Vpliv oligoelementov na preoblikovalno sposobnost površine litega jekla UDK: 669.1:669.3:621.9.011:669-11 ASM/SLA: D, EG, R5g M. Torkar, F. Vodopivec, J. Arh Nova metoda za preizkušanje preoblikovalne sposobnosti litih preizkušancev omogoča večjo zanesljivost ocenjevanja vpliva oligoelementov na pokljivost. Uporaba litih preizkušancev je omogočila, da smo dosegli rezultat, ki je pomemben tudi za prakso vročega valjanja jekla. 1. UVOD Kvalitetna jekla imajo v proizvodnem programu slovenskih železarn vedno pomembnejšo vlogo. Zaradi povečanja proizvodnje elektrojekla, se veča delež starega železa v vložku. Vzporedno s tem raste količina oligoelementov v jeklih, ker se kopičijo v jeklu in jih ne moremo odstraniti niti z žilavenjem niti z žlindro. Stalno kopičenje vsebnosti oligoelementov se odraža v slabšanju kvalitete površine vroče valjanih proizvodov. Oligoelementi: baker, kositer, antimon in arzen imajo manjšo afiniteto do kisika, kot jo ima železo, zato jih selektivna oksidacija površine izrine iz škaje in močno poveča njihovo koncentracijo v obpovršinskem sloju jekla. Pri določenih pogojih ogrevanja se elementi koncentrirajo po kristalnih mejah avstenita. To povzroči zmanjšanje trdnosti zveze med kristalnimi zrni avstenita in nastanek medkristalnih razpok v začetku valjanja. To pokvari površino valjanca in vodi k izmečku. Zato je utemeljeno prizadevanje, da že v vložku dosežemo čim manjšo količino oligoelementov in na ta način dosegamo kvalitetnejše površine valjanih proizvodov. To je eden od pogojev za uporabo jekla pri hladni predelavi, katere cilj je, da daje jeklenim proizvodom potrebne dimenzije, lastnosti in kvaliteto površine. 2. NAMEN DELA S problematiko vpliva oligoelementov na pre- oblikovalnost jekel smo se ukvarjali že v pretek- losti in pojasnili fizikalno-metalurške osnove njihovega obnašanja v obpovršinski plasti jekla pod škajo1. Pokazala pa se je potreba, da bi vpliv oligoelementov na preoblikovalnost opredelili v kvantitativni obliki ter najprej preverili in dopol- nili merila o vplivu njihove množine na preobli- kovalnost, kakršno najdemo v literaturi2'3'4, nato pa tudi uporabne lastnosti jekel5-6'y.8. Zato so slovenske železarne predlagale program raziskav s kompleksnejšimi cilji: — opredeliti največje koncentracije posamičnih elementov za posamične kvalitete jekel, da se jeklo valja še brez napak in ima pri tem predpisane lastnosti; — opredeliti za tipične kvalitete jekel interval najmočnejšega vpliva oligoelementov na preoblikovalnost v vročem in preveriti, ali se škodljivi učinek da zmanjšati z enostavnimi tehnološkimi ukrepi. V letu 1976 je bil realiziran en del naloge, ki je obravnaval vpliv bakra na lastnosti nekaterih jekel9. V tem delu pa obravnavamo učinke oligoelementov na preoblikovalno sposobnost jekla. Pri tem smo se omejili na obravnavo učinka bakra in kositra, ki sta najbolj pogosta v jeklih in glede predelavnosti najbolj škodljiva zaradi obogatitve pod škajo. 3. METODE DELA Način industrijskega ogrevanja jekla pred vročim valjanjem ne nudi velike možnosti, da bi odpravili selektivno oksidacijo, ki je naravna posledica nastajanja škaje pri ogrevanju jekla, razen v primeru, če se jeklo ogreva tako, da škaja ne nastane. Debelino in sestavo škaje je mogoče spreminjati s spremembo atmosfere in temperature peči, vendar to ne vpliva zaznavno na selektivno oksidacijo. Po dosedanjih raziskavah sodeč, je vpliv oligoelementov na preoblikovalno sposobnost najbolj izrazit, če jeklo pred deformacijo ogrejemo na 1150° C in ga pri tej temperaturi tudi deformiramo. Tedaj so fizikalno-metalurški pogoji pod škajo taki, da pride najbolj do izraza zmanjšana trdnost zveze med kristalnimi zrni avstenita. Če ingote in brame pred zalaganjem na ogrevanje za valjanje ohladimo do temperature, ko se izvrši prekristalizacija površine, se poruši groba lita tekstura ob površini in se spremeni deformacijska sposobnost jekla ob površini. Tak ukrep je zmanjšal pokljivost jekel, ki so pomirjena z aluminijem in imajo nadpovprečno vsebnost aluminija in dušika10, _ Zato smo domnevali, da se splača preveriti, ali ta enostaven tehnološki ukrep vpliva pri deformaciji v vročem tudi na pokljivost jekel, ki je posledica oligoelementov. Da bi to dosegli, je bilo potrebno razviti metodo Vzorec A 7-8 Slika 1 Obogatitev mej avstenitnih zrn z oligoelementi zaradi selektivne oksidacije Fig. 1 Enrichment of austenitic grain boundaries with trace elements due to selective oxidation za kvantitativno ovrednotenje vpliva oligoelemen-tov na pokljivost površine jekla, podvržene na-tezni deformaciji pri upogibu v vročem. V prvem delu smo s poizkusi preverili uporabnost metode in določili, kako sprememba temperature ogrevanja pred deformacijo in temperatura upogiba vpliva na pokljivost. V drugem delu pa smo opredelili vpliv naraščanja količine bakra in kositra v jeklu na pokljivost pri konstantnih pogojih ogrevanja jekla pred deformacijo. Pokljivost smo kvantitativno ovrednotili s tem, da smo na natezni strani upognjenih preizkušancev prešteli in izmerili razpoke. To je sicer dokaj zamudno, vendar pa bolj objektivno, kot ocenjevanje po videzu površine preizkušancev po Bornu2, kot je bilo do sedaj v splošni rabi. V začetnem delu smo preizkušance pred upogibom ogrevali 2 in 8 ur pri temperaturah od 1000" C do 1300° C v intervalih po 50° C. Uporabili smo industrijsko jeklo z razmeroma visoko količino bakra in kositra, izvaljano v palice 35 X X 18 mm. Sestava jekel je navedena v tabeli 1. 4. REZULTATI Pri vzorcih jekla A, žarjenih 8 ur pri 1300° C, in vzorcih jekla D, žarjenih 8 ur pri 1000° C, opazimo, da so meje avstenitnih zrn močno obogatene z bakrom (si. 1). To je bilo že poznano iz starejših opazovanj1.2'5. Tekoča faza nastaja vzdolž kristalnih mej, ker je tu difuzija elementov hitrejša kot v notranjosti kristalnih zrn. S tem prihaja v plasti jekla pod škajo do oslabitve zveze med kristalnimi zrni avstenita. Meritve na elektronskem mikroanalizatorju so pokazale v skoraj vseh primerih nad 90 % bakra, do 2 % niklja, do 1,25 % arzena, 0,55 % antimona in do 3,8 % kositra. Obogatitev z bakrom je prevladovala pred obogatitvijo z drugimi elementi zato, ker je bilo v jeklu daleč največ bakra. Z analizami v elektronskem mikroanalizatorju nismo uspeli dognati, ali temperatura ogrevanja jekla vpliva na sestavo kovine vzdolž avstenitnih mej. Podobne sestave smo dobili po kristalnih mejah v jeklu D in v jeklu A, čeprav ima prvo jeklo dvakrat več bakra kot drugo. V diagramih na slikah 2 do 4 so prikazane odvisnosti med temperaturo deformacije ter površinsko gostoto razpok (število razpok na dolžini 50 mm), največjo in povprečno dolžino razpok, nastalih pri vročem upogibu po 2- in 8-urnem ogrevanju. Po 2- in 8-urnem ogrevanju število razpok hitro zraste do temperature 1050° C do 1150° C, nato pa z višanjem temperature deformacije bolj ali manj hitro pada. Relativno največ razpok je na jeklu z 0,078 % kositra. Odvisnost med temperaturo deformacije in povprečno dolžino razpok je podobna, kot odvisnost med temperaturo deformacije in največjo dolžino razpok. Slika 2, 3 in 4 Odvisnost med temperaturo in deformacij sko sposobnostjo površine jekla, po 2 in 8 urah ogrevanja Figs. 2, 3, and 4 Relationship betvveen the temperature and the surface workability of steel after 2 and 8 hour annealing 1050 1100 1150 1200 1250 1300 Temperatura (°C) o - 2 uri . - 8 ur •- število razpok -----povp dolž. razpok max razpoke 0,46 % Cu 0.038 %5n 1050 1100 1150 1200 1250 1300 Temperatura l°C) id ^ & n n S.I O *Nl I? "K i E o tO -* \ o Is N O O u s o P V) o - 2 uri • - 8 ur - število razpok -----p0vp. dolž. razpok ----mox. razpoke Temperatura (°C) 1,00 %Cu 0.030 %Sn ° - 2 uri • - 8 ur - število razpok -----povp dolž razpok Tabela 1: Sestava jekel Jeklo Kemična sestava v % C Si Mn P S Cu Cr Ni Sn A 0,10 0,11 0,40 0,052 0,095 0,46 0,19 0,14 0,038 D 0,13 0,22 0,47 0,044 0,057 1,00 0,15 0,12 0,030 E 0,09 0,16 0,36 0,017 0,035 0,44 0,10 0,10 0,078 ■U 3-0 Slika 5 Jeklo D po ogrevanju 2 in 8 ur in upogibu pri 1050° C, 1100° C, 1200» C in 1300° C (od zgoraj navzdol) Fig. S Steel D after 2 and 8 hour annealing and bending at 1050, 1100, 1200, and 1300° C (from top to bottom) Sn Sb 0,011 0,005 0,024 0,005 0,019 0,005 22 H 22 V 0,11 0,51 1,08 0,15 0,048 0,006 31 H 31 V 0,11 0,58 1,15 0,23 0,010 0,006 32 H 32 V 0,11 0,56 1,13 0,25 0,024 0,005 41 H 41 V 0,12 0,59 1,22 0,25 0,033 0,005 42 H 42 V 0,11 0,56 1,16 0,24 0,050 0,004 51 H 51 V 0,09 0,63 1,26 0,45 0,017 0,005 52 H 52 V 0,08 0,60 1,17 0,43 0,019 0,005 61 H 61 V 0,12 0,62 1,24 0,43 0,022 0,006 62 H 62 V 0,12 0,64 1,24 0,44 0,047 0,005 71 H 71 V 0,11 0,63 1,30 0,84 0,010 0,005 72 H 72 V 0,10 0,63 1,29 0,84 0,021 0,005 81 H 81 V 0,12 0,67 1,35 0,89 0,030 0,006 82 H 82 V 0,12 0,64 1,28 0,86 0,046 0,004 5. VPLIV SPREMEMBE KOLIČINE BAKRA IN KOSITRA V JEKLU NA POKLJIVOST 5.1 Sestava jekel in metodika dela V prvem delu preiskav smo ugotovili, da selektivna oksidacija najbolj zmanjša preoblikovalnost jekel pri deformaciji po ogrevanju pri približno 1150° C, zato smo preizkuse nadaljevali pri tej temperaturi. Pred deformacijo smo vzorce ogrevali 2 uri. Preizkuse smo izvršili na litih (nepredelanih) preizkušancih, da bi se tako lahko bolje približali razmeram pri valjanju ingotov in ugotovili, ali se da doseči s spremembo ogrevanja pred valjanjem boljšo preoblikovalnost jekla. Uporabili smo enak način vročega upogibanja in smo vzorce po deformaciji kalili v vodi, da bi fiksirali strukturo jekla v trenutku deformacije. Za preizkus smo uporabili jeklo kvalitete Č 0562, ki je zelo občutljivo na pokljivost pri valjanju zaradi oligoelementov, istočasno pa omogoča, da se vlijejo preizkušanci z zadosti kvalitetno površino. Sestave jekel in oznake vzorcev so navedene v tabeli 2. Vse šarže smo izdelali v indukcijski peči na metalurškem inštitutu. Vložek, sestavljen iz Darby železa in jekla Č 1632, srno legirali z različnimi količinami bakra in kositra v intervalu od 0,12 do 0,80% bakra in 0,011 do 0,050 % kositra. Ta interval pokriva skoraj vse količine obeh oligoelementov, ki jih najdemo v industrijskih jeklih. 5.2 Rezultati Na slikah 6 do 9 je prikazana natezna površina nekaterih značilnih preizkušancev. Pri nepre-kristaliziranih vzorcih se drobne razpoke pojavijo že pri 0,16 % bakra in 0,024 % kositra. Po videzu površine bi se dalo sklepati, da že od 0,25 % bakra vpliv tega elementa prevladuje nad vplivom kositra. Bistveno drugačna je površina deformiranih vzorcev, ki so bili ogreti po prejšnji prekristali-zaciji z ohladitvijo na sobno temperaturo. Na Tabela 2: Sestava vzorcev Oznaka c si Mn Cu vzorca 0,07 0,59 1,18 0,15 0,06 0,45 1,03 0,16 0,12 0,57 1,15 0,18 Naraščanje količine kositra povečuje število razpok, naraščanje količine bakra pa njihovo dolžino. Podaljšanje ogrevanja od 2 na 8 ur pred upo-gibno deformacijo poveča dolžino in število razpok (si. 5), vendar ne v sorazmerju s podaljšanjem ogrevanja jekla. Zaradi parabolične kinetike tvorbe škaje in odlepljanja plasti škaje od kovine se zmanjša hitrost škajanja jekla, zato je zmanjšana tudi hitrost, s katero se iz škaje odrivata oba oligoelementa. Razliko v pokljivosti zaradi sestave in temperature lahko razložimo z razliko v velikosti zrn avstenita pri temperaturi deformacije in različno globokega prodiranja bakra in kositra po mejah avstenitnih zrn ter z deležem obeh elementov, ki se zbereta po kristalnih mejah. Slika 6 Fig. 6 Slika 6, 7, S in 9 Upognjeni, neprekristalizirani vzorci Figs. 6, 7, 8, and 9 Bended untreated samples slikah 10 do 13 vidimo, da so razpoke manj številne, krajše, zato tudi manj globoke. To se jasno razloči na sliki 14. Na prekristaliziranem jeklu se pojavijo podobne razpoke pri približno 0,80 % bakra kot na neprekristaliziranem jeklu s približno 5-krat manj bakra. V jeklu s povečano količino bakra so avstenitna zrna velika, v jeklu s kositrom pa precej manjša. Značilna je oblika razpok. Večinoma so pravokotne ali vsaj zelo pokončne glede na površino. Slabo deformacijsko sposobnost imajo meje, ki so oslabljene zaradi penetracije bakra. Ko take obogatitve ni več opaziti v mikroskopu, se razpoka ustavi in meja avstenitnega zrna lahko brez škode prenese natezno deformacijo. Ovrednotenje natezne površine upognjenih vzorcev je omogočilo, da smo kvantitativno opredelili vpliv naraščanja količine bakra in kositra Slika 10, 11, 12 Fig.10, 11, 12 Dolžina najdaljših razpok raste s povečanjem količine kositra v jeklu, vendar je vpliv kositra mnogo manjši kot vpliv bakra. Povprečna dolžina razpok je skoraj neodvisna od količine kositra v jeklu in je, kot smo že omenili, tem večja, čim več je v jeklu bakra pri določeni količini kositra. 6. INDUSTRIJSKI PREIZKUS Rezultate, dobljene v okviru laboratorijskih preiskav, smo nato preverili tudi v industrijskih pogojih. Kot osnovo smo vzeli jeklo Č 0562, ki smo mu dodali 0,89 % bakra in 0,032 % kositra. Vlili smo dva 4-tonska bloka, od katerih smo enega po vlivanju ohladili do temne površine, drugega pa takoj založili v peč na ogrevanje. Bloki so bili izvaljani v bluming valjarni v železarni Jesenice v gredico s presekom 135 X 135 mm. Rezultati industrijskega preizkusa so potrdili laboratorijske ugotovitve. Blok, ki je bil vroče založen, je imel, kot smo pričakovali, številne Slika 10, 11, 12 in 13 Upognjeni, prekristalizirani vzorci Figs. 10, 11, 12, and 13 Bended samples annealed belovv the lower critical point Prekristalizirano Neprekrir' ilizirano Slika 14 Makrostruktura prekristaliziranega (levo) in neprekrista-liziranega (desno) vzorca in upogibne razpoke jekla z 0,86 % bakra in 0,046 % kositra, pov. 2,5 x Fig. 14 Macrostructure of annealed samples belovv the lower critical point (left) and of untreated samples (right), and the bending cracks of steel vvith 0.86 °/o copper and 0.046 % tin. Magnification 2.5 X. na pokljivost zaradi selektivne oksidacije jekla (si. 15 in 16). Povečanje količine bakra v jeklu vodi k rahlemu zmanjšanju gostote razpok na deformirani površini. Največja dolžina razpok raste skoraj linearno s povečanjem količine bakra v jeklu. Tudi povprečna dolžina razpok raste skoraj linearno s povečanjem količine bakra v jeklu. Gostota razpok na površini je praktično neodvisna od količine kositra in v splošnem manjša, če je v jeklu več bakra. Slika 15 Fig.15 ° 0,011 %Sn o 0,022% Sn a 0,030 %Sn • 0,047% Sn grobe površinske napake (si. 17), medtem ko se je prekristaliziran blok, to je po vlivanju ohlajeni blok, izvaljal skoraj brez napak (si. 18). Torej lahko od tehnološke aplikacije prekri-stalizacije pričakujemo precejšen učinek, saj je v laboratorijskih pogojih dosežena enaka preoblikovalnost prekristaliziranega jekla z 0,80 °/b bakra kot pri neprekristaliziranem jeklu s približno 5-krat manjšo količino bakra. Enake rezultate je dal tudi industrijski preizkus. Slika 18 Površina prekristaliziranega industrijskega ingota po valjanju v gredico s presekom 135 x 135 mm, pov. 1,7 x Fig. 18 Surface of annealed industrial ingot after rolling into 135 X 135 mm billets. Magnification 1.7 x. površine je najbolj izrazit pri temperaturi okoli 1150° C. To potrjujejo tudi literaturni podatki. 3. Pri znižanju temperature ogrevanja pred deformacijo se pokljivost zelo hitro zmanjšuje, pri povišanju temperature pa se pokljivost počasi zmanjšuje. 4. Z naraščanjem količine bakra v jeklu raste dolžina razpok, z naraščanjem količine kositra v jeklu pa raste število razpok na površini deformiranega jekla. 5. Zmanjšanje pokljivosti z naraščanjem temperature je premalo pomembno, da bi ga lahko izkoristili kot ukrep za izboljšanje vroče prede-lavnosti jekel s povišano količino bakra in kositra. 6. Ukrep za zmanjšanje vpliva visoke vsebnosti oligoelementov na preoblikovalnost površine jekla je tehnološko enostaven; ingote in brame je po- 7. ANALIZA REZULTATOV 1. Znaten napredek pri metodologiji in zanesljivosti ocenjevanja vpliva oligoelementov na pokljivost je bil dosežen z uporabo litih preizkušancev. Samo uporaba litih preizkušancev je omogočila, da smo pri delu dosegli rezultat, ki je pomemben tudi za prakso vročega valjanja jekla. 2. Vpliv bakra in kositra na deformacijsko sposobnost površine jekla po selektivni oksidaciji Slika 17 Površina neprekristaliziranega industrijskega ingota po valjanju v gredico 135 x 135 mm, pov. 1,7 x Fig. 17 Surface of untreated industrial ingot after rolling into 135 X 135 mm billets. Magnification 1.7 x. Slika 15 in 16 Vpliv naraščanja količine bakra in kositra na pokljivost jekla zaradi selektivne oksidacije Figs. 15, and 16 Influence of increased copper and tin content on the crack susceptibility of steel due to selective oxidation trebno po slačenju iz kokil ohladiti do temne površine pred zalaganjem v peč na ogrevanje pred valjanjem. 7. Potrditev laboratorijskih ugotovitev z industrijskim preizkusom daje dobljenim rezultatom še večjo vrednost. Literatura: 1. L. Kosec, F. Vodopivec, R. Tmer: Metaux-Corrosion Industries, maj 1969, 525, 1—17 2. K. Born: Stahl und Eisen 73, 1953, 1268—1280 3. D. A. Melford: Journal of ISI 200, št. 4, 1962, 290—299 4. D. A. Melford: Journal of ISI 204, št. 5, 1966, 495—496 5. C. Rekar, R. Brifah: Rudarsko-metalurški zbornik, 1959, št. 3, 227—258 6. R. Brifah, C. Rekar, J. Žvokelj: Poročilo MI v Ljubljani 1964 7. E. T. Stephenson: Journal of Metals, 26,1974, št. 3,48—51 8. R. L. Rickett, W. C. Leslie: Transactions of the American Society of Metals, Cleveland, 1959, vol. 51, 310—333 9. A. Kvecler: Poročilo MI, 1976 10. J. Arh, F. Vodopivec: Železarski zbornik 4, 1970, 259 do 264 ZUSAMMENFASSUNG Die stetige Anhiiufung der Spurenelemente im Stahl aussert sich in immer schlechterer Warmverarbeitbarkeit und in der Verschlechterung der Oberflachengiite des Walz-gutes. Der Einfluss der Spurenelemente auf die Warmver-arbeitbarkeit der Oberflache ist arn deutlichsten aus-gepragt wenn der Stahl vor der Warmverformung auf die Temperatur von 1150" C aufgevvarmt und bei dieser Temperatur auch verformt wird. Wenn man Blocke vor dem Einsetzen in die Tiefofen auf eine Temperatur abkiihlen lasst, bei vvclcher die Oberflache umkristallisiert, so andert sich auch die Ver-formungsfahigkeit des Stahles an der Oberflache. Dieser Eingriff hatte die Rissanfalligkeit der Aluminiumberuhigten Stahle mit uberdurchschnittlichem Aluminium und Stick-stoffgehalt erheblich vermindert. Diese Technologie haben wir auch an Stahlen mit hohem Gehalt von Spurenelementen erprobt. Wir haben eine eigene Methode des Heissbiegeversuches entwickelt, welche uns die Bevvertung der Oberflachengiite der ge-gossenen Proben moglich machte. Wir haben zuerst an Versuchen die Anvvendbarkeit dieser Methode iiberpriift und festgestellt wie die Anderung der Ervvarmungstemperatur vor der Warmverformung die Rissanfalligkeit der gegossenen Proben mit verschiedenem Kupfer und Zinngehalt beeinflusst. Danach ist der Einfluss der vvachsenden Menge von Kupfer und Zinn im Stahl auf die Rissanfalligkeit bei konstanten Ervvarmungs-bedigungen vor der Warmverformung beurteilt worden. Von der technologischen Anwendung der Umkristalli-sierung bei Stahlen mit hohem Gehalt von Spurenelementen wird ein grosser Effekt erwartet, denn es ist unter laboratorischen Bedingungen eine gleiche Verformbarkeit des umkristallisierten Stahles mit 0.80 % Kupfer erzielt worden, wie bei dem nicht umkristallisierten Stahl mit einem ungefahr funfmal kleinerem Kupfergehalt. Die-selben Ergebnisse sind auch bei Industrieversuchen erzielt worden. SUMMARY Constant piling of trace elements is expressed in the reduced hot workability of steel and the lovver surface quality of the hot rolled products. The influence of trace elements on the surface workability is the most pro-nounced if steel before the deformation is heated to 1150° C and then worked at this temperature. If ingots before soaking are cooled that the surface temperature drops below the lovver critical point, also the surface workability is changed. Such a measure has reduced the crack susceptibility of aluminium killed steel with an over- average contents of aluminium and nitrogen. This measure was checked also with the steel having high content of trace elements. An original method of hot bending of čast samples was developed which enabled the quantitative evaluation of the surface quality. At first, the applicability of the method was tested followed by the determination of the influence of changing temperature of heating before deformation on the crack susceptibility of čast samples with various copper and tin contents. Then, the influence of increased copper and tin amounts in steel on the crack susceptibility was deter-mincd for constant heating before the deformation. Technological application of annealing steel vvith high content of trace elements belovv the lovver critical point can give good effect since the same workabi!ity of so annealed steel vvith 0.80 % copper was achieved in the laboratory conditions as it is vvith the not treated steel having five times lovver copper content. The same result vvas achieved also in an industrial test. 3AKMOMEHHE IlocTOHHHoe HaKon.veHHe coAepjKaHHa 0AHr03Ae.\ieHT0B OTpa;«a-eTCfl B OCAaSAeHHH IIAaCTHMHOCTH CTaAH B rOpHMCM COCTOflHHH, II B ocAaSAeHHH KaMecTBa n0BepxH0CTH ropane KaTaHbix ii3AeAHH. BAiia-MHe oa h roa a c.M e ur o 11 Ha iiAacinmiocTi. noBepxHocrn Goacc Bcero Bbipa3HTeAbHO, ecAH AO AeifiopMauHH CTaAb corpeTa Ha T-py 1150", a ca.Ma AeopMauH9 npn stoh aKe nAacTHMHOCTb n0Bep.\H0CTn CTaAH. TaKoe iiepoupnarae VMeHbmaeT HaAmme TpemHH B CTaAax, ycnoKoeHHbix c aAioMHHneM, ecAH coAepacaHHe baiomhhhh h a30Ta Bbime cpeAHero 3HaqeiiHa. C 3T0H UeAblO 6bIAH BbmOAHeHM HCCAeAOBaHiia, MToSbi npo-BepiiTb oraicaHHoe noBeAeHHe CTaAeft TaiOKe c bhcokhm coAepataHHeM 0AHr03 ACMeHTOB. Aa« stoto BbipaSoTaH CoSCTBeHHblH MeTOA AAfl Ii3rn6a OTAHTbix 06pa3ij0B b ropaMeM coctohhhh, Kotopbift AaeT B03M0>KH0CTb BbinoAHHih TaKJKe KawecTBeHHyio oueiiKy Kaop-Mauiui. Ot Te.\HOAoraqeCKoro npHMeneHiia nepeKpHCTaAAH3amm CTaAeil C BbICOKHM COAepWaHHeM 0AIir03AeMeHT0B MOJKHO OJKIIAaTb 3Hain TeAbHbifl 3(jxj)eKT. TaK HanpiiMep, npn Aa5oparopHbix yc.\OBHax nAacTHHecKoe TpaHc4>opMHpoBaHiie nepeKpiic raAAH3OBaHH0H CTaAH B03M0JKH0 C COAep>KaHIieM OKOAO 0,80 % MeAH, MelKAV TeM KaK, HenepeKpHCTa.\AH30BaHHaa CTaAb BunoAHaeT ycAOBiia TCAbKo npn naTb pa3 MenMneM coAep>KaHiin MeAH. OAHHaKOBbie pe3yAbTaTbi noAyneHbi TaiOKe c npoMbiuiAeHHHMH onbiTaMH.