije,	2005.	
Čelik,	 P a v le:	 Množični	 pr ot esti	 zoper	 kriminalit et o.	 V :	Revija za kriminalistiko in 
kriminologijo ,	št .	4,	1983,	str .	332–338.
Čelik,	 P a v le:	 Pr ot estni	 poja vi	 v	 zaporih.	 V :	Revija za kriminalistiko in kriminologi-
jo ,	št .	3,	1983,	str .	205–215.
Čelik,	 P a v le:	 Pr ot estni	 poja vi,	 po v ezani	 s	 post opk om	 zoper	 četv erico	 ( junija	 in	
julija	 19 88)	 v	 Ljubljani.	 V :	Revija za kriminalistiko in kriminologijo ,	 št .	 4,	 1988,	 str .	 326–
330.		
Čerin,	 Miha:	 Izobr aže v anje	 paznišk eg a	 osebja.	 V :	Revija za kriminalistiko in krimi-
nologijo ,	št .	2,	1970,	str .	90–96.	
Debeljak,	Biser k a:	Muzej organov za notranje zadeve ,	Ljubljana:	MNZ	R S,	2005.
Džinić,	 Jelena	 Špadijer:	Zatvoreniško društvo ,	 Beogr ad:	 Institu t	 za	 kriminološk a	 i	
sociološk a	istr aži v anja,	1973.
Enciklopedija Slovenije,	 1.	 zv ezek,	 g.	 Begunjski	 zapori,	 str .	 313 ,	 Ljubljana:	 Mladin -
sk a	knjig a,	1987.	
Enciklopedija Slovenije ,	 5.	 zv ezek,	 g.	 Kazenski	 za v od,	 str .	 35– 37,	 Ljubljana:	 Mla -
dinsk a	knjig a,	1991.
Enciklopedija Slovenije ,	 7.	 zv ezek,	 g.	 Mestna	 upr a v a	 in	 samoupr a v a,	 g.	 Mestno	 pr a -
v o,	str .	82	in	87,	Ljubljana:	Mladinsk a	knjig a	1993.		
Errichtung	 einer	 Pr o vinzial- Z w angsar beit- Anstalt	 in	 Laibach	 für	 Kr ain.	 V :	Sam-
mlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Gouvernement-Gebiet 
im Königreiche Illyrien ,	pr edpis	št .	84,	Laibach	1852,	str .	273–292.
Fist er ,	 P et er:	Arhitektura slovenskih protiturških taborov ,	 Slo v ensk a	 matica,	 Lju -
bljana	1975.	
F oucault ,	 Michel:	Nadzorovanje in kaznovanje. Nastanek zapora ,	 Ljubljana:	 Krti -
na,	2004.
Gesetze	 und	 V erf assungen	 in	 Justiz -F ache	 für	 die	 deutschen	 Staat en	 der	 Öst err e -
ichischen	 Mona r chie,	 v on	 dem	 Jahr e	 1798	 bis	 1803,	 Wien:	 A us	 der	 k.	 k.	 Hof-und	 Staats -
-Druck er ei,	1816.	
Golob,	 Matija:	 »Kriminalistična	 taktik a«v	 Kar olini	 in	 T er ezijani.	 V :	Revija za krimi-
nalistiko in kriminologijo ,	št .	3,	1959,	str .	7–27.	
Gr af enauer ,	Bogo:	Kmečki upori na Slovenskem ,	Drža vna	založba	Slo v enije,	1962.	
Gruden,	Josip:	Zgodovina slovenskega naroda ,	Celje:	Mohorje v a	družba,	1992.
Guštin,	 Damijan:	 Sodni	 zapor	 v	 Ljubljani	 med	 drugo	 s v et o vno	 v ojno.	 V :	Prispevki 
za novejšo zgodovino 	2	(1999)	letnik	XXXIX,	str .	123–141.	
VIRI	IN	LITERA TURA

92
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
Hibbert ,	 Christ opher:	Zgodovina zločinstva in kazni ,	 Ljubljana:	 Cank arje v a	 založ -
ba,	1965.	
Jelić,	 Ilija:	 Kazneni	 i	 drugi	 slični	 za v odi	 Kr alje vine	 Jugosla vije.	 V :	Policija ,	 1930,	 št .	
23–24,	str .	1114–1121.
K obal,	 dr .	 Miloš:	 Agr esi vnostne	 situacije	 v	 zaporih	 in	 njiho v o	 ob v lado v anje.	 V :	Re-
vija za kriminalistiko in kriminologijo ,	št .	3,	1966,	str .	97–103.	
Krajevni leksikon Slovenije ,	II.	knjig a,	Ljubljana:	Drža vna	založba	Slo v enije,	1971.
Mal,	Josip:	Zgodovina slovenskega naroda ,	Celje:	Mohorje v a	družba,	1992.
Melik,	 Je lk a:	V Imenu Njegovega Veličanstva Kralja! 	 Kazensk o	 sodstv o	 v	 jugoslo -
v anski	Slo v eniji	v	letih	1930–1941,	Ljubljana:	Ar hi v	R epublik e	Slo v enije,	2000.	
Mešk o,	 Gor azd	 in	 Hacin,	 R ok:	 Pr of esionalizacija	 penološk e	 str ok e	 v	 Slo v eniji.	 V :	
Varstvoslovje 	20	(2018),	št .	3,	str .	309–330.
Mik ola,	Milk o:	Delo kot kazen ,	Zgodo vinski	ar hi v ,	Celje	2002.	
Milutino vić,	 Milan:	 Kriminologija sa osnovima kriminalne politike i penologije, 
drugo	dopunjeno	izdanje,	Beogr ad:	Sa vr emena	administr acija,	1976.
Planina,	 F r ance:	Škofja Loka s Poljansko in Selško dolino ,	 Šk ofja	 Lok a:	 Muzejsk o	
društv o	v	Šk ofji	Loki,	1976.
P os v et o v anje	 o	 pr oblemih	 k azensk o	 poboljše v alnih	 za v odo v .	 V :	Revija za krimina-
listiko in kriminologijo, št .	3,	1966,	str .	87–89.
Predmetnik in učni načrt za poklic penološki delavec paznik ,	 Ljubljana:	 R epubliški	
sekr etariat	za	pr a v osodje,	or g anizacijo	upr a v e	in	pr or ačun,	1973.	
Ribnik ar ,	P et er:	Upor	v	Stični	3.	junija	1753.	V :	Arhivi 	1	(2002),	št .	1,	str .	47–56.	
Scholz,	 Tim:	 Das	 Gef angnis	 in	 der	 fruhen	 Neuzeit .	 –	 T od	 eines	 Genangenen,	 V :	 Der	
Mor df all	 Lack um.	 Justiz	 und	 Alltag	 im	 »R uhr gebiet«	 um	 1590:	 Eine	 virtuele	 A usst ellung:	
Enst ehung	 und	 Zew ck/R alf–P et er	 F uchs	 (Her ausgegeber).	 hhhps:/	 www .	 ruhr-uni-boc -
hum.de	/ng1/der	Mor df allLack um/inde x.html.							
Sammlung der politischen Gesetze und Verordnungen für das Laibacher Governe-
ment-Gebiet im Königreiche Illyrien ,	1820–1857.
Slovenci v desetletju 1918–1928, Ljubljana:	Leono v a	družba,	1928.
Smole,	 Majda:	Graščine na nekdanjem Kranjskem ,	 Ljubljana:	 Drža vna	 založba	 Slo -
v enije,	1982.
Studen,	Andr ej:	Rabljev zamah ,	Slo v ensk a	matica	v	Ljubljani,	2004.	
Šk er lj,	 Milan:	 Pr a v osodje	 v	 Slo v eniji	 v	 prvih	 desetih	 letih	 po	 zedinjenju.	 V :	Sloven-
ci v desetletju 1918–1928 ,	Ljubljana:	Leono v a	Družba,	1928.
Š v ajncer ,	 J.	 Janez:	 Vojna in vojaška zgodovina Slovencev ,	 Ljubljana:	 Pr ešerno v a	
družba,	1992.	
T eat er	 gr oze,	 stalna	 r azsta v a	 mučilnih	 napr a v	 od	 16.	 do	 18.	 st oletja,	 Celje:	 Za v od	
Celeia,	br ez	letnice	izdaje.	
Vilf an,	Ser gej:	Pravna zgodovina Slovencev ,	Ljubljana:	Slo v ensk a	matica,	1961.
Zemljič,	 Igor:	Oris ženske deviantnosti na začetku 20. stoletja in odmevi nanjo v slo-
venskem časopisju, 	 Ljubljana:	 1998,	 diplomsk a	 nalog a,	 Oddelek	 za	 zgodo vino	 Filozof sk e	
f ak ult et e	Uni v erze	v	Ljubljani.
Zgodovina Slovencev ,	Ljubljana:	Cank arje v a	založba,	1979.
ČASOPISNI VIRI 
Bandur ,	 Simona:	 Ne	 princese	 in	 vit ezi,	 zaporniki	 so	 pr ebi v ali	 v	 gr ajskih	 sobanah.	
V: 	Delo ,	9.	2.	2013,	str .	20.
Br ecelj,	 Ant on:	 Oskr ba	 v ojnih	 ošk odo v ance v	 v	 Slo v eniji.	 V :	 Čas XV	 (1921),	 str .	
21–31.	
Brinc,	 F r anc:	 Begi	 in	 upori	 zapornik o v ,	 upor aba	 sile	 in	 or ožja	 v	 zaporih.	 V :	Dnev-
nik Objektiv ,	2.	12.	2017,	str .	22–23.	
Čelik,	 P a v le:	 Ne r edi	 v	 KPD	 DOB	 pri	 Mirni	 13.	 in	 14.	 julija	 1974.	 V :	 SI	 A S,	 2151,	 šk.	
7,	mapa	4.

93
Letnik 43 (2020), št. 1
Knez,	 Primož:	 Žage	 za	 železo	 dobil	 »pr ek	 zidu«,	 skri v al	 jih	 je	 v	 mlek u.	 V :	Dnevnik ,	
10.	januarja	2019,	str .	11.	
Knez,	 Primož:	Dir ekt or	 spr ejel	 odgo v ornost	 in	 –	 šel	 v	 pok oj.	 V :	Dnevnik ,	 12.	 janu -
arja	2019,	str .	1	in	3.			
Kr anjec,	 Matjaž	 in	 Černog a,	 Meta:	 Molčali	 so	 in	 spali	 v	 krstah.	 V :	Nedeljski ,	 28.	 2.	
2018,	str .	16–17.
Lo v šin,	 P et er:	 Pr ot est	 v	 zapor u	 zar adi	 v arnostnih	 ukr epo v	 zoper	 k olo v odjo.	 V :	
Dnevnik ,	14.	10.	2017,	str .	1	in	3.	
Lo v šin,	 P et er:	 Obsojeni	 gospodarstv eniki	 so	 se	 v	 zaporu	 dobr o	 int egrir ali.	 V :	
Dnevnik ,	18.	10.	2017,	str .	14.	
Lo v šin,	 P et er:	 Bodo	 zapornik e	 v ar o v ali	 v ojaki?	 V :	Dnevnik,	 17.	 januarja	 2019,	 str .	 4. 	
Lo v šin,	 P et er:	 Morilec	 policista	 v	 zaporu	 napadel	 še	 paznik a.	 V :	Dnevnik ,	 22.	 ja -
nuarja	2019,	str .	28.	
P erić,	T oni:	Ministrica	ne	g leda	kriminalk.	V :	Dnevnik ,	16.	januarja	2019,	str .	4.	
P etr o v ec,	Dr ag an:	P obeg	iz	Alcatr aza.	V :	Dnevnik ,	21.	januarja	2019,	str .	16.
P .K.:	Ubežnik a	še	na	begu.	V :	Dnevnik ,	3.	januarja	2019,	str .	10.	
P obeg	iz	zapor a.	V :	Dnevnik ,	31.	decembr a	2018,	str .	12.	
Pr edanič,	Jur e:	Na	P o v šet o vi	r ajali	zaporniki.	V :	Delo ,	14.	10.	2017,	str .	8.	
Pr ot est	zapornik o v	tudi	na	Dobu.	V :	Dnevnik ,	19.	10.	2017,	str .	2.
Zapori	v edno	bolj	polni.	V :	Dnevnik ,	18.	junija	2020,	str .	4.	
Žist ,	Damjana:	Upor	v	ljubljansk em	zaporu.	V :	Večer ,	14.	10.	2017,	str .	20.
PRAVNI PREDPISI
Osno v a	 o	 r azpor edu	 obsojence v	 na	 poedine	 k azensk e	 za v ode	 po	 7.	 členu	 zak ona	
o	 izvrše v anju	 k azni	 na	 pr ost osti,	 Ur .	 list	 Kr alje v sk e	 bansk e	 upr a v e	 Dr a v sk e	 bano vine,	 št .	
21/30,	z	dne	18.	1.	1930.	
P osta v a	 od	 10.	 maja	 1873,	 s	 k at er o	 se	 dajo	 policijsk o-k azensk a	 določila	 pr oti	 dela	
boječim	 se	 (lenuhom)	 in	 pr oti	 v lačug arjem	 (pot epuhom),	 Drža vni	 zak onik	 za	 kr alje vine	
in	dežele	v	drža vnem	zboru	zast opane,	št .	38/73,	z	dne	24.	6.	1873.	
P osta v a	 15.	 juli ja	 1870,	 v elja vna	 za	 v oj v odino	 Kr anjsk o,	 zastr an	 prig anjanja	 obče	
šk odlji vih	 oseb	 v	 prisilno	 dela vnico,	 Deželni	 zak onik	 za	 v oj v odstv o	 kr anjsk o,	 št .	 16/70,	
z	dne	8.	8.	1870.
P osta v a,	 s	 k at er o	 se	 ukr epljejo	 k azensk o-pr a vna	 določila	 o	 t em,	 k og a	 je	 dopušče -
no	 derža ti	 v	 prisilnih	 dela vnicah	 in	 popr a vnicah,	 Drža vni	 zak onik	 za	 kr alje vine	 in	 dežele	
v	drža vnem	zboru	zast opane,	št .	28/85,	z	dne	11.	7.	1885.			
Pr a vilnik	 o	 dopolnitv ah	 pr a vilnik a	 o	 str ok o vni	 izobr azbi	 uslužbence v	 v	 r esoru	
notr anjih	zade v ,	Ur .	list	FLR J,	št .	8/57,	z	dne	20.	2.	1957.	
Pr a vilnik	 o	 izvršilnih	 uslužbencih	 v	 r esoru	 notr anjih	 zade v ,	 Ur .	 list	 FLR J,	 št .	 18/52,	
z	dne	5.	4.	1952.
Pr a vilnik	 o	 pose bnem	 dodatk u	 uslužbence v	 r esor a	 notr anjih	 zade v ,	 Ur .	 list	 FLR J,	
št .	26/52,	z	dne	9.	5.	1952.
Pr a vilnik	 o	 spr emembah	 in	 do polnitv ah	 pr a vilnik a	 o	 izvršilnih	 uslužbencih	 v	 r e -
soru	notr anjih	zade v ,	Ur .	list	FLR J,	št .	8/53,	z	dne	18.	2.	1953.	
Pr a vilnik	 o	 spr emembah	 in	 do polnitv ah	 pr a vilnik a	 o	 izvršilnih	 uslužbencih	 v	 r e -
soru	notr anjih	zade v ,	Ur .	list	FLR J,	št .	40/53,	z	dne	30.	9.	1953.	
Pr a vilnik	 o	 spr emembah	 in	 do polnitv ah	 pr a vilnik a	 o	 izvršilnih	 uslužbencih	 v	 r e -
soru	notr anjih	zade v ,	Ur .	list	FLR J,	št .	1/54,	z	dne	1.	1.	1954.		
Pr a vilnik	 o	 spr emembi	 pr a vilnik a	 o	 posebnem	 dodatk u	 uslužbence v	 r esor a	 no -
tr anjih	zade v ,	Ur .	list	FLR J,	št .	32/54,	z	dne	4.	8.	1954.
Pr a vilnik	 o	 str ok o vni	 izobr azbi	 uslužbence v	 v	 r esoru	 notr anjih	 zade v ,	 Ur .	 list	
FLR J,	št .	32/54,	z	dne	4.	8.	1954.	
Pr a vilnik	 o	 str ok o vni	 izobr azbi	 uslužbence v	 or g ano v	 za	 notr anje	 zade v e,	 Ur .	 list	
FLR J,	št .	51/60,	z	dne	21.	12.	1960.	

94
P a v el	Čelik:	V arnostno	osebje	v	zaporih	na	Slo v ensk em	(od	gr ajskih	ječarje v	do	pr a v osodnih	policist o v),	str .	63–95
Članki in razprave || Articles and Papers
R azpis	 ministr a	 pr a v de	 z	 dne	 11.	 8.	 1924	 o	 ustano vitvi	 prisilne	 dela vnice	 v	 Stari	
Gr adiški,	Ur .	list	ljubljansk e	in	mariborsk e	oblasti,	št .	88/24,	z	dne	20.	9.	1924.	
R azpis	 o	 ustano vitvi	 oddelk a	 za	 prisilno	 vzgojo	 mladoletnic	 pri	 prisilni	 dela vnici	
v	Begunjah,	Ur .	list	ljubljansk e	in	mariborsk e	oblasti,	št .	47/25,	z	dne	27.	5.	1925.		
R azpis	 o	 ustano vitvi	 prisilne	 dela vnice	 v	 Begunjah,	 Ur .	 list	 P okr ajinsk e	 upr a v e	 za	
Slo v enijo,	št .	65/23,	z	dne	14.	7.	1923.	
R azpor ed	 o	 odd ajanju	 mladoletnik o v	 (mladoletnic)	 v	 za v ode	 za	 vzg ajanje	 in	 po -
boljše v anje,	 Ur .	 list	 Kr alje v sk e	 bansk e	 upr a v e	 Dr a v sk e	 bano vine,	 št .	 21/30,	 z	 dne	 18.	 1.	
1930.	
R azpor ed	 o	 odd ajanju	 oseb	 v	 za v ode	 za	 izvrše v anje	 oču v alnih	 odr edb,	 Ur .	 list	 Kr a -
lje v sk e	bansk e	upr a v e	Dr a v sk e	bano vine,	št .	21/30,	z	dne	18.	1.	1930.	
Str af gesetz	über	V er br echen	und	sch w er e	P olizei-Übertr etungen,	3.	9.	1803.	
T emeljna	 ur edba	 o	 nazi vih	 in	 plačah	 uslužbence v	 drža vnih	 or g ano v ,	 Ur .	 list	 FLR J,	
št .	14/52,	z	dne	22.	3.	1952.	
T emeljni	 zak on	 o	 službi	 notr anjih	 zade v ,	 Ur .	 list	 SFR J,	 št .	 46/64,	 z	 dne	 25.	 11.	 1964.	
T emeljni	zak on	o	notr anjih	zade v ah	V :	Ur .	list	SFR J,	št .	49/66,	z	dne	17.	11.	1966.	
Ur edba,	 k ak o	 post opati	 pri	 oddajanju	 oseb	 v	 prisilne	 dela vnice,	 Ur .	 list	 P okr ajin -
sk e	upr a v e	za	Slo v enijo,	št .	65/23,	z	dne	14.	7.	1923.	
Ur edba	 o	 nazi vih	 in	 plačah	 uslu žbence v	 or g ano v	 za	 notr anje	 zade v e,	 Ur .	 list	 FLR J,	
št .	7/58,	z	dne	19.	2.	1958.	
Ur edba	 o	 posebnem	 dodatk u	 za	 uslužbence	 or g ano v	 za	 notr anje	 zade v e,	 Ur .	 list	
FLR J,	št .	27/56,	z	dne	27.	6.	1956.	
Ur edba	 o	 spr emembah	 in	 dopo lnitv ah	 t emeljne	 ur edbe	 o	 nazi vih	 in	 plačah	 usluž -
bence v	drža vnih	or g ano v ,	Ur .	list	FLR J,	št .	4/54,	z	dne	28.	1.	1954.	
Ur edba	 o	 spr emembi	 ur edbe	 o	 nazi vih	 in	 plačah	 uslužbence v	 or g ano v	 za	 notr a -
nje	zade v e,	Ur .	list	FLR J,	št .	6/59,	z	dne	11.	2.	1959.
Ur edba	 o	 spr emembi	 ur edbe	 o	 nazi vih	 in	 plačah	 uslužbence v	 or g ano v	 za	 notr a -
nje	zade v e,	Ur .	list	FLR J,	št .	51/60,	z	dne	21.	12.	1960.	
Ur edba	 o	 unif or mir anju	 in	 obor ožitvi	 pr a v osodne	 str aže,	 Ur .	 list	 Kr alje v sk e	 ban -
sk e	upr a v e	Dr a v sk e	bano vine,	št .	30/30,	z	dne	12.	2.	1930.	
Usta vni	 amandmaji	 XXV .	 do	 LIII:	 k	 usta vi	 Socialistične	 r epublik e	 Slo v enije,	 Ur .	 list	
Socialistične	r epublik e	Slo v enije,	št .	51/71,	z	dne	30.	12.	1971.
Zak on	 o	 izvrše v anju	 k azni	 na	 pr ost osti,	 Ur .	 list	 Dr a v sk e	 bano vine,	 št .	 113/29,	 z	
dne	9.	11.	1929.	
Zak on	 o	 izvrše v anju	 k azenskih 	 sank cij,	 Ur .	 list	 Socialistične	 r epublik e	 Slo v enije,	
št .	25/73,	z	dne	18.	7.	1973.
Zak on	o	nar odni	milici,	Ur .	list	FLR J,	št .	101/46,	z	dne	17.	12.	1946.
Zak on	o	or g anih	za	notr anje	zade v e,	Ur .	list	FLR J,	št .	30/56,	z	dne	18.	7.	1956.	
Zak on	 o	 pr enehanju	 v elja vnosti	 zak ona	 o	 izvrše v anju	 k azenskih	 sank cij,	 Ur .	 list	
SFR J,	št .	28/73,	z	dne	24.	5.	1973.
Zak on	 o	 spr emembah	 in	 dopolnitv ah	 zak ona	 o	 izvrše v anju	 k azenskih	 sank cij,	 Ur .	
list	SFR J,	št .	15/68,	z	dne	17.	4.	1968.		
Zak on	 o	 zaščiti	 ja vne	 v arnosti	 in	 r eda	 v	 drža vi,	 Ur .	 list	 P okr ajinsk e	 upr a v e	 za	 Slo -
v enijo,	št .	95/21,	z	dne	11.	8.	1921.
PRISON	SECURITY	PER SONNEL	ON	SL O VENE	TERRIT OR Y 
(FR OM	CA S TLE	J AIL OR S	T O	C ORRECTION AL	OFFICER S)
F r om	 the	 intr oduction	 of	 punishing	 people	 with	 r estriction	 of	 their	 fr ee -
dom	 because	 of	 their	 acts,	 w hich	 w er e	 contr adict ory	 t o	 the	 e xpectation	 of	 the	
society	 or	 go v ernment ,	 ther e	 w er e	 persons	 w ho	 supervised	 such	 punishments.	
SUMMAR Y

95
Letnik 43 (2020), št. 1
These	 w er e	 e x ecut ed	 in	 closed	 or	 special	 places	 r especti v el y	 and	 supervisors	
had	man y	diff er ent	titles,	guar d	being	the	most	kno wn	in	our	country .	
The	 de v eloping	 society	 defined	 their	 rig hts	 and	 duties,	 their	 social	 stand -
ing,	 education	 or	 qualificati on	 and	 all	 other	 aspects,	 w hich	 defined	 their	 occu -
pation	considering	mor ality .	
Hist ory ,	 fr om	 f eudal	 times	 t o	 t oda y ,	 can	 be	 observ ed	 also	 thr oug h	 person -
nel,	 w ho	 w er e	 in	 char ge	 of	 security	 of	 imprisoned	 con victs	 and	 places	 w her e	
the y	li v ed	during	their	imprisonment .	
The	 importance	 of	 this	 question	 is	 confirmed	 also	 b y	 the	 int ernational	
society ,	 w hich	 passed	 mor al 	 codices	 f or	 security	 and	 other	 personnel	 in	 prisons.	
This	 w as	 accept ed	 also	 in	 Sl o v enia	 and	 is	 intr oduced	 t o	 all	 w ho	 tak e	 part	 in	 the	
enf or cement	 of	 penal	 sanctions.	 Among	 those,	 corr ectional	 officers,	 w ho	 ha v e	 a	
gr eat er	r ole	in	r e-education	of	con victs,	ar e	the	majority .