Za reorganizacijo prosvetne uprave. Kakor je znano, pripravlja naša vlada reorganizacijo vse državne uprave. Pobudo za to je dal sam gospod mimistrski predsednik. Po glasovih y dnevnem časopisju sodeč, se bo o tem temcljito razpravljalo že na jesenskem zasedanju državnc skupščine, katera bo skli cana v kratkem. V glavnem gre za to, da se vsa uprava postavi na nove temelje, ki bodo omogočili decentralizacijo sedanje centralistično urejene in ravno vsled tega počasne, okorne in tudi drage uprave. S pravilno reorganizacijo naj bi uprava pridobila na ekspeditivnosti :in se obenem približala ljuds+vi., državljanom, katerim je prav za prav namenjena. To namcro vladajočih krogov morenio le toplo pozdravljati. Sedanji sistem je namreč tako komplioiran, počasen in vsled tega tudi drag, da nikakor ni prikladen za sedanji hitri tempo vsega javnega življenja. Ako se vesten in dober državni uradnik težko spozna, da brezhibno posluje, je vse težje to za navadnega državljana, ki raima vpogleda v upravno poslovanje. Vsled nepoznanja razmer in predpisov jc Ijudstvo dostikrat mnenja, da ga nalašč šikanirajo ter mu povzročajo nepotrdbna pota in stroške. Navaden človek ,pa prenese to mržnjo od uprave na državo samo, ker sta mu oba pojma identična. Ako se torej izvrši dobra reorganizacija sedanje državne uprave, bo s tem odstranjen velik vzrok nezadovoljstva in bo v tem oziru prenehalo ono mučno zabavljanje, katerega lahko slišimo vsak dan, kar je posebno mučno. Marsikateri učitelj se trudi, da pojasni ljudem vse težkoče, ki se pojavljajo in poskuša potolažiti nevoljo. Naše dnevno časopisje je o teh vprašanjih sicer že nekaj razpravljalo. Umestno in potrebno pa bi bilo več pri tako važnem vprašanju, ki se tiče nas vseh. Zakaj več glav — več misli, več oči — več vidk Tudi se mi ne zdi prav, da v tem oziru molčimo tako trdovratno mi vsi, ki smo podrejeni prosvctni upravi. Zakaj, če se izvrši reorganizacija vSe državne uprave, se bo ta reorganizacija prav gotovo dotakni4a tudi našega šolstva in vseh onih, ki so ž njim vsaj v neposredni zvezi. In naša želja je, da bi bila ta preosnova prav temeljita in seveda kolilkor možno enostavna in dobra. Nobena panoga javnih institucij naj bi ne bila ovirana v svojem normalnem in naravnem razvoju po upravnem sistemu. Zakaj upravni sistem se mora prilagoditi potrebam ljudstva in njegovih ustanov. Preozek je okvir tega članka, da bi se spuščal v podrobnosti. Zato se omejim za danes samo na nekatere glavne zadeve, ki so neobhodno potrebne reorganizacije. Upravno poslovanje je otežkočeno s tem, ker je premalo enostavno in to je menda nje- gova glavna hiba. Pri nas n. pr. ne zadostuje, če izjavi upravitelj kot uipravni starešina s svojim podpisom in uradnim žigom o kaki učni osebi zadevo, da je taka in taka. Pa če prav to potrdita uradno sreski in banovinski šol. nadzornik. Pri nas je veljaven edino in samo dokument. Pa ne samo dokument, ampak po vrhu mora biti še cela kopica pravilno overovljenih propisov. Zakaj, čeprav so prepisi uradno ali pa sodno overovljeni, kljub temu mora biti zraven šc original. Druga velika hiba je v tem, da skoro že o vsaki, često tudi majhni in malenkostni zadevi odloča vrhovna instanca, t. j. ministrstvo, dasi bi talke zadeve ne samo hiitreje, ampak tudi boljše zamogle rešiti nižje instance, katerim so znane razmere in prilike, za katere je potrebna odločitev. Pri reorganizaciji in decentralizaciji prosvetne uprave bo na vsak način potreba stremeti za tem, da bodo imele nižje instance nekaj več oblastii. Naši sreski šol. nadzorniki so pod sedanjim upravnim sistemoin postali pisarniški organi, ki nimajo pri upravljanju šol svojega področja dovoljnega delokroga. dasi najbolj poznajo prilike in razmere v svojem okolišu. Radi tega se često dogajajo napake v upravi. Na ta način pride na posameznih šolah do nastavitve nadštevilnih učnih oseb, med tem ko na drugih šolah primanjkuje često prav občutno in za dolgo dobo učiteljstva. Mnogo neprilik pa tudi nejasnosti v upravi pa tiči v tem, da še do danes nimamo pravilnika k zakonu o narodnih šolah. Tako si razne oblasti tolmačijo določbe zakona po svoje in pri tem je čisto lahko mogoče, da ga interpretirajo v napačnem smislu. S tem pa trpi enotnost, katero hoče uveljaviti zakon in za katero stremijo oblasti in bi bila Ijuba tudi nam. Taiko pa tavamo vsi v neki upravni negotovosti od danes do jutri in često ne vemo, pri čem smo. Pri tem pa često izgubljamo \ipred oči glavne cilje in glavno delo šole ter pravi in jasni pregled resničnega stanja kljub nebroju raznih statistiik. Statistike so poglavje, o katerem bi bilo treba še posebej razpravljati. Zdi se mi, da so nam vse te statistike zameglile pogled in da smo ravno vsled statistik zgubili resnično in pravo evidenco, katero smo hoteli doseči ž njimi. Za danes naj te misli zadostujejo. Glavno je, da se je to velevažno vprašanje vendar že enkrat načelo in se na njem tudii resnično dela. Sedaj imamo vsaj upanje, da končno vendar le pridemo na enostavnejši in našim razmeram primernejši upravni sistem, kateri naj bi bil državi v blagoslov, njenim organom v veselje, državljanom pa v korist. —ski.