Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ četrt , , 6 „ 60 „ mesec , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ četrt „ , 5„-„ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SL0VEN Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate »prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, celrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-mških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzerogi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 87. V Ljubljani, v torek 17. aprila 1900. Letnik XXVIII. Bodočnost Dalmacije. Pred nedavnim je govoril v doljno - avstrijskem obrtnem društvu veleobrtnik in podjetnik Aleksander Konig o prirodnem bogastvu Dalmacije ter nagovarjal nemško kapitaliste, da vlagajo svoj denar v koristna podjetja v tej deželi, ki ima v obrtnem pogledu veliko bodočnost. To je hvalevredno delovanje tega Nemca, toda za narod hrvatski bode od takih podjetnikov malo koristi. Ta oholi Nemec, ki se je v Dalmaciji obogatil, si ni dal niti toliko truda, da bi se podučil o državnopravnem odnošaju Dalmacije, nego je v svojem govoru omenjal Dalmacije kot ogerske provincije, čisto po nazorih onega glasovitega mažarskega geografa IIedo8sya, ki je pred nedavnim dokazoval v mažarskem geografskem društvu, da je Dalmacija prava mažarska zemlja in da nima Hrvatska glede Dalmacije nič govoriti. Kadarkoli treba proti Slovanom vstati, vselej sta Mažar in Nemec složna, pa tako tudi v tem slučaju, premda bi se bil Konig prav lahko podučil o državnopravnem položaju Dalmacije naproti Hrvatskej in Ogerskej. Toda s takimi vprašanji si noče niti Nemec niti Mažar glave treti, ker se smatrata gospodarja v državi in zares lahko delata, kar hočeta, ker je državna oblast na nji-hovej strani. In vendar je državnopravni položaj Dalmacije po postavi že rešen, samo se ta postava še do dandanes ni izvela, ker bi se morala izvesti le na korist Hrvatske. A ravno tega noče Ogerska V izvrstnem članku v »Obzoru« je dr. Mazura tudi jasno povedal, zakaj Mažari nočejo nič slišati o zedinjenju Dalmacije. Mažari širijo samo tam svojo moč, kjer mislijo, da morejo vse mažarizirati; ker se jim zdi to v Dalmaciji nemogoče, nočejo nič slišati o zedinjenju. In vendar so Mažari čisto na krivem potu, ker hočejo z mažarizacijo razširiti svojo državo, posebno pa še glede hrvatskega naroda, katerega niso v stanu pomažariti. Dandanes gredo narodi za drugimi cilji, da predobe dežele v obrtno-trgov- LISTEK. Na Vestfalskem. Piže J. Knific. IV. Bornig-Sodingen 81. marca. Hvala Bogu ; bivam pod streho gostoljubnega, veleprijaznega g. kapelana Antona Floren-a. Pred mano na mizi leži tudi tele-grafično poročilo iz Berolina. Koliko človek ne preživi v jednem dnevu ! oaj sem danes prehodil, oziroma prevozil kraljestvi Holandijo, Belgijo, dve provinciji pruskega kraljestva in jedno nevtralno ozemlje! Prijatelj moj dragi, ti se smejiš, ker meniš, da se norčujem. Toda prvi april jo še-le jutri; kar ti povem, je resnica. Prenočil sem v Ahenu. Zjutraj zgodaj me vzbudi vratar; vstanem in odidem v ahenski »Miinster«. Res zgodovinsko zanimiva stolnica. Srednji del cerkve je bil sezidal žo cesar Karol Veliki; pa tudi drugi deli so že sila stari. V tej cerkvi je bilo od 1. 813. do 1. 1531. venčanih 37 kraljev in 10 kraljic. Že Karolingovci so si izbrali to oeikev, da so jih v njej venčali nemškimi kralji; ob času protestantizma pa so jeli skem pogledu. In to bi mogla Ogerska kaj lahko z Dalmacijo, ko bi imela smisla zato, saj bi bil državno pravni položaj Dalmacije tudi kmalu rešen povoljno za Ogersko, ko bi ona le hotela. Med tem pa, ko se ona bori za Reko ter se podviza, da jo pomažari, se širi nemški kapital po Dalmaciji, se zemlja odtujuje od prave svoje politične zveze ter prehaja počasi pod tuji upliv, ki se kasneje ne bode dal iztisniti, tudi ko bi ga hoteli. Ta kriva mažarska politika naproti hrvatskemu narodu se mora prej ali slej osvetiti mažar-skemu narodu, ako še za časa ne spregledajo ter store, kar se da in se more storiti v tej zadevi. Dr. Mazura zahteva to od Mažarov žo radi državnopravnega položaja Hrvatske naproti Ogerskej, seveda pod pogodbo, da se pri tem ne prezre autonomni odnošaj Hrvatske, da se urede gospodarska in financijalna vprašanja po želji Hrvatske in da se Mažari odpovedo mažarizaciji in vsakega gospodstva nad Hrvati. Te zahteve niso nove ter so opravdane tudi po nagodbi izmed Ogerske in Hrvatske ter so jih Mažari dolžni tudi vršiti. Toda Mažaru te zahteve niso bile nikdar povoljne, pa niso tudi sedaj, kajti on smatra Hrvata za nekakšno zapreko, da se ne more izpolniti vroča mažarska želja o rešitvi mažarsko države do Jadranskega morja. Če ne more biti Dalmacija mažarska, je tudi ne trebajo, v tem zmislu odgovarjajo mažarski časopisi na Mazurin poziv. Mažari ne trebajo v no-benej zadevi Hrvatom popuščati, nego narobe se mora zgoditi, če hočejo Hrvati kaj doseči, t. j. Hrvati naj se oklenejo mažar-stva na celej črti, še le tedaj bodo oni pravi sosedje mažarski, kajti v mažarorsagu mere biti govor samo o mažarskem narodu. Ti časopisi tudi očitno govore, da so Mažari za zdaj zadovoljni z Reko in da se ne marajo trgati za Dalmacijo, in vendar jih na to veže nagodba, kakor smo zgoraj omenili. Hrvatom pri vsem tem tedaj ne preostane nič drugega, nego da sami začno novo akcijo glede zedinjenja Dalmacije s Hrvatsko. Na dalmatinskem in hrvatskem saboru bi se morali poslanci zediniti glede te zahteve ter jo odločno in vztrajno vsako leto ponoviti. Ko bi ves hrvatski narod složno in vztrajno zahteval, da se izpolni sklenjena nagodba od 1. 1868, katera veže tudi Avstrijo in Ogersko, ne bi se mogli obe državni polovici dolgo vstavljati. Nepopustljivej narodni volji morali bi se upogniti tudi protivniki hrvatstva, če ravno neprenehoma prezirno in oholo rohne proti slovanskim zahtevam. Zedinjenje Dalmacije s Hrvatsko je tudi neobhodna dr žavna potreba posebno radi Bosne in Hercegovine in čim prej se izpolni želja Hrvatom, tem varnejši bo tudi položaj avstro-ogerske države na Balkanu. Malenkostna mažarska politika tukaj ne more in tudi ne sme odločevati, ko se gre za položaj cele monarhije na iztoku; tukaj je merodavno hrvatstvo, a ne mažarstvo, prek katerega se pojde pri reševanju tega vprašanja na dnevni red ravno tako, kakor ono zdaj oholo odbija vse ponudbe hrvatstva za mirno in za oba naroda koristno rešitev dalmatinskega vprašanja. Politični pregled. , V Ljubljani, 17. aprila. Posl. Bulata narodnostne zahteve za Dalmacijo. Predsednik dalmatinskega deželnega zbora in državni posl. dr. Bulat je izdal te dni na Dunaju brošuro, v kateri stavi v ime svoje 8'ranke tile dve glavni zahtevi: 1. Vsa civilna, upravna in sodna oblastva v Dalmaciji so dolžna v občevanju s strankami in avtonomnimi oblastmi posluževati se onega jezika, v katerem so so-stavljene dotične vloge ali katerega govore stranke. 2. Notranji uradni jezik, jezik mej-sebojnega občevanja zgoraj navedenih obla-stev v Dalmaciji mora biti hrvatski ali srbski. Koncem omenjene brošure podaje avtor veliko število zgodovinskih dokazov, da je zahteva njegove stranke pravična in utemeljena. Nižje avstrijski deželni zbor pro- vzroča židovsko-liberalni kliki zopet izredno velike preglavice. Pri toliki obilici dela v tem deželnem zastopu se je namreč sedaj pokazalo, da redni deželni proračun ne more biti rešen v kratkem času sedanjega zasedanja. Deželni odbor je vsled tega predlagal, naj se odobri proračunski provizorij do konca junija, ker se bo mogel deželni odbor pečati s proračunom šele v poznejši dobi. Ker pa je mesec maj določen za delegacijsko zasedanje, v mesecu juniju bo pa jel redno zborovati državni zbor, je jasno, da bo nižje-avstrijski deželni zbor zboroval izjemoma mej državnozborskim zasedanjem. To bi bilo po mnenju »N. Fr. Presse« pribito in ta »extrawurst« za antisemitsko večino v dunajskem deželnem zastopu bo obležal židovskim liberalcem še v želodcu, tako ne prilično jim bo baje prišla ta izredna naklonjenost vlade do reakcionarne večine. Rusi o predlogu posl. Šamaneka. Pred nekaj dnevi smo po »Koln. Zeitg.« povedali, kako sodijo trezni Nemci v rajhu o ruskem jeziku in zahtevajo, da se uvede ruski jezik kot obligaten predmet na nemških realkah. Sedaj so se oglasili tudi Rusi. »No-voje Vremja« piše o Šamanekovem predlogu mej drugim sledeče: Mladočehi jasno uvi-devajo, da je Rusija jedina država, na katero se morejo oslanjati. Zapadni Slovani, katere tlači nemška kulturna sila, so spoznali, da se morejo uspešno ustaviti tej sili le s slovansko kulturo. Oni Nemci, ki se toliko vznemirjajo radi samanekovega predloga, se sami marljivo uče ruskega jezika. Prav v istem času, ko so Nemci v češkem deželnem zboru protestovali proti uvedbi ruskega jezika v češke srednje šole, in ko so avstrijski nemški listi zlobno napadali Čehe, stavi »Koln. Zeitg.« zgoraj omenjeni predlog. To more uveriti zapadne Slovane, da so na pravem potu. V nemškem državnem zboru pride že v prvih dneh meaeca maja na dnevni red vladna predloga o pomnoženju nemške mornarice. Glavno vprašanje, kako pokriti venčati kralje v Frankobrodu ob Menu. V tej baziliki se hranijo najimenitnejše svetinje v celi Nemčiji. Vse te dragocenosti se hranijo v cerkveni zakladnici v dragocenih omarah, ob stenah tako imenovane ogerske kapele, ker jo je dal sezidati ogerski kralj Ludovik I. In v tej kapelici sem danes da roval sv. mašo. Kdor obišče Ahen, seveda ne sme pozabiti na cerkveno zakladnico, da si je ne bi ogledal, čuvaj zakladnice je stričnik znanega bivšega predsednika v nemškem cen-trumu, monsignor Windthorst. Temu me je priporočil avstrijski konzul; toda žal, ni ga bilo doma. Obrnem se na cerkvenika, pokažem mu srebrno marko, in mož je bil pripravljen k vsemu. Povabi me, naj pridem ob desetih, ko ne bo imel več dela v cerkvi, in razkaže mi vse. Stopim na mestni trg. Baš so prinašale branjevke koše z zelenjavo in drugimi živili. Te ahenske branjevke ! Zavite bo v ru-deče plašče, podobne laškim »pijemonte-zarjem« ; glavo imajo pokrito z robcem, vrli robca pa poveznjeno slamnato štulo, ki je spredaj daljši, zadaj Krajši. Nekam čudna nosa, kajneda! Sinoči mi je pripovedoval hotelier, da je nedaleč od Ahena, v mestnem gozdu, meja štirih dežela: Holandije, Belgije, Pru- sije in koščeka zemlje, na katero je bil Napoleon pozabil takrat, ko je državam določal meje; nihče si ni upal te zemlje prisvojiti ; zato je do dandanes ostala brez gospodarja in se imenuje: nevtralno ozemlje. Dobro, imam čas, hajdi, da si ogledam ta zanimivi kraj. Vsedem se na električno železnico, ki pelje iz Ahena v pol ure oddaljeni holandski trg Vaals. Holandski »čolnarji« vstopijo v voz in prebrskajo potnikom prtljago. I mene so ogledovali, pa niso videli druzega, ko moje častitljivo obličje in moj — havelok. Precejšen trg ta Vaals, prav blizu meje. Napisi holandski. Krenem jo po Kenkstraatu in Tentstraatu in kmalu pridem do »Vier-grenzenweg«-a, široke poti, ki pelje v ahenski gozd. Pa mrzlo je bilo preteto ; da pospešim korake, pričnem peti — amici, risum teneatis — ono: »Hej Slovani«. Seveda jc bilo to v Ilolandiji ; v Avstriji bi to ne bilo varno; smela bi se ondi peti k večjemu nedolžna »Die Wacht am Rhein«. Ko hodim približno dvajset minut, ugledam že od daleč kup »konlinov«, mejnikov. Tu je torej ona glasovita meja ; ob jednem je to najvišja točka Nizozemskega ; vsaj tako se bere na kamnu : »Hoogste punt van Nederland, met. 322"50«. Na tem gričku torej, jo menil v svoji vsegamogočnosti Napoleon, naj bi bila meja treh držav. Pa geometrije nisi znal, Napoleon, sicer bi ne bil izpustil onega koščeka zemlje, nevtralnega ozemlja! Pokukam še malo v Belgijo, stopim čez nevtralno ozemlje, potem pa čez Prajzovsko nazaj v Holandijo. In tako sem v petih minutah prehodil štiri dežele. Hajdi nazaj v Vaals. Na Wilhelmina-plein-u stopim v hotel in popijem čašo kave. Hočem plačati, pa spomnim se, da sem pozabil zmenjati denar. Pa nič ne de ; restav-rater je zadovoljen tudi z nemškimi markami. Toda kaj je to ? Na neki hiši ugledam napis: Centraal consum. Pa ne da bi se bili konsumi, ta kuga v očeh naših liberelcev, zaplodili i v ILlandiji. Slovenski liberalci, ako Vam zdravje je ljubo in drago, nikar no hodite v holandski Vaals, sicer Vam utegne srce počiti od žalosti! Po »Maastrichterlaan-u« se odpeljemo z električno železnico v Ahen nazaj ; in zopet so nas ogledovali financarji, sedaj pruski, ki pa niso našli na meni ničesar davku podvrženega. In ta jezik ! V Ahenu, skrajnem zahodu Nemčije, so govori »Niederdeutsch«. Zelo nerazumljiv dijalekt. Poslušal sem ljudi, pa razumel prav malo. Pa kaj bi tudi ne ; saj tukaj prehaja nemščina v holandsko nareči p. precej velike novo stroške, bo neki rešeno brez posebnih težkoč. S tem vprašanjem se sedaj peča vlada v sporazumu z voditelji odločilnih strank, in ko pride vlada z nasveti pred zbornico, bo konečna odobritev ie tudi zagotovljena. Po možnosti se je oziral finančni minister na vse davčne projekte, prezrl je baje le Richterja in Bebla, na katerih sodelovanje vlada itak ne more računati. Ker niti vlada in tudi državni zbor ne želi, da bi se stvar dalje zavlekla, je priča kovati za vse kroge kolikor toliko ugodne rešitve vladne predloge. Kaj poreko prizadeti davkoplačevalci, na to se nihče ne ozira. Pariška svetotma razstava je bila v soboto popoldne ob 2. uri otvorjena na oficijelno - sijajen način in v nedeljo zjutraj tudi za občinstvo sploh, ki je kar trumoma drlo na razstavni prostor. Otvorjeno, a ne še povsem dogotovljeno je veliko delo, na katero se jo oticijelna Francija pripravljala nad jedno leto. Otvoritveni govor je bral sooijalistični minister Millerand, ki je najbolj navdušil svoje sodruge. Za njim je bral svoj govor predsednik Loubet. Razstava, pravi Loubet, bo pripomogla narodom do jedinosti na pragu slovitega stoletja, čegar zmaga nad — blodnjo in sovraštvom sicer žal še ni popolna, ki nam bo pa vkljub temu oatavil večno živo vero na — napredek. Moderna Francija je toraj s svojo razstavo prišla srečno do druzega — boga. Poleg svobode bode oboževala napredek, »mračnjaštvo« in »blodnjo« bo vrgla mej staro šaro. Govoril je mož seveda tudi o neki pravičnosti, dobroti in morali, toda oticijelna Francija je ravno v minuli dobi pokazala, kako tolmači pravičnost in moralo. — Druge nesreče pri otvoritvi najnovejše razstave ni bilo, le to predsedniku ni bilo ljubo, da ravno francoski oddelki niso se povsem izgotovljeni. Perzijski šah Muzaffer Eddlrv: je že nastopil svoje napovedano potovanja po Evropi. Iz Teherana do meje ga spren' mnogoštevilna častna straža Pot po tem del zemlje, katerega dolžina meri le 580 km., bo' trajala pot celih 22 dnij. Šaha bo namestoval drugi šahov sin Melik Manzur Mirza, ki je pred nekaj leti prepotoval vso Evropo. V resnici bo pa vladal le sam ministerski svet, kateremu bo predsedoval vojni minister. Dalje časa se ustavi šah v francoskih Vo-gezih, ker se bo zdravil. Se le potem bo obiskal razne evropske dvore in tedaj se izselijo iz Teherana vsi zunanji zastopniki v svoje domače kraje, kjer se predstavijo perzijskemu vladarju na domačih tleh. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. aprila, f Stolni prost mariborski gosp. Ignacij Orožen V Mariboru je umrl 13. t. m. po kratki bolezni monsignor Ignacij Orožen, stolni prost, zlatomašnik, proto-notarij apostolski, vitez reda železne krone III. vrste. Dosegel je starost 82 let. Rojen je bil 1. 1819 na Laškem. Služboval je v Žalcu, Celju, Mozirju, Sv. Križu pri Slatini in od 24. septembra 1867 v Mariboru. Bil je znan zgodovinar, ki je mnogo pisal kot kronist vzlasti o lavantinski vladikovini. Pogreb je bil v nedeljo. Naj počiva v miru I Državna podpora. Državni poslanec g. Ig. Ž i t n i k je danes dobil od minister-skega predsednika dr. Korberja obvestilo, da je poljedelsko ministerstvo dovolilo 8000 kron državno podpore za nakup sadnega drevja onim notranjskim občinam, katerim je minolo zimo žled polomil sadno drevje. Vis. vlada pa bode bodočo jesen dovolila tudi primerne denarne podpore onim revnim posestnikom, ki bi vsled te nezgode trpeli občutno pomanjkanje. Treba bode torej počakati jeseni, da se vidi, ali in koliko polomljenega drevja se obraste in vzdrži. Kakor čujemo, bode tudi deželni zbor dovolil znatno svoto za nakup drevja. Toliko v od govor na razna vprašanja. Imenovanja v finančni službi. Finančno ravnateljstvo za Štajersko je imenovalo davčne kontrolorje G. Zellerja, K. Kraussa, L. Tre ta na in A. Orožna, dalje davčna oficijala K. Exela in J. Klopčiča davkarji, oficijala R. Kova čiča kontrolorjem, pristava J. Samca ofi-cijalom, pristava H. Me te le ta in J. Meix-nerja kontrolorjema, pristava K. Ferč-nika in J. Bezenška oficijaloma, pristava J. Vrabla in J. Koželja oficijaloma, Fr. Resni k a, J. Pihlarja, J. Ježovnika, K. Ko len ca, A. Reharja in Fr. P orli o,t a davčnimi pristavi. Umrl je včeraj po kratki bolezni na pljučnici župni upravitelj g. J. Knavs v 73 letu. — Pokojnik je mnogo let blagodejno deloval v Krškem ; s pomočjo dobro znane dobrotnice gospe Iločevarjeve je jako okusno prenovil župno cerkev in podružnice, bil je izvrsten katehet in prijatelj mladine. Pogreb bode jutri dopoldne ob '/»10. uri. — Svetila mu večna luč! Dnevni red 8. seje deželnega zbori) kranjskega v Ljubljani dne 19. aprila t. 1. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži projekt in pa dotični načrt zakona o preložitvi okrajne ceste Radeče-Dvor na progi med Dvorom in Gomilo v radeškem cestnem okraju. Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi »zaklada za javna dela in po-vzdigo deželne kulture na Kranjskem«. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah: a) »Kranjskega in primorskega gozdarskega društva« v Ljubljani za prispevek; mlekarske zadruge v Trnovem pri Ilirski Bistrici, da bi se jej preložil prvi rok za povračilo deželnega posojila 1000 K na dan 1. januvarja 1905; društva zdravnikov na Kranjskem, da bi se mu dovolila podpora k ustanovi za na belgijski meji pa v flamščino in pokvarjeno francoščino: valonščino. Naj podam svojim rojakom odlomek ahenske govorice, ki sem ga prepisal iz svojega »vodnika«. Ks wor jiist op Huhertestag, Du wau der Kaiser jage, En duh hat sich an eige Sach For Oche zaugedrage. Pesem zložena v ahenskem narečju, pripoveduje o Karolu Velikem, ki je na dan sv. Huberta našel tukaj topel vrelec in je na istem kraju sezidal mesto Ahen. Beseda Ahen izhaja v resnici iz latinske besede Aquae ; Francozi so Ahen prekrstili v »Aix la chapelle« : Toplice pri kapeli, t. j. cerkvi, katero je sezidal Karol Veliki. V mestu se nahajajo na več krajih izvrstne toplice, katere obiskuje nebroj tujcev. Sedaj pa hitro v stolnico. Prav z veseljem mi odpira cerkvenik omaro za omaro; v jedni se hranijo svetinje dragocenejši ko v drugi; jedne so znamenite po svoji zgodovini , druge po svoji umetniški obliki. Odpre mi tudi omaro, kjer se v dragocenem relikvijariju hranijo štiri najimenitnejše svetinje : plenice Zveličarjeve ; tunika Marijina; ogrinjalo, s katerim je bil naš Odrešenik prepasan na križu, in prt, v katerega je bila zavita glava sv- Janeza Krstnika. Odprl mi pa seveda ni tega relikvijarija; ta so odpre samo vsakih sedem let. Vsako sedmo postavijo ljudstvu v počeščenje od 10. do 24. julija. Pride baje čez 200.000 romarjev. Prihodnje romanje bo 1. 1902. Zgodovinsko sila zanimiva je ahenska stolnica. Cerkvenik me izroči »Švicarju«, ki se tudi po tej cerkvi sprehaja oblečen v širok, črn talar, na glavi višnjevo obrobljeno okroglo kapo, v roki pa častitljivo ceremo-nijelno palico. Vodi me od jedne strani do druge in mi s ciceronsko zgovornostjo razlaga zgodovino in znamenitost posameznih stvarij. Toda stoj ; čas je, da odidem na kolodvor, sicer zamudim vlak. Poslovim se in hitim na postajo. Komaj stopim na peron, že pribrlizga brzovlak iz Pariza. Rad bi bil še jeden dan ostal v Ahenu, pa ni mogoče. Ako se bo kateri mojih rojakov letošnje leto peljal v Pariz na svetovno razstavo, bi mu svetoval, naj si ogleda tudi Ahen in Kolin ; no bo mu žal. Iz Pariza do Ahena pa je z brzovlakom samo osem ur. — Mesto Ahen in posebej še cerkveno zakladnico bom popisal natančneje v »spominih s pota« ; sedaj mi primanjkuje časa. V družbi dveh zgovornih Francozov, par gospodov in pruskih častnikov se po bliskovo popeljem po prostorni planjavi, od koder zopet zrem v daljavi mline na veter, dokler mi oblaki dima in visoki dimniki ne vdove in sirote po društvenih članih; predsedstva avstrijskega osrednjega društva za varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi pri Bklepanju trgovskih pogodeb na Dunaju, da se mu dovoli za leto 1900 prispevek 200 K; okrajnega cestnega odbora ljubljanske oko-ice, da se mu dovoli podpora za napravo mostu čez Ljubljanico v Fužinah; posestni-cov iz Huj in Klanca v Kranjskem okraju, da se jim dovoli podpora za popravo mostu čez Kokro; županstva v Železnikih, da se mu dovoli podpora za napravo kanala ob dežel-nej cesti v Železnikih ; društva ljubljanskih tiskarjev, da se priporoči njihova prošnja za jreložitev izdavanja slovenskih učnih knjig v Ljubljano. Ustno poročilo upravnega odseka o prenaredbi §§ 2. in 8. zakona z dne 17. aprila 1884, dež. zak. št. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi zasebne ceste, katero je kupil krški okrajno-cestni odbor od grajščine Šrajbarski Turn, med okrajne ceste, in o opustitvi enega kosa s trškega na Šrajbarski Turn držeče, pod točko 39. zakona o uvrstitvi cest z dno 2. aprila 1866, dež. zak. št. 6, navedene okrajne ceste, z dotičnim načrtom zakona. Ustno Doročilo upravnega odseka o prošnjah: posestnikov tare sv. Duha za izločitev davčnih občin Veliki Trn in Ravno iz občine Krško ter ustanovitev samostojne občine; vasi Do-enji Lazi za podaljšanje vodovoda Jurjevica-3reže. Utemeljevanje sam ostal nega predloga gospoda poslanca dr. Ignacija Žitnika in tovarišev, da se ne sprejme vinska klavzula v novo carinsko in trgovinsko pogodbo z Ita-ijo. Ustno poročilo fin. odseka o proračunu zaklada dež. prisilne delav. za 1. 1900, nadalje o računskem sklepu muzejskega zaklada za eto 1898 in o proračunu za leto 1900. Ustna joročila finančnega odseka o prošnjah: usmi-jenih bratov v Kandiji pri Novem mestu za zvišanje letne podpore ; avstrijskega društva Droti pijančevanju za donesek k troškom iongresa na Dunaju; županstva v Krškem, da se ondotnej jubilejskej bolnišnici izposlujo pravica javnosti; društva za deška roko tvorna dela, da se mu dovoli prispevek. Ustna poročila upravnega odseka o prošnjah: županstev občine Hotederšica, Gorenji in Dolenji Logatec in Rovte za premestitev sedeža okrožnega zdravnika iz Planine v Logatec; občine Holmec za uvrstitev občinske ceste iz Most na Holmec med okrajne ceste; županstev občine Rovte, Žiri in Dolenji Loga tec za izvršitev cestne zgradbe Rovte-Žiri po progi »Sovra«; prebivalcev Suhe Krajine za napravo cestne zveze Žvirče-Hinje-Smuka; prebivalcev vasij Stara Žaga, Srobotnik in Novagora za izločitev iz občine Crmošnjice ter združitev z občino Poljane. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer: o § 5.: Občinske zadeve. Ljubljanski občinski svet bode imel jutri ob 5. uri popoludne izredno sejo. Na dnevnem redu so poročila personalnega in pravnega odseka, finančnega odseka poročilo o županovem poročilu, tičočem se imovinskih razmer onih ljubl]anskih hišnih posestnikov, ki so deležni postali državne brezobrestne ponapredščine in 3 % posojila in o njegovih nasvetih glede izposlovanja olajšav pri vračanju brezobrestne ponapredščine in 3posojila. — Dalje so na vrsti razna poročila regulačnega in stavbnega odseka. Umrla je na Verdu pri Vrhniki gospa Kotnikova. Včeraj so jo pokopali. Značilen socijalnodemokratski shod. V nedeljo dopoludne je govoril Etbin Kristan v ljubljanski kazini. Ropotal je proti obtožitvi, ki je po stavki v Moravski Ostrovi krepko padla na hrbet socijalnodemokratskih voditeljev. Pri tem ni niti dejal, da se voditelji niso poredili, nič se ni spuščal v posameznosti onega oklica na delavce, katerega je priobčil tudi naš list, najbolj jo bil pa tiho o očitanju, . da je bil tudi v Ljubljani za nekatera grla splošni mizarski štrajk pred desetimi leti nekaj Bličnega, kakor je bila za dunajske socijalnodemokratske voditelje stavka v Moravski Ostrovi. Kristan je dotičen oklic prešel kar s psovkami: »krščanski žegnani lopovi«, »ljubljansko terci-jalstvo« ter vpil, da se hoče s takimi sredstvi delavstvo v temo pahniti. In pri psovkah so ljubljanski socijalni demokratje ploskali. Njihova duševnost se preko pBovk ne povspne. Kristan je dejal, da jo oklic »pam- čel nekdo pri tem kimati, je bil Kristan tako hud, da je moral piti vodo, neresničnost »pamfleta« pa le ni dokazal. Kristan pač ni mož, ki bi kaj tacega dokazoval, to ve najbolje — »Agramer Tagblatt«. Farbal je delavce, da je deveturni delavni čas, ki jo še v zraku, zasluga socijalne demokracije, pokriti je hotel socijalnodemokraško blamažo z »blaženim srednjeveškim rajem« in bil je celo vesel, da so nekateri svobodni socijalni demokratje vpili na par navzočih krščanskih socijalcev, da jih bodo vrgli ven. Kristan je prikimal socijalnim demokratom, ki so hoteli vreči Gostinčarja na cesto, češ, da se bode moralo s krščanskimi socijalci tudi tako postopati! V svoji ognjevitosti se jo Kristan povspel do groženj, da bodo 1. majnika socijalni demokratje že obračunali s tistimi, »ki nosijo ljubezen do bližnjega na jezikih«. Morda je mislil Kristan s tem, da bi socijalna demokracija rada imela vsaj 1. majnika na razpolago guilotine, kjer bi mogla v »ime svobode« ponoviti prelivanje krvi. No, za sedaj so bode morala zadovoljiti že s kakim čisto navadnim lopovstvom, ako bode hotela primerno upoštevati Kristanov poziv. Na take Kristanove izbruhe ni bil od krščansko-socijalne strani drug odgovor, nego to, da se je socijalnim demokratom poklicalo v spomin njegove psovke, ki naj bi bile opra-vičenje voditeljev stavke v Moravski Ostrovi, od koder bode socijalna demokracija 1. majnika videla največ — fig. Potem je prišel na vrsto »razgovor« o občinskih volitvah. Kristan je pozabil na obljubo, da bode na tem shodu ljubljanska socijalna demokracija predložila občinski program. Kristan občuje z »Narodom« in tam so socijalnode-mokratični občinski program menda poma-zali. Kristan je svoje ovčice zadovoljil s frazo, da naj povsod zahtevajo razširjenje volilne pravice, in radi lepšega je tudi dejal, da se bodo že ukrenilo, da bodo to zahtevo ušesa na magistratu slišala. Naposled je priporočil, da se socijalna demokracija občinskih volitev ne udeleži. Kristan je tako dobro doigral »Narodovega« hlapca. Socijalno-demokratičnemu gromenju se lahko magistrat na ves glas smeje, tembolj, ker je predsednik Železnikar, katerega je zaupanje 80cijalnodemokratičnih udeležencev shoda posadilo na predsedstveni stol, končno pribil, »da rajše voli sedanje marijonete na rotovžu, nego da bi prišla tja kaka kuta«. Ker je bil Železnikar izvoljen predsednikom, se socijalni demokrati z njegovimi nastopi strinjajo. Ljubljanski socijalni demokrati že doslej niso bili resna stranka, z nedeljskim shodom so postali s Kristanom in Zeleznikarjem — smešni. Zaobljubljena potresna procesija se je izvršila v nedeljo popoludne ob najlepšem vremenu in vzornem redu. Za dolgimi sprevodi trnovske, šentpet., šentjakobske in frančiškanske župnije je ob 3. uri došla pred nunsko cerkev procesija iz stolne cerkve z Najsvetejšim. Vodil jo je presvetli knezoškof ob obilni asistenci ljubljanske duhovščine. Trg pred nunsko cerkvijo je bil do polovice napolnjen vernega občinstva iz mesta in bližnje okolice, ki je glasno pelo lavretanske litanije ter molilo s Presvetlim molitve za odvrnenje šibe potresa. Po blagoslovu z Najsvetejšim se je vrnila vsaka procesija v svojo žujino cerkev. Is Kostanjevice se nam poroča: Umrl je včeraj č. g. Viktor Zabukov-šek na svoji službi kot kapelan v Cerknem na Goriškem. Prehladil se je in v jednem tednu je bil žrtva svojega poklica, ko je komaj dve leti opravljal težavno službo v Cerknem. Bil je blaga duša, katero bodo mnogi objokovali. Bodi priporočen vsem gospodom duhovnim tovarišem in prijateljem v pobožno molitev. Pogreb bo jutri v sredo ob 9. uri dopoldne. N. v m. p.! Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v sredo dne 18. aprila 1900 ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani sejo. Dnevni red: Volitev zastopnika v državni železniški svet. Volitev zastopnika v odbor obrtno nadaljevalne šole v Šmartnem. Poročilo o prošnji občin Podgora, Kompolje za dovolitev štirih letnih semnjev. Poročilo o vprašanji, ali smejo tudi branjevci in trgovci s špecerijskim blagom prodajati opojne pijače v zaprtih posodah. Poročilo o obsegu obrtnih pravic mizarjev. Poročilo o dopisu čil o davščine prosti porabi žganja. Poročilo o dopisu zbornice v Gradcu glede nekaterih nedostatkov pri železništvu. Novo vrsto volilne pravioe je po- tuhtal v Gradcu Ljubljančan in ondotni obč. svetnik Goltsch. Mož je prišel na dan s predlogom, da bodi v novem volilnem redu za Gradec točka, da imajo samo oni volilno pravico, ki dokažejo znanje — nemščine. Tako misli Goltsch, da bi se Gradec ohranil nemštvu, ker sicer ni izključeno, da bi pri volitvah slovenski delavci graškemu nemštvu delali kake sitnosti. Nerodnost celovške pošte. Nikjer pri pošti se pač menda ne dogajajo večje nerednosti, kakor v Celovcu. Za danes omenim le jedno. Pogostokrat dohajajo sem dopisi s samoslovenskim napisom ne samo za v meBtu stanujoče, ampak tudi za druge, ki bivajo na kmetih. Ker pa pri naši pošti nimajo zadosti sposobnih, slovenščine zmožnih močij, zato si pomagajo te pametne glavice v vsakem takem slučaju, kjer se ne spoznajo, na ta način, da pošiljajo redno enake dopise v bogoslovje, češ, tam je dosti »vin-dišarskih« bogoslovcev, ti bodo že ukrenili potrebno. Posebno v zadnjem času se je to dogajalo zelo pogostoma. Če nima pošta dosti zmožnih uradnikov, naj si jih preskrbi. Poštni nabiralnik je poštno ravnateljstvo dovolilo Antonu Zaverlu na Svibnem. Nova brzojavna postaja. Dne 13. aprila odprla se je v Mosčenicah, političnem okraju Vdovsko nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamo-šnjim poštnim uradom. Zdravišče v Toplicah pri Novem Mestu se 1. maja slovesno otvori. Knez Auerspergovo oskrbništvo je dozidalo ondi krasno poslopje z najfinejšimi stanovanji za goste in z elegantnimi restavracijskimi prostori. Iz Kamne gorice se nam poroča, da so stražili tam Božji grob do polunoči mladeniči, v petek od polunoči do jutra dekleta, čez dan pa menjaje se ognjegasci v paradni obleki. Odlok glede volitev. Upravno sodišče je v neki pritožbi razsodilo, da more volilna komisija iz pravomočnega volilnega imenika le tedaj izčrtati volivca, ako navede poseben vzrok za to, in da more državni uradnik s pooblast lom voliti, ako je vsled javnih poslov odsoten. Nesreča. Velikonočno nedeljo sta kovač A. Strajnar in njegov vajenec Angelj s tovariši v St. Rupertu na Dole»jskem streljala s topiči. Ko je Strajnar usipal smodnik, se mu užge in ga na obrazu in desni roki močno opali, da so ga morali prepeljati v bolnico. V ljubljansko dež. bolnico je bilo minoli mesec vsprejetih 722 bolnikov, vseh skupaj je bilo 1082. Od teh je bilo ozdravljenih 372, zboljšanih 196. Koncem meseca jih je v bolnici ostalo 418. Neverojetno — pa resnično. Ore-hovca, 13. aprila. Pri posestniku Janezu Je-senšek v vasi Orehovca štev. 11 raste šest dreves na hišni strehi, in sicer: tri smereke in trije borovci. Velika smereka raste že devetnajsto leto in je velika 3 '/* metra in v premeri debla ima 11 cm. debelost. Najmanjši borovec je meter visok. Korenine se ovijajo okrog špiravcev. Koliko bo gospodarju naložila davčna oblast davka za gozdno parcelo na strehi, katero dosedaj še ni na 2nanil, bom svoječasno poročal. Ljubljanske novice. Ljubljanski Nemci imajo danes zvečer v kazini vo-lilski s hod, na katerem bo razgovor o udeležbi prihodnjih volitev. — Nepreviden kolesar je podrl v nedeljo popoludne v Vrtnih ulicah triletnega Jan. Jam-nika. Otrok se ni ponesrečil. — Ambo ukral je mej potresno procesijo nekdo kuharici Neži Okrogar ter ji izmaknil ob jednem 3 K 90 h drobiža. Loterijski listek, na katerem je bila zadeta amba, je tat baje vrgel proč. Danes je hotela neka ženska z njim dvigniti zadeti denar, a je morala romati na rotovž. — V Ljubljanico je padla llletna Ana Tržan. Ljudje so govorili, da je v strahu pred očetom šla v vodo, kar pa ni res. Ob cesarskem grabnu se je spodtaknila in padla v vodo. Nek mlad fant jo je potegnil na suho. — Obstrelil kega dečka. — Dva para škornjev sta bila ukradena hlapcu vrtnarja - Widra. — Knezoškofovim konjem so je danes popoludne na Hradeckega mostu spodrsnilo. I Konji so padli in zlomili ojnico. Knezoškof. ■ ki je bil v vozu, je stopil z voza in se po-, dal peš domov. Domače godbe poveličevale so pro cesije pri vstajenji v radovljiškem okraju: na Dovjem, v Jesenicah, v Radovljici in Kropi Brv čez Savo nameravajo zgraditi pod Kamno gorico. S tem bi bilo gotovo neizmerno vstreženo bližnjim občinam, okraj pa bi bil obogaten za krasno partijo. Povodenj. Krka je tako narasla, da so se dne 13. in 14. t. m. v čolnih vozili po Kostanjevici. Preplavljene so vasi Zameško, Meršečja vas in Hrvaški brod. Fotograf v Radoljici. V Radovljici je otvoril fotograf A. Venger svoj atelije v mestu za grajščino. Socijaldemokratski defravdant. »Grazer Volksblatt« naznanja, da je tajnik soc. dem. Fran Haindl ušel v Ziirich in vzel seboj 1400 kron strankinega denarja. Povrh je odpeljal tudi ženo nekega soc. demok. prvaka. V Ameriko se je meseca sušca iz litijskega okraja odpeljalo 25 OBeb. Sam se je zglasil sodniji v Zagrebu Gabrijel Junč, ki je letos o svečnici napadel orožnika Kosaka iz Cerovca in mu vzel orožje. Novomeška sodnija se je obrnila na Hrvaško za izročitev Juriča. ♦ # * Napad na poslanca. Na \vahringskem pokopališču na Dunaju je grobokop Ka-kuscka Kohn napadel poslanca Baumana, ker ga Baumann radi njegove pijanosti ni priporočil za službo, katero bi moral radi nerednostij zapustiti. Ustrelil je na Baumanna, katerega ja težko ranil, z drugim strelom je pa usmrtil Baumannovega spremljevalca inženirja Novaka. Napadalec je bil zagrizen soc. dem., ki je vedno obljuboval, da posveti tudi dr. Luegerju. Na Hentzijev spomenik v Budimpešti je nameravalo atentat šest gojencev ondotne kadetne šole, v kateri se sedaj nahaja spomenik. Zgodilo se tem vzornim »kadetom« ni druzega, nego, da so morali zapustiti šolo. I >1*1t V JHL. (»Sv. Petra-Klaverja družba«) v Solnogradu (Dreifaltigkeitsgasse 12) je izdala posebno molitvico k presv. srcu Jezusovemu za spreobrnenje afrikanskih zamor cev. Dobi jih ?astonj, kdor se pri podpisa k nemu oglasi. Želeti je, da bi tc molitvicefj katehetje posebno med pobožne otroke raz J j delili. — Janez Šanda, duhoven, Gradec,' Leonhardstr. 65. (Poročilo o delovanju kmetij sko-kcmičnega preskušališčaj — Sestavil ravnatelj dr. E. K r a m e r. — | Konec. | 3. Preskušnje v industrijske in obrtne namene. Poslalo se je: apnenca 8, porcelanke 1, rudnin 12, peska 9, zidarske opeke 5, tapet in pohišja 3, usnjenih odpadkov 1, mozga 1, prepariranega žaganja 1, kotlovskega kamenja 1, amonijakove sode 1, gladila za kovine 1, raznega 1 ; skupaj 46 poskusov. Iz navedenega se izprevidi, da so se posluževali zavoda tudi industrijci in obrtniki, in sicer so zahtevali poleg kemičnih preskušenj tudi pojasnil; omenjamo naj, da so posamezne stranke na podlagi tega dosegle že gmotnih vspehov. Poročevalec je sodeloval tudi kot izvedenec pri nekaterih industrijskih zadevah, tako n. pr. pri neki tovarni za kaolin in pri neki pivovarni na Kranjskem. 4. Po incijativi preskušališča je bilo poslanega: vina 20, poljske prsti 11 po-skušenj; skupaj 31 poskušenj. Omenjena vina, ki so bila vposlana po inicijativi preskušališča, so bila izključno naravna vina, in sicer večinoma iz vinorej-skega okraja novomeškega. Dosedaj imamo le prav malo analiz kranjskih vin, in zavod je prevzel radi tega nalogo, da bode preskušal od leta do leta večje število naravno-čistih vin v dosego takozvanc „mejne vrednosti" (Grenzvvert), in da pridobi podlago za presojanje taistih. V poroč. letu se je v ta namen analizovalo 20 vin, in vspclii teh preskušenj se priobčijo v jednem bodočih zvezkov „Zcitschrift fur das land\virtschaft-liche Versuchswcscn in Oesterreich" in pa v tukajšnjih gospodarskih listih. — Pre-skušnja poljske vrsti, in siccr onih 11 poskusov, ki so jih poslali kmetovalci po inicijativi preskušališča, sc jc pečala z zemljo na gorenjski ravni, da sc namreč izvč. ko- da so na Gorenjskem po cele skupine zemlje, ki je tako uboga glede apnenca, da je nujno potrebno apnenčevih gnojil. Te preskušnje se bodo nadaljevale leta 1900 in vspehi se bodo svoječasno objavili. Sploh pa so preskušnje poljske prsti pri uporabi umetnih gnojil uprav neprecenljive vrednosti. — Praktično delovanje zavoda se je raztezalo tudi na to, da je prirejal poskuse o gnojitvi in obdelovanju ljubljanskega barja. C. kr. poljedelsko ministerstvo je, kakor znano, ustanovilo na ljubljanskem močvirju tri postaje za obdelovanje močvirja in sicer v Lipi, na Karolinški zemlji in na Logu, ter je izročilo vodstvo zadnjih dveh poročevalcu. — Z obdelovalnimi poskusi na Karolinški zemlji in na Logu se bode pričelo šele letos. Rezultati se bodo svoječasno objavili. — Gledč delovanja zavoda naj dalje omenimo, da so ces. kralj, sodne oblasti na Kranjskem ravnatelja zavoda kot izvedenca v kemični stroki večkrat poklicale za svet in v 12 kazensko-sodnijskih slučajih so mu poverile tudi zadevne sodnijsko - kemijske preiskave. — Slednjič naj še omenimo, da se je v teku poroč. leta odgovorilo na večje število vprašanj v različnih kmetijskih in industrijskih zadevah. Zlasti je posredoval zavod v zadevah kletarstva in še posebno glede ravnanja z bolnimi vini. — Ako še pristavimo, da je moral zavod še poleg tega rešiti kakih 200 dopisov, bi bilo pač iz vsega dovolj razvidno, da se ga je prebivalstvo prav močno posluževalo, in da se je z ustanovitvijo zavoda opomoglo dejanski potrebi. — Želeti bi pač bilo, da bi bilo preskušališče čim preje preskrbljeno tako, da bi se moglo prosto razvijati in v vsakem oziru ustrezati zahtevam, ki se stavijo do njega. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 17. aprila. Državni zbor se snide 8. maja. Tako javlja „Montags-Revue". Trident, 17. aprila. »Lega Nazio-nale" bode imela 27. maja občni zbor v Arcu. Predsednikom je predlagan dr. Piceoli. Amsterdam, 17. aprila. Katoliška gimnazija v Katwyku je pogorela. Peterburg, 17. aprila. Tajnik fin. ministerstva Maleševski je sklical bankirje ter jim naznanil, da so neosnovana vsa poročila, ki napovedujejo važne spremembe v političnem položaju. Dokaz temu je, da fin. minister ni spremljal cara na potu v Moskvo. Haga, 17. aprila. V nedeljo je došlo sem bursko odposlanstvo v spremstvu dr. Leydsa. Na kolodvoru jih je navdušeno pozdravila nebrojna množica. Haga, 17. aprila. Odposlanci Burov so imeli daljše posvetovanje z ministrom vnanjih stvarij. Buri zahtevajo ,svojo neodvisnost, sicer pa dovolijo ino-zemcetn vse zahtevane pravice. — Kraljica Viljemiua bo baje prosila ruskega carja Nikolaja za posredovanje v prilog Burom. Berolin, 17. aprila. Tukajšni listi objavljajo vest, da car Nikolaj iz Aloskve pošlje po dogovoru z Nemč jo in Francosko zahtevo na Angleško, da mora ustaviti vojsko v Južni Afriki v osmih dneh ter to zadevo predložiti mej narodnemu razsodišču. — Car je baje zelo nejevoljen, ker je Portugalska na tak način kršila nevtraliteto. Ako bi Angleška nato ne pristala, ima Rusija 120.000 mož pripravljenih, s katerimi vdari v Afganistan. Vojaka v Južni Afriki. Z bojišča ni došlo te dni nikakih važ nejih poročil. Roberts molči še vedno o svojih zadnjih porazih, le iz Bloemlonteina dojde sem ter tje kako brezpomembno poročilo o bitki pri Wepeneru, ki se po mnenju strategov v kratkem odloči, ker dojde tje nova burska moč in se Angleži ne bodo mogli ustavljati veliki premoči. Vstajo v okraju Carnarvon so Angleži v petih tednih baje popolno zadušili. Odd^ek 500 mož je minulo soboto došel v Do Aar. Pravijo, da so razpršili vso ustajmko in ujeli voditelje. Če bo le res. Mogoče so jih pa ustaši le prepodili London, 17. aprila. „Times" poročajo iz Bloemfonteina 15. t. m.: Velik oddelek Burov s 60 vozovi gre na pomoč oddelkom pri Wepeneru. Sedaj se nahaja blizu Dewetsdorpa. London, 17. aprila. Iz Ali\valnortha poročajo 14. t. m.: General Brabant je odšel danes z glavnim taborom in vsemi London, 17. aprila. Reuterjev urad poroča iz Aliwainoriha 13. t. m.: Glasom uradnih poročil so izgubili Angleži v štiridnevnem boju pri Wepeneru 18 ubitih in 132 ranjenih. London, 17. aprila. Listi poročajo iz Bloemfonteina 14. t. m.: Patruljo kralj, irskega polka, pri kateri je bil lord Rosslyn, so Buri ujeli in odvedli v Kronstadt. — Iz Warrentona poročajo 15. t. m.: Lastnika dijamantnih rudnikov Frank Sinitha, so Buri ujeli, ko je odhajal iz Barkly-Westa. London, 17. aprila. Iz St. Helene poročajo 15. t. m.: Polkovnik Schiel in dva druga ujetnika so nameravali po-, begniti; bili so že na morju, a so jih pravočasno zasačili. Schiel je imel pri sebi velik nož. Po sklepu poročila. London, 17. aprila. Buri so nehali oblegati Wepener, tudi Rouxville je prost. — V Mafekingu vlada lakota. London, 17. aprila. (C. B.) Listi poročajo, da so se umaknili (?) včeraj burski oddelki, ki so oblegali Wepener. Nasprotno se pa poroča, da se 6000 Burov bliža Bethuliji. London, 17. aprila. (C. B.) Iz Ma-fekinga poročajo 6. t. m.: Do včeraj se položaj ni spremenil. Danes so pričeli Buri vnovič z bombardovanjem. Meteorologično porodilo. VtSina nad morjem 306'2m, srednji zračni tlak 736-0 mm. . Čas opa-- zofanja Stanje baroni otra r mm. Tempe- j mtura ! po Celiijn { VetroTi Nebo I B H 14j 9. zveč. | 73| 10 O | brezvetr. | jasno 15i J' zJutr, |2. poool- 419 741-3 42 184 si svzb. sr. jzab. jasno 0-0 15] 9 zve«. | 741-1 | 112 ] si jzah |akoro jasno| I 7. zjutr. I 139 3 I _ |2. popol.|_736-4 L 16T 97zveč. | 734-6 | .,1 7. zjutr. I 734-9 I |2. popol-l 734.4 | Srednja temperatura sobote 10-8°, Srednja temperatura nedelje 11 3°, Srednja temperatura pondeljka li 6'7 | sr. ssviU. 19.0 I m. jzah. 11.7 u n a j g k a filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, horzno posredovanje, posojila n < vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 48 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I . gSermtgasse 12. Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reservni zaklad nad 7,500 OOO K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budajevicah, Pardubicafr,, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi. ii m a, J s®* k. a, t> o r z a. ^ 99-15 99-— 98 70 99-75 Unč 17. aprila. Skupni državni dolg v notah..... 8kupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 40/......... 97 20 .........93-70 126 — 230-20 242 77 118-30 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista ......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veh 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dno 14. aprila. 3-2"/0 državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 6°/„ državne sr-ičke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 23-67 19 26 90 40 11-33 164 — 160— 201 75 95-70 140— 256 75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4u/0 Prijoritetne obveznice državne železnice » > južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/„ > » dolenjskih železnic4°/0 Kreditne srečke, 100 ijid...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 > Budimpešt. bazilika -srečko, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. ..... 108--95-20 84— 67 25 99'— 99-50 397-50 335— 42 25 21-70 13-20 65— Salmove srečke, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbiuska družba . . Montanska družba avstr. pian..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 173-50 178 — 4850 122-20 296-56 78-70 24-60 95-50 275 75 334— 255-- I AT Nakup ln prodaja ~tja 1 vsakovrstnih državnih papirjev, sreOk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju I najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. S Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M E St