Leto m, St. 28 Ljubljana, ponedeljek i©. }«IIfa ^ 2 Din bpravništvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. InseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 13, — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-gartnerja. v*Mmmm3KBBBmm Ponedeljska Izdaja Ponedeljska troaja >juu&« oji'a tudi o važnih zunanje-politič-nib zadevah. Dunai, 0. julija. AA. čeprav poudarjajo, da vel;a sestanek predsednika madžarske vlade Gombosa z avstriiskim zveznim kanr^larjem Dollfussom predvsem gospodarskim vprašanjem. mu poceni k'oc*j pripisujejo tudi politične cilje. Tako bi šlo na tem sestanku tudi za to. da se vzpostavi trikotnik Rim—Dunaj—Budimpešta. ---- -■.--------w iiuuj;uuui»j i Vsi listi oriobčujejo o tem sestanku dali- trgovinskih odnosa ie v, ki so že urejena ! še komentarje in žele, naj bi poglobil že s trgovinsko pogodbo. Razen tega sma- j dosedanje gospodarske in politične stike trata oba državnika za potrebno, da iz- ' med Avstrijo in Madžarsko. 'oosevelt za nadaljevanje londonske konference Danes se ima odločiti nadaljnja usoda svetovne gospodarske konference — Za ureditev žitne produkcije London, 9. julija. Ameriški državni ta mik Htilil je včeraj naslovi,1 nov poziv svetovni gospodarski konferenci, naj ne razočara zaupanja vanjo in nadaljuje delo. Že od početUoa smo vedeli, pravi v svoji rej a vi, da so ovire za sporazum veliike. Navzeti se moramo novega poguma in premagati trenutne teržkoče. Ta izjava je bila podana na izrecno želijo Roose-velta. pote triko jo je ameriška delegacija soglasno odobrila. Htrlil se je nato pogajal s posameznimi delegacijami o jutrišnji sedi predsedništva konference, katere sstolepi bodo odfečiilnega pomena. Med tem je poljska delegacija vložila v pododboru predlog za osnovanje mednarodne žitne unSje. Ta predlog določa posebne carine na vse uvoze ž;ta, ki bi presegali po uniji določene količine. Portugalska delegacija je predlagala, naj bi se •uvedla carinska politika, ki bi ščitila resnične produkcijske interese. Glede žita naj bi izvozne države sklenile z uvoznimi državami di>re>ktne pogodbe. Drugi poljski načrt predlaga ustanovitev mednarodme studijske komisiije za ureditev svetovnega trga za surovo maslo. Končno ie francoska delegacija predlagala ustanovitev podkomisije za javna dela v splošno dobro. Mir pred novim viharjem London, 9. julija. AA. Včeraj ni zasedal noben odbor ali pododbor svetovne gospodarske konference. Predstavniki odborov pripravljajo poročila, da jih izroče pred-sedništvu konference, ki se sestane jutri dopoldne. — Naloga te sene bo, da pregleda poročila odborov o nalogah, ki bi jih kazalo, da jih prouče odbori ne glede na izid konference same. Na podllagi te-h vprašani tudi ni izključeno, da bo konferenca sama našla nova pota in cilfie. Posebno važnost pripisujejo petkovemu sklepu pododbora denarstvenega in finančnega odbora, ki mu je naloga, da prouči takojšnje ukrepe za finančno obnovo. S 35 glasovi proti 15 je pododibor skleniK da bo proučili vsa prevzeta vprašanja in da ne bo nobenega izločil. Z Anglijo, Ze-d i njenimi državami in Japonsko so glasovali vsi britski dominioni, skandinavske države in zastopniki južnoameriških dežel. V mamflšinii so osta!li zastopniki skoro vseh evropskih držav s Turčijo vred. Listi poročajo, da bodo zastopniki zlatih držav na seji predsedmištva jutri dopoldne vnovič nastopili in da bodo zahtevali novo glasovanje. Izmed držav, ki so včeraj glasovale, jih je namreč 13 zastopanih v predsedOTištvu konference. Od teh je včeraj sedem glasovalo za. 6 pa proti. V predsedniStmi so razen tega zastopane še Sovjetska Rusija, ki se je vzdržala glasovanja, Madžarska i« Mehika, ki v petek v pododboru nšsta bi'M zastopani. Belgijski delegat, kn je tudi glasoval proti, je predsednik konference ter je zato ez offo član predsedništiva. Itz teh razlogov še ni jasno, kakšna bo odločitev predsedhi-štva konference jutri dopoldlne. Herriotova bojazen Pariz, 9. julija. AA. Agence economiq>ue et financiere« priobčuje Herriotov članek, v katerem pravi, da naj bi Francija vodila napram Angliji čim tesnejšo prijateljsko politiko. Herriot se boji, da ne bi sedanje neskladje med obema državama v vprašanju denarstva ogražalo tradicionalnega prijateljstva med Francijo in Anglijo. Zaključitev francoskega parlamenta Pariz, 9. julija. Francoski parlament ;e bil snoči odgoden preko poletnih p /č^tnic. Parlament je v zadnji uri odobril še celo vrsto zakonskih načrtov. Tako sta obe zbornici sprejeli zakon o prisilni določtv. cen žita, zakon o ureditvi vinogridn štva in zakon o reorganizaciji francoskin železnic. no socialistične države. Zato odrejam: 1. Razpusti katoliških organizacij, Id so s to pogodbo priznane in ki so bile razpuščene brez naročila državne vlade, se imajo takoj preklicati. 2. Vsi prisilni ukrepi zoper duhovnike in drage voditelje teh katoliških organizacij se naj ukinejo. Ponovitev teh nkrepov je v bodoče nedopustna in se bo kaznovala po določbah obstoječih zakonov. Srečen sem v prepričanju, da .je vendar končana doba, v kateri so žal le prepogosto prihajali verski in politični interesi v navidezno nerešljiva uasprotstva. Med nemško državo in Vatikanom sklenjena pogodba bo tudi na tem področju služila obnovi miru, ki ga vsi potrebujemo. Trdno upam, da bo ureditev vprašanj evangeljske veroizpovedi v kratkem to dejanje pomirjenja srečno dopolnila. Priznanje Rusije London, 9. julija, d. Zatrjujejo, da bo do Zedinjene države v kratkem prizn^e Sovjetsko Rusijo. Govore že tudi, da bo imenovan za ameriškega poslanika v Moskvi sotrudnik prof Moleva novinar H. B. Swope, ki se vrača z njim iz Londona v Ne\vvork. Rim, 9. julija. AA. »Messagero« pona-tiskuje vesti iz nemškega vira, da bo Iia-lija v kratkem podpisala z Rusijo pogodbo, ki naj krona dosedanjo prijateljsko politiko med obema državama. Osnovanje poljsko-ruske banke Varšava, 9. iutina. d. Za financiranje roških nabav pri poljski industriji bo osnovana polisko-ruslka banka s kapitalom 10 milijonov z loto v. Razen poljskih industrijskih podjetij in bank bo sodelovala pri ustanovitvi te barake tudi francosko-nizozemska finančna skupina, ki bo poleg svojega de-He&a v ustanovni gčavnici dala na razpolago tudi 5 milijonov dolarjev za rediskont ruskih menic. Rusija prodaja vzhodno kitajsko železnico Moskva, 9. juiluia. d. h Tokiija poročajo, da je ruska delegacija, ki se tamkaj pogaja z zastopniki nove rmandžurske države, objavila komumiike, po katerem naj bi Mandžurija izplačala 250 milijonov raMiev v zlatu za pridobitev pravic do vzhodne •kitajske železnice, s čimer bi prevzela njeno celotno aktiv o in pasivo. Prav tako bi Se sklenil sporazum, ki bi jamčil svoboden tranzit za rusko trgovinsko blago na omenjeni progi m posebne tarife za ruske potnike. Nadalje naj bi se uporabila prednostna načela za rusko blago in zaščitili We-•resi ruskih državljanov ter uradnikov na •vzhodni kitajski železnici. Francoske finance Saint Pourcln, 9. julija. AA. Minister za državni proračun Lamoreux je imel tu govor, v katerem je podal sliko o sedanjem stanju francoske državne blagajne. V Franciji narašča in se utrjuje javni kredit, čeprav je treba računati z neuspehom syetovne gospodarske konference. Državna blagajna bo lahko krila vse svoje obveznosti v prihodnjih mesecih. Belgiji je bilo dovoljeno posojilo. Pristojbine iz borznih poslov naraščajo, kar Je znak, da se gospodarsko delovanje dviga, po polomu londonske konference bo treba še posebej skrbeti za to, da se javne finance popolnoma urede. To bo treba storiti tudi zaradi stalnosti francoske devize, proračun se mora končnoveljavno uravnotežiti z 1. 1934. Zato se bosta obe zbornici sestali že prve dni oktobra, da proučita posebne predloge, ki jih pravkar sestavljajo. Usoda letalca Matterna Moskva, 9. julija, d. Na vest da je letalec Mattern, ki je hotel doseči rekord v pole*« okoli sveta, nepoškodovan pristal v Ana-diriu v Sibiriji .malejm tržišču s kožuho-vino, je ljudski komisar za zrakoplovstvo odredil, naj stopi načelnik severne letalske črte takoj v zvezo z njim in ukrene vse potrebno za njegovo nadaljnje potovanje. Anadir leži 186 milj daleč od Habarovska na malen polotoku Čuhotki v Sibiriji. Ruska letala, ki so bila odposlana, da poiščejo Matterna, so ga iskala na poti v Nami na Aljaski, toda Mattern je s te poti zaradi neugodnega vremena zašel, zaradi česar ga niso mogla najti. Anadir v zgodovini letalstva ni neznan. Ko so Amundse-na pogrešali na njegovi ekspedioiii na severni tečaj leto dni, je dospel 1926 kakor Mattern v Anadir, odkoder je poslal prvo vest o svoji rešitvi. Pred podpisom pakta štirih Daladier o francoski zunanji politiki — Francija je pripravljena nadaljevati pogajanja z Italijo Pariz, 9. julija. AA. Predsednik francoske vlade Daladier je imel danes velik govor o politiki francoske vlade. Uvodoma je naznanil, da bo vlada zaokrožila svojo finančno politiko s končno ureditvijo financ oktobra meseca. Za te svoje načrte bo vlada zahtevala podporo in pristanek obeh zbornic. Francoska vlada ie odločena braniti frank do skrajnosti in bo zato odbila vsak napad nanj. Daladier je nato navedel, kaj je njegova vlada storila v zunanii politiki. Francoska vlada se je oklenila Društva narodov kot vogelnega kamna svoie zunanie politike. Stopila je v tesne zvere z vsemi državami, pa najsi so članice Društva narodov ali ne. Vlada nima pravice, da bi se vmešavala ▼ notranje zadeve drugih držav. Prav tako ne more izvaiati posledic zaradi raznovrstnih političnih sistemov in režimov. Ce pa se pojavijo na dnevnem redu mednarodnega življenja človeška vprašanje, bo vlada povzela he«edo v skladu z duhom | svr>Ho?č'n in pravičnosti. Daladier je nato omenil, kako je Francija sprejela Macdonaldov razorožitvepi načrt kot osnovo za razprave v Ženevi. Zato z veseliem pozdravna Rooseveltovo sodelovanje in njegovo pri7adevan-> za mir. Francija pa se prav tako vesolj napredka, ki ga ie omogočila Sovjetska Rusija s svoio definiciio napadalca. Ženevska razorožitv^na konfp-°nca n' b;la odgo-dena zaradi Franc"". Franro«'Va vlada >e na odgoditev nristala. da s tem omoošlje pozdravna brzojavka Nj. Vel. kraju, kar je množica sprejela z navdušenim odobravanjem Zatem je govoril minister za telesno vzgojo dr. Hanžek o važnosti sedanje in bodoče generacije. Minister Pavao Matica je govoril o pomenu 6. januarja in ukinitve plemenskih ter regionalnih strank. Po- udarjal je. da so sedaj mogoče samo stranke, ki obsegajo ves jugoslovenski narod, vedno pripravljen braniti meje naše domovine. Nadalje je govoril o delu vlade in Narodne skupščine ter navajal ukrepe, ki jih je vlada podvzela, da se ublaži sedanja kriza. Podrobno je očrtal izvedbo agrarne reforme ter naglašal, da bo z zakonom o njeni likvidaciji zagotovljena kmetom zemlja na ta način, da jo bodo odplačevali 30 let skupno z davki po ceni 1.500 do 1 S00 Din za oral, kar je izzvalo veliko odobravanje. Bivši minister Juraj Demetrovič je v svojem govoru poudarjal potrebo kmečke sloge, ki jo je naše kmetsko prebivalstvo vedno želelo. Govorila sta še dva seljaka, nakar je bilo lepo uspelo zborovanje zaključeno. Kakor povsod drugod je tudi tu narod odločno manifestiral za vsedržav-no stranko JRKD. Aretacija Ebertovega sina Berlin, 9. julija, d. Sin pokojnega prvega državnega predsednika nov,nar Fritz Ebert je bil aretiran in takoj odposlan v koncentracijsko taborišče. Rumunski parlamentarci v Jugoslaviji Beograd, 9. julija, p. Večja skupina -u-munskih parlamentarcev, okoli 200 po številu, je snoči odpotovala iz Bukarešte, da poseti rumunske obmejne kra'e in tudi nekatera naša pristanišča ob Dunavu. Davi so prispeli s parnikom v Dolnji Milanova?, kjer jim ie bil prirejen izredno svečan sprejem. Tudi kasneie v Kladovu in vseh krajih, kamor so prispeli, so jih pričakovale velike množice ljudstva, ki so jih pozdravljale z navdušenimi vzkliki. Propagandno potovanje primorskih akademikov Beograd, 9. juliia p Jugoslovenski akademiki po rodu iz Trsta. Gorice in Istre, bodo priredili propagandno potovanje 00 dunavski. moravski. vardarski, zetski, drin-ski in primorski banovini, na množica ljudi. Nov načelnik javne varnosti Beograd, 9. julija, p. Za šefa iddelka javne varnosti v notranjem ministrstvu je imenovan Dragoslav Lazič. J-~iej svetnik istega ministrstva. Socialno zavarovanje obrtnikov Beograd, 9. julija, d. Dopoldne se je vršila plenarna seja obrtniške zbornice v Beogradu. Čeprav je bila lokalnega pomena, je vendar zanimivo, da je bila na njej sprejeta resolucija, v kateri se naproša minister za trgovino in 'ndustrijo, naj ukrene potrebno za uvedbo socialnega zavarovanja obrtnikov, kakor ga določa obrtni zakon. Beograjska obrtniška zbornica zahteva, naj bo socialno zavarovanje obvezno do 55. ali 60. starostnega leta in ne do 50. leta, kakor je nameravano. Seja se je nadaljevala tudi popoldne, ko so prav tako razpravljali o socialnih vprašanjih. Letalski mittimr v Skoplju Skoplje, 9. juliia. p Danes se je tu vršil velik letalski miting s tekmami vojaških letal. Nj Vel. kralja je zastopal pri prireditvi general Obradovič. navzoč pa je j^i tudi poveljnik zrakoplovstva general Nedič Zastopani so bili tudi Aeroklubi iz vseh krajev naše države. Mitingu, ki je J Pr!r®jen v svrho propagande in je izredno dobro uspel, je prisostvovala ogrom- Parlament pionirjev človekoljubja Glavna skupščina Jugoslovanske gasilske zveze se fe vršila v Celju — Imenovanje petih častnih članov - V pričakovanju sankcioniranja novega gasilskega zakona — Celje, 9. julija. Letošnja redna glavna skupščina Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani, te največje in nedvomno najbolj upoštevane in priljubljene humanitarne naše organizacije, ki se je vršila danes v dvorani Celjskega doma v Celju, je imela še svoj poseben pomen. Naše prostovoljko gasilstvo je namreč na prehodu v novo dobo svojega razvoja. Po novem gasilskem zakonu, ki potrebuje samo še sankcije, bo uživalo prostovoljno gasilstvo posebne privilegije in kar najizdat-nejšo podporo države, da bo moglo čimbolj uveljaviti svoja plemenita stremljenja in razširiti svoje delovanje tudi v pokrajinah, kamor dosedaj še niso prodrle njegove vzvišene ideje. V naših krajih sicer že lepo razvita in tudi v polnem obsegu uvaževana organizacija se bo v dogiednem času razvila v mogočno vsedržavno udruženje pionirjev ljubezni do bližnjega, propagatorjev srčne kulture, državne in narodne zavesti. Nekam slovesno razpoloženje je zato vladalo na današnji glavni skupščini. Od 34 včlanjenih žup so razen dveh, ki pa sta se opravičili, poslale vse svoje delegate. Navzoči so bili skoro vsi žup-ni načelniki in podnačelniki in s svojim posetom so počastili zbor tudi banska uprava po svojem zastop. dr. Verstov-šku, celjska mestna občina po svojem županu dr. Goričanu in politična oblast po sreskem načelniku dr. Vidmarju. Na prsih skoro vseh navzočih so se svetila razna odličja, pač najlepše priznanje, da je nesebično in požrtvovalno udejstvo-vanje prostovoljnih gasilcev našlo polno umevanje in vse priznanje tudi na najvišjem mestu. In pomena priznanja na najvišjem mestu kakor tudi zanimanja vlade za gasilske težnje se naši gasilci v polni meri zavedajo. Ponovno so bile prirejene Nj. Vel. kralju navdušene ovacije, ponovno so zborovalci vzklikali naši skupni domovini Jugoslaviji. Dolgoletni zaslužni dosedanji starosta JGZ, g. Josip Turk, ki so ga zborovalci viharno pozdravili, je kljub svoii bolezni pohitel v Celje, da vodi skupščino. Takoj po otvoritvi se je iskreno zahvalil vsem navzočim reprezentantom raznih oblasti, nakar so dr. Verstovšek za bansko upravo, župan dr. Goričan za celjsko mestno občino in sreski načelnik dr. Vidmar za politično oblast pozdravili skupščino in ji želeli popoln uspeh. Predsedstvo je nato prevzel prvi podstarosta g. Jernej V e n g u s t. Udanostna brzojavka kralju Ob viharnem odobravanju, ploskanju in vzfklikanju »Živel kralj«, je bila za tem na predlog drugega podstaroste Ludovika Museka odposlana Nj. Vel. kralju kot zaščitniku prostovoljnih gasilcem vdanostna brzojavka, ministru za telesno vzgojo dr. Hanžsku in banu dr. Marušiču pa brzojavni pozdrav. Novi častni člani Prisrčni prizori rodoljubja so se ponovili, ko je zvezni tajnik g. Franc Pristovšek sporočil, da je starešinstvo na svoji sobotni seji sklenilo, da se v priznanje zaslug za prostovoljno gasilstvo imenujejo za častne člane JGZ gospodje ministri: dr. Albert Kramer, dr. Lavo-slav Hanžek in Ivan Pucelj. bivši minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič in ban dravske banovine dr. Marušič. Tajniško poročilo Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Franc Pristovšek, je razvidno, da je v zvezi včlanjenih skupno 784 društev z nad 24.000 rednimi člani, ki so razdeljena v 43 žup. Po določbah novega državnega gasilskega zakona se bo število gasilskih žup ravnalo po številu sre-zov v posameznih banovinah. Vsled tega bo število dosedanjih žup v dravski banovini padlo za najmanj 20, mogoča pa bo na drugi strani združitev po dveh s rezov v eno župo. Starešinstvo se je letos predvsem posvetilo proučevanju zakonskega načrta o ustrojstvu gasilstva kraljevine Jugoslavije. Pomagalo mu je pri tem tudi članstvo tehničnega odseka. Prvotni osnutek, ki nikakor ni ustrezal razvoju prostovoljnega gasilstva in bi ga celo oviral, je bil, kakor znano, odklonjen in je kasneje ministrstvo v veliko zadoščenje starešinstva JGZ sprejelo v novi osnutek celo vrsto izpreminjevalnih predlogov in dodatkov, tako da je bilo v glavnem ustreženo upravičenim težnjam prostovoljnega gasilstva. Čim bo novi zakon sankcioniran, pride na vrsto prevedba vseh društev, žup in zajednic. Zaradi tega tudi ministrstvo ni odobrilo izprememb društvenih, župnih in zveznih pravil, ki so bile sprejete lani. V preteklem poslovnem letu so prejela društva iz dvoodstotnega gasilskega sklada rednih podpor v znesku 620.600 Din, župe za upravne in nadzorne stroške 52.360 Din, in zveza sama v iste svrhe 40.000 Din, torej skupno 712.960 Din. Izrednih podpor pa je bilo razdeljenih na posebne prošnje iz rezervnega sklada nad 150.000 Din, onemoglim gasilcem, vdovam in sirotam Aa je bilo podelienih iz podpornega klada 140.600 Din. Zvezno glasilo »Gasilec« je izhajalo ■di v minulem letu kot dv<- -e>sečnik v 700 izvodih, »Gasilski koi^ar« pa v J000 izvodih. Stanje blagajne Blagajniško poročilo, katero je podal g. Stanko Pristovšek, izkazuje za poslovno leto 1932-33 Din 249.003.22 dohodkov in Din 189.105.34 izdatkov, torej prebitka Din 59.897.88. Podporni sklad za onemogle gasilce, vdove in sirote je imel 411.972 Din dohodkov ter 140.607 Din izdatkov, torej prebitka 271.365 Din. Jugoslovanski vatrogasni savez ima 13.068.73 Din imovine. Na predlog revizorjev, ki sta našla vse račune v najlepšem redu, je bil podan vsemu odboru soglasno absolutorij. Po poročilih referentov posameznih odsekov gg. Klemenčiča, Rusa in Koširja je podal nato narodni poslanec g. Anton Cerer na prošnjo starešinstva kratek historijat novega gasilskega zakona. Bavil se je podrobno s smernicami zakona in novim ustrojem gasilstva. Posebno važno je, da temelji novi zakon na prostovoljnosti. Poklicni gasilci bodo podrejeni organizacijam prostovoljnih gasilcev. Vrhovna instanca bo državni vatrogasni savez, edinice pa ba-novinske zajednice, župe in čete. Do ve- Ljubljana, 9. julija. Danes je južnovzhodni del Ljubljane doživel posebno slovesen dan. Sokol iV.. najmlajše sokolsko društvo v Ljubljini, je praznoval razvitje svojega društvenega prapora in otvoritev svojega letnega telovadišča. Ta del mesta, ki leži tam onkraj Gruberjevega kanala med Kurjo vasjo in Rudnikom in vse tja doli od Golovca na Barje, je centru mesta prav toliko od rok, da živi čisto svoje, posebno življenje. Ljubljana in dolenjska kmečka pokrajina si tu podajata roko, delavci in obrtniki so tu domačini. Sokol IV. vrši tu nalogo, kakršna ne pripada nobenemu izmed njegovih mestnih tovarišev. Kmečka, meščanska in delavska mladina je torišče njegovega vzgojnega in narodnega dela, zidati most med mestom in vasjo je njegovo poslanstvo. V pičlem številu treh let je Sokol IV. opravil dobršen kos svoje naloge. Današnje slavje je bilo zmagovita manifestacija njegovih mladih moči, zanosit razmah sokolskega elana. Za dana">iji praznik, ko je mladi Sokol IV. razvil ob visokem ku-movanju Nj. Vel. kralja svoj prapor in ob enem otvoril svoje letno telovadišče, se je ves dolenjski del mesta odel v zastave in zastavice; mnoge hiše so bile tudi razkošno opremljene z domačim cvetjem in zelenjem. Vsa Ljubljana od Sv. Jakoba pa tja doli do meje med Rakovnikom in Rudnikom je kazala lice. kakor da veliki sokolski zlet še ni končan. Ves dopoldan so se na novem letnem telovadišču vršile %krbne priprave za popoldanski nastop Kmalu po eni pa so se pred Mestnim domom zbrali številni Sokoli in Sokolice praznujočega društva in ostalih sokolskih društev iz Ljubljane in okolice in se formirali v impozanten sprevod, ki je skozi mesto odkorakal do novega telovadišča. Pred sprevodom samim se je pomikala množica civilnega občinstva, potem pa so za godbo 40. peš-polka, ki je ves čas igrala vesele koračnice, pod vodstvom 11 sokolsk'h praporov korakali Sokoli in Sokolice. 60 Sokolov na konjih in lepe skupine narodnih noš na konjih in peš. Med narodnimi nošami je nosebno vzbujala pozornost slovenska družinica z majhnimi kranjskimi Janezki, ki so v irhastih hlačkah in vsi v rožah stopicali za svojim očetom in materjo in ki so bili zgovoren dokaz, kako je Sokolstvo v tem delu bele Ljubljane zadeva hiše in rodbine. Hazvitle prapora in otvoritev letnega telovadišča Na novem telovadišču, ki je ob Dolenjski cesti pod Rakovnikom prav skrbno zgrajeno in ki je bilo za današnji dan vse v cvetju in zastavah, se je nato odigrala vsa slovesnost. Razen domačina, starešine Sokola IV. br. Draga Pogačnika in starešin ali drugih predstavnikov ljubljanske sokolske župe ter vseh bratskih društev iz Ljubljane. Most. Šiške, Štepa-nie vasi, Viča, Št. Vida, Mengša in zastopnika ruskih Sokolov br. Popova, so se k otvoritveni slavnosti zbrali predvsem zastopnik visokega kuma novega sokolskega prapora Nj. Vel. kralja general Pe-kič, kumica gospa županja Olga Pucova, zastopnik bana načelnik dr. Vončina. župan dr. Puc s številnimi člani obč;nskega sveta, soustanovitelj Sokola IV polkovnik Cvejič. predsednik višjega deželnega sodišča Vrančič, glavni urednik I:stov kon-sorcija »Jutra« Virant. magistratni direktor Jančigaj, zastoonik strelske družine Podržaj, predsednik Rdečega kr;ža dr. Fettich in številni drugi predstavniki, med nrmi zlasti mnogi v soko^kem delu osivel? borci, ki so, čeprav skromno pomešani med množico, z radostnim zadošče- ŽŽ? C- -VVu\v -i V j;.' ,'k* -& M ..v/ Elitni kino Matica Telefon 2124 Najlepši češki govoreči film J > < 'av .v-'; m m m V f * PRID MATUR,© | Film iz dijaškega življenja, film, j iz katerega diha ljubezen in mla-i dost. ! Kot dopolnilo PARAMOUNTOV | ZVOČNI TEDNIK j Predstave ob 4., %8 in %10 zvečer likih in spontanih ovacij kraljevskemu domu je prišlo, ko je g. poslanec opozoril na izredno zanimanje Nj. Vel. kralja za razvoj prostovoljnega gasilstva, posebno v dravski banovini, na katero gledajo gasilci vse države z velikim zaupanjem in ponosom. Za poslovno leto 1933-34 je bila določena za redne člane članarina 4 Din. Starešinstvu je balo predloženih cela vrsta prošenj za podporo iz podpornega sklada in se bo votiralo v ta namen 128.700 Din. Skupščina je končno odobrila postopanje starešinstva, ki je odklonilo vstop gasilskega društva Ljubljana, severni del, v JGZ ter je bil sprejem odložen do sankcioniranja novega gasilskega zakona. S tem je bil dnevni re l izčrpan in je predsednik ob 12.30 zaključil lepo uspelo glavno skupščino s pozivom, da naj prostovoljni gasilci tudi v naprej posvetijo vse svoje moči ljubezni do bližnjega, da bodo tudi v naprej deležni onih nedeljenih simpatij naroda, kakor dosedaj. njem uživali ta novi dokaz, kako bogate sadove sta obrodila njihova idealna požrtvovalnost in vztrajnost. Slovesnost se je pričela s prisrčnimi de-klamacijami malih Sokoličev in Sokolic visokemu kumu in kumici. ki so izzvenele v izraze globoke zvestobe in udano-sti Sokolstva Nj. Vel. kralju. Društveni starešina br. Pogačnik je pozdravil zbrane predstavnike, kakor tudi vse brate in številno občinstvo, ki je prihitelo na to pomembno slavje Sokola IV., in je prečital pozdravno brzojavko po nujnih poslih zadržanega ministra dr. Kramerja, ki je poželel Sokolu IV. vse najboljše uspehe. Zastopnik kraljevskega kuma general P e k i č je na novi prapor pripel drago-j cen svilen trak, dar Nj. Vel. kralja, in izpregovoril: »Izročam vam to društveno zastavo, ki ji je blagovolil kumovati Nj. Vel. naš kralj Aleksander, globoko prepričan. da bo ta zastava, v kateri je poosebljena sokolska misel in ideja, zbirala okrog sebe naše dične Sokole, ki se bodo pod njenim okriljem krepili z nacionalnim duhom in bodo v tem duhu tudi vzgajali svoj naraščaj. Sokoli, bojite ponosni na svojega visokega kuma! Prepričan sem, da boste tudi v bodoče kakor doslej povsod in na vsakem mestu pokazali in dokazali, da ste vredni zaupanja in pozornosti, ki vam jo je tudi pri tej priliki izpričal Nj. Vel. kralj, in da boste s to zastavo, visoko dvignjeno v rokah svojega praporščaka, pod vodstvom viteškega sina viteškega kralja, prvega Sokola in staroste, Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, stopali krepko, ponosno, zmagovito do svojega cilja. Zdravo!« V zboru se je z mogočnim trikratnim »Zdravo!« odzvala vsa velika sokolska družina. Starešina Pogačnik je zastopnika visokega kuma zagotovil, da bodo Sokoli zmerom sledili ciljem svojega kralja in ga zaprosil, naj bo pri Nj. Vel. tolmač njihove zvestobe in vdanosti. Kumica ga. O/ga Pucova je pripela dragocen trak na prapor in v kratkih, iskrenih besedah želela Sokolu IV., ki kaže toliko kipečega zdravja, najlepših uspehov. Starešina Pogačnik je slovesno izročil novi prapor praporščaku br. Indofu s pozivom. naj ga zvesto čuva in nosi do zmerom novih zmag. Ko je praporščak opravil svečano zaobljubo, je starešina med navdušenimi ovacijami kralju prečital naslednjo vdanostno brzojavko: »V trenutku, ko razvijamo prapor, katerega kumstvo je blagovolilo sprejeti Vaše Veličanstvo, pošiljamo Vašemu Veličanstvu v imenu naše sokolske družine globoko zahvalo naše vdane pozdrave. Naj živi Vaše Veličanstvo! Naj živi Vas kraljevski dom!« Starešina se je nato še posebej zahvalil vsem darovalcem in nabiralcem, ki so s svojo požrtvovalnostjo in delavnostjo omogočili današnje slavje, ter podal besedo br. Novaku, k\ je v kratkih obrisih očrtal zgodovino tega našega najmlajšega Sokola, ki je bil ustanovljen šele po ustanovitvi SKJ, v septembru 19J0. Prvi starosta Sokola IV. je bil br. Zebal, nrvi načelnik br. Antosijevič, ki je do danes ostal na svojem mestu. Do pravega razmaha društvo ni moglo priti, ker ni im:-lo ne svojih prostorov, ne telovadnice. Poslovne prostore ima društvo na vojaškem strePšču, za kar gre zahvala predvsem soustanovitelju društva polkovniku br. Cvejicu, telovadnico ima v osnovni šoli na Prulah, danes pa otvarja to veliko telovadišče na soncu. Toplo zahvalo za ves trud je izrekel predsedniku gradbenega odbora Indofu in stareš ni Pogačniku, ki sta največ pripomogla, da je Sokol IV doživel ta svoj največji dan. Svoj • „jp' govor je br. Novak zaključil s pozivom, naj se Sokoli pod svojim praporom še bolj zvesto zbirajo k delu za svojega sokolskega kralja in domov:no. Banski načelnik dr. Vončina je izrekel tople čestitke in poziv, naj se ves nrod zbere pod sokolskim praporom za Tvrše-ve ideje in narodno edinstvo. Zupan dr. Puc je izreke! Sokolu IV prisrčno zahvalo za delo, ki ga ie tako požrtvovalno lz- del. V imenu ljubljanske sokolsk« žu -> je slavljencu čestital br. Krapež, v imenu Strelskega okrožja, v katerem je zbranih nad 100 strelskih družin, pa br. Ore'~>eh, ki je naglasil, da imajo strelci in S >ko!i en sam cilj: ohranitev in okiepitev ne-razdružne Jugoslavije pod žezlom kralja Aleksandra. Ko se je novi krasni prapor pobratil z drugimi sokolskimi prapori in so dekleta vse zastave okrasile s cvetjem, je br. Pogačnik otvoril letno telovadišče. Toplo se je zahvalil vsem, ki so pripomog'i, da se je Sokol IV prikopal vsaj do svojega letnega prostora, posebej pn mestni občini,, ki je društvu odstopila svet za telovadišče. Imenoma se je starosta zahva >1 še bratoma Jeiačinu in Indofu. ki sti bila voditelja *se akcije za grrdnjo. N it j je telovadišče slovesno izr mi načelniku io načelnici društva. Javna telovadba Po končanih s"v ečanostih se je s telovadišča po Dolenjski cesti, čez Privoz in Prule, pa po Janežičevi ulici na Karlov-ško in nazaj na Dolenjsko crsto na telovadišče razvil iirpo/anten sokolski obhod z novim praporom in z ostalimi bratskimi prapori na čelu. Sprevod je zopet zaključila izredno mnogoštevilna konjenica z lastno fanfaro. Bila je to manifestacija, kakršne so redke v tem tihem, od mestnega vrveža skoraj nedotaknjenem delu mesta. Vse zastave, ki so vihrale na hišah. in vse cvetje in zelenje, s k?terirr. so bila okrašena okna in pročelja, vse to je dokazalo, da je tudi dolenjsko predmestje Ljubljane z vso dušo sokolsko In množice gledalcev, ki so se zbirale ob vsej dolgi poti sprevoda, so sokolske čete živahno pozdravljale in jih obsipa!? s cvetjem. Barcelona, v juliju. Ellinor Marchatt-Stubber je obsojena na dosmrtno ječo zaradi sedmih umorov, izvršenih nad mladimi ljubimci, ki jih je ujela v svoje ljubavne mreže in nato njihova trupla sežigala. Zadeva te Američanke zelo, zelo spominja na zloglasnega Landrua, ki je na sličen način pred 10 leti umoril celo vrsto žensk. Ellinor, danes stara 46 let, je doma iz New Yorka .toda že kot otrok je odšla s starši v Kanado, kjer je v šolskih letih bila strah svojih tovarišic. Slovela je po nenavadni okrutnosti. Kot l61etna lepotica je bila nekajkrat obsojena na zapor, ker je v pretepih, ki jih je vselej sama izzrvala, poškodovala to ali ono sošolko ali sošolca. Doma je bila v vseh športih, zlasti je znala tako drzno jezditi, da so se ji čudili stari izkušeni cowboji. S 17 leti se je poročila z bogatim farmarjem Stubberjem, katerega je pa kmalu spravila v grob. Nekaj časa se je šušljalo da ga je zastrupila, toda vsa afera je polagoma bila potlačena. Leto dni nato se je zaročila z nekim premožnim Spancem, ki jo je prepeljal v Evropo, vendar je kmalu rajši plačal visoko odškodnino, kakor da bi šel pred oltar s takšno divjačino. Demonična lepotica se je nato preselila v Madrid in začela nastopati v nekem elegantnem nočnem lokalu, kjer je bil dostop v njen paradiž dovoljen samo s posebnimi legitimacijami, po neštetih orgijah je lepa Ellinor zaslužila tako premoženje, da se je lahko umaknila v zasebno življenje. Pariz, v juliju. V nekem razkošnem pariškem hotelu so te dni aretirali zloglasnega evropskega pustolovca in verižnika 421ttmega Rusa Mi-haitla Holzmanna. Tokrat je italijanska vlada zahtevala njegovo aretacijo zaradi sleparskega bankrota in prosila za izročitev od strani francoske oblasti. Afere Mihajla Holzmanna so že dolga leta razburjale zlasti nemško javnost. To je eno najzlo-glasnejših poglavij iz dobe verižništva in korupcije po svetovni vojni. Eno pa danes vendar tudi lahko rečemo: Holzmannove afere imajo tudi svojo dobro stran. Pripomogle so k razkritju številnih drugih grdobij, zagrešenih od sličnih junakov, kakor je sam Holzmann. Vendar pa si Holz-mann lahko lasti žalostni sloves, da je v umetnosti venženja potolkel domala vse rekorde. Rojen v židovski družini nekega malega mesteca v Ukrajini je že v zgodnji •mladosti začel trgovati. Ob nastanku svetovne vojne je postal že dobavitelj ruske armade. Dobavljal je sol in usnje in si zaslužil lepo premoženje. Ko pa je nastala ruska revolucija, se ie njegova kariera žalostno preobrnila: zaradi suma vohunstva so ga aretirali; izpustili so ga šele po dolgotrajni preiskavi. V letu 1918. s« g. kritičar bi morao znati, da je cross-country samo jedna disciplina lahke atletike i da tirne ipak nije dokazana superiornost Slovenaca u lakoj atletiei, e. niti da su Zagrepčani megatoni ani.« Ko se je v Ljubljano preselil naslov državnega prvaka za moštva, se je zopet oglasil g. Branko Boranič v Sportskem Listu, kjer skuša opravičiti neuspeh Zagrebčanov in zatemniti uspeh Ljubljane, previdno pa molči o svoji prejšnji izjavi, o superiornosti v lahki atletiki. Tretjič čitamo ime g. Branka Boraniča v službenih izjavah JLAS, ko v funkciji kapetana zagrebške reprezentance odikla-nja lahko atletski tromateh Beograd: Ljubljana:Zagreb v Beogradu. Pripominjamo, da je g. Boranič odbornik JLAS v Zagrebu; njegovo »delo« za procvit lahke atletike bodo kritizirali delegati ljubljanskih klubov na skupščini, mi ga lahko preidemo brez komentarja! Moramo se pa baviti s postopanjem JLAS v zadevi aranžmana tromateha Beograd : Ljubljana : Zagreb. Takoj, ko si je osvojilo ASK Primorje državno prvenstvo, se je pojavil v Ljubljani tajnik Saveza, g. Frančič, da zbere informacije, obenem je takoj predlagal funkcionarjema obeh klubov dvomateh Zagreb:Ljubljena proti Julijski Benečiji v Trstu. Ljubljanski funkcionarji so bili zaradi znanih dejstev po gostovanju ASK Primorja v Trstu zelo skeptični in so svetovali g. tajniku, da se obrne direktno na upravne odbore obeh klubov. Takoj drugi dan je ASK Primorje odklonil sodelovanje, Ilirija pa še danes čaka na oficielen dopis saveza. (Vzorno poslovanje!) Predlagali pa so ljubljanski funkcionarji dvomateh Zagreb:Ljubljana in ostro protestirali, da se ljubljanskim klubom ne nudi mednarodnih dvomatehev ekvivalentnih Zagreb:Pečuh, Zagreb:Francoska akademska reprezentanca, Zagreb : Visokošolski Šport Bratislava itd., pripominjamo, da je večina teh dvomatehev šla v breme saveza in ne zagrebških klubov, da- si izpolnjujejo svoje obveznosti do saveza prav tako tudi ljubljanski klubi. Opozorili so tudi g. Frančiča, da ljubljanski klubi potujejo letno dvakrat na državno prvenstvo v Zagreb na svoje stroške, in sicer že 5 let zaporedoma. Savez je v načelu sprejel dvomateh. Ljubljana je javila finančne pogoje: Zagreb pride na lastne stroške v Ljubljano, Ljubljana potuje na stroške JLAS v Zagreb; to naj bi se smatralo kot ekvivalent za mateh Zagreb : Pečuh. Savez je dvomateh v tej obliki odklonil, oficielno pa je priznal pravico Ljubljane za mednarodni dvomateh kot ekvivalent Pečuh:Zagreb! Kdaj misli savez ta medmestni mateh aranžirati, ni znano?! Ljubljana pa je sedaj ponudila dvomateh Zagrebu s pomočjo zagrebških klubov tako, da bi nosila stroške Zagrebčanov za pot v Ljubljano Ljubljana, na revanehe-matehu v Zagrebu pa Zagreb. Radi finančnih pogojev odklonjeno! Omeniti je treba, da sta bila Concordia in Hašk v načelu za ta aranžman, Makabi in Marathon pa ne! Brez komentarja bodi navedeno, da je Marathon klub, ki ima večino v saveznem odboru in katerega član je g. Boranič! Na seji saveza, 21. junija, je savez odklonil dvomateh Beograd:Zagreb v Beogradu 23. julija z motivacijo, da se vrši na ta dan v Zagrebu prireditev za propagandni pokal JLAS in predložil termin 30. julija. Ljubljanska kluba Ilirija ln Primorje »ta 24. junija nato odboru v Beogradu ponudila mateh Beograd :LjubJjana 23. julija v Beogradu. Seja JLAS z dne 28. Junija je ovrgla svoj sklep z dne 21. Junija, sprejela po predsedstvu odobren sklep, da se iz »važnih razlogov« (ali je ta važen razlog: proste vozovnice za kongres JRKD v Beogradu) sprejme termin 23. Julij za dvomateh Zagreb:Beograd v Beogradu, a odklonila dvomateh Zagreb :prestolnica z motivacijo, da je termin v toliko neroden, da veliko število odličnih atletov takrat ne bo v Zagrebu. Ljubljana je na to ponudila dvomateh Ljubljana :Pančevo v Pančevu na isti termin. Sedaj šele Je odgovoril beograjski odbor JLAS, da predlaga tromateh Beograd: Ljubljana : Zagreb ▼ Beogradu. Zahteval je brzojavni odgovor Ljubljane, ki ga je še isti dan dobil. Sedaj pride že omenjena »tretja izjava« g. Boraniča! Zapisnik 27. seje JLAS z dne 5. julija: Pod naslovom: »Komitet Beograd. U pogledu dvomateha Zagreb:Beograd g. Boranič izjavljuje kao kapetan zagrebačke momčadi, da zagrebački klubo-vi pristaju da gornji postavi momčad ka-kogod želi i ako se prvobitno smatralo, da momčad Beograd nije jednaka momčadi prestolnice, u koju spada Pančevo. Glede event. tromateha Beograd : Zagreb Ljubljana isti izjavljuje u ime zagrebačkih klu-bova, da na t« ne pristaju.« Stavljamo savezu naslednja vprašanja: 1. Ali je ta odklonitev zagrebških klubov v interesu jugoslovenske lahke atletike? 2. Ali savez nima nobenega vpliva na zagrebške klube? S. Ali je savezu znano, da ne bi nameravani tromateh obremenil niti za paro (vsaj glede sodelovanja Ljubljane ne) blagajn zagrebških klubov kakor tudi njegove? 4. Kaj je z mednarodnim dvomatehem, ki Je obljubljen Ljubljani?! Ko bomo dobili odgovore na ta vprašanja, bomo odgovorili g. Boranidu na izvajanja o superiornosti v lahki atletiki, o njegovih razlagah nepravilnosti pri tekmovanjih v Ljubljani in pa o tromatehu Beo-gad:Ljubljana:Zageb, kolikor bi ta tromateh (če se posreči izvedba) že sam ne dal zadovoljivega odgovora! S. S- ln F. G. - Ilirija Plavanje Dvomateh Viktorija na Susaku Sušak, 9. julija. Včeraj, v soboto, se je odigrala na Su-šaku plavalna in vaterpolo tekma med ljubljansko Ilirijo in sušaško Viktorijo. Prireditev je bila za Sušak novost, ker se je vršila zvečer pri umetni razsvetljavi in je zato privabila rekordno število gledalcev. Ilirija je zmagala v plavaniu, izgubila pa je waterpoIo, to pa v okoliščinah, ki jih ne moremo zamolčati in se povrnemo nanje pozneje. Rezultati v plavanja so bili naslednji: 100 m prosto: 1 Fritsch (I.) 1:03.2; 2. Golob (V) 1:07.4:'3. Mini (V) 1:07.6; 4. Lavrenčič (I) 1:08.8. Fritschev čas je izenačen drž rekord. 100 m hrbtno: 1. Marčeta (V) 1:18; 2. Zlrovnik (I) 1:18; 3. Ziherl (I) 1:28; 4. Skopil (V) 1:31. Zirovnik je izgubil tekmo le zaradi nesrečnega slučaja. Faktično je bil za glavo pred Marčeto, ki je plaval hrbtni crawl in je tako mogel z eno roko doseči cilj prej od Zirovnika, ki se je moral zaradi svojega stila cilja dotakniti z obema rokama. 200 m prano: 1. Grkinič (V) 3:04; 2. Hribar (I) 3:06; 3. Jamnik (I) 3:19; 4. Veseli-novič (V) 3:28. Hribar se je izbomo držal državnega reprezentanta Grkiniča in je podlegel le za udarec roke. Oba sta plavala bolje od drž rekorda. 400 m prosto: l.'.Mini (V) 5:15; 2. Micha-lek (I) 5:37.6; 3. Jesih (I) 5:42.7; 4. Rajko-vič (V) Minijev čas je boljši od rekorda, za Michaleka pa je njegov rezultat kar najčastnejši. 5X50 m prosto: 1. Ilirija v postavi: Lavrenčič, Svetek, Zicherl, Petrovič, Fritsch 2:23.6; 2. Viktorija (Golob, Arčanin. Marčeta, Mini I., Mini II. 2:25. Ilirijani so dali iz sebe vse ter zmagali v času. ki Je za celi 2 sekundi bolji od drž. rekorda. Povprečni čas 28.6!! Nato se je vršila waterpoto tekma, v kateri je nastopila Ilirija v postavi Ilovar, Turnšek, Jamnik, Fritsch, Michalek, Fux, Jesih; Viktoriia pa v postavi Matkovič II., Polič, Seiler, Matkovič I., Marčeta, Grkinič, Mini II. Sodil je Szabo, madžarski trener Viktorije. Viktorija energično prične ln že v 2. minuti doseže vodilni gol iz prostega strela. Ilirija odgovarja, v 4. min. izenači Fritsch po lepi kombinaciji. Igra valovi pred Viktorijinim golom, Turnšek parkrat ostro strelja, pa vse preko gola. V 9. min. Fritsch nenadno strelja iz srede igrišča in žoga je v mreži. Po izključitvi Jesiha Viktorija izenači. Opazi se njena ostra igra. Jamnik je večkrat ostro »foulan«, onesve-ščenega odneso iz vode, vendar sodnik igTe ne prekine prej, dokler Viktorija ne doseže vodilnega gola. Takoj nato polčas. Kmalu po pričetku drugega polčasa neumestna izključitev ilirijanskega vratarja in Viktorija strelja 4metrovko v prazen smehljaje vprašala: »Zakaj me zrete? Nočete poiskati za me štiriperesne deteljice ...« Hipoma sem postal zmeden. Tiste drobne gube kraj ustnic, utrip poznega sončnega žarka v njenih očeh, dvoje Črešenj v laseh, opojni dih njenega telesa ... Še sem se obotavljal in nerazločno jecljal: »Črešnjica Marija.« Tedaj je oster klic presekal blagodejno tišino; preveč sva zaostala, pogrešili so naiu. Marija se je zasmejala in stekla na cesto, sanje so minile, zakril sem si obraz. Nikoli več se ni povrnil tak trenutek! Ta ljubezen ni bila dražijiv občutek, tisto, kar bi mogel navezati na to, tisočkrat izgovorjeno, nikdar pozabljeno besedo, je bil morda le neznaten utrip dveh plahih src, ki sta zaslutili milo zarjo, morda tih usmev, kakor ga opaziš na ustnicah deklic v beli pravljici, ali bežen pogled ... Na noč smo se vrnili v mesto, prevzeti lepote in zlate zarie, ki se je razlila preko stvarstva. Pred karlovškim mostom smo pozobali poslednje črešnie, ki smo jih prinesli s seboj. Ostala je samo še ena ... Črešniica Marija. Zadnjič sem se po dolgem času zopet napotil na Orle. Tam je ostalo še vse tako kakor nekdanje dni. Sonce, zlati brat »nemira, binkoštnice ob poti, razdrti bregovi, grbaste korenine, ki preprezajo in zapirajo pot, skriti koščki košenin, kostanji s svojim težkim duhom ... Spotoma sem srečaval dekleta, večinoma študentke v drobno nabranih krilih, razigrane mladeniče, starke, ki so nabirale suhljad. Družine čebel so se spuščale na pašo, ptičji spevi so se vrstili z brega v breg. Beli oblački so kipeli nad Barjem, vse se je razodevalo kakor nekdanje čase, ko se je usmilil Bog naše mladosti ter razodel našim srcem lepoto in ljubezen, ono ljubezen, ki ne trpi in ne pozna prevare... Veter je bil zopet poln tistih vonjav, ki se dvigajo s svetlih poljan; ozračje je zaudarjalo nekoliko po medeni sladkobi, malo po prh-kosti, vmes se je kralo nekaj svežosti, ki prihaja od trav in mladega zelenja. Zopet so se zablestela izza mehke zele-nine jablan in brajd rdeča ostrešja male vasice; tiste vrste črešeni so še čakale, zelena trata je samevala. Rožmarin pri oni hiši, pod katero smo nekoč zobali črešnie. se je nosušil, nekje je po-kašljeval nadložen očanec. Spustil sem se v travo in premišljeval. Ko sem tako saniaril in prisluškoval jasnim zvokom in šeoe^om, rahlemu zibanju bilk, neštetim odzivom žužkov, sem se spomnil Marije in tistega parob-ka nad ootio, kjer sva iskala deteljico s štirimi peresi. Kai ie ostalo meni? Morda zlat medaljon"ek z ljubkim obrazom, ali obljubljena beseda! Tovariši so se razšli, dekleta so našla pot v svet, nekatere vodijo že otroke v tivolski park. Kakor da samo meni ni vrezal čas bolestnih gub! Večerni zvon me je prebudil iz razmišljanja, temena oblakov so žarela kakor zlat podnožnik, na katerega bo stopil Bog s svojega prestola in odmeril zvezdam nočno pot, človeškim srcem pa mir in hlad. Ozrl sem se okoli, bil sem žalosten in sam. S težavo sem se dvignil in napotil proti mestu kakor starec brez ciljev... Crešnjica Marija! Ah, saj to so le sanje minulih pomladi, zvezde in želje pozabljenega srca, medaljonček brez slike. gol! Aplavz!! 4 : 2 za Viktorijo, ki igra vedno ostrejše in doseže proti deprimira- nim Ilirijanom še peti in zadnji gol. Končni rezultat 5 : 2 za Viktorijo. Pred tekmovanjem za državno prvenstvo v kajaku V nedeljo, dne 16. julija ob 14.30 se bo vršila velika vodna tekma na Savi med postajama Savo in Hrastnikom, na kateri sodelujejo naši najboljši kajakaši (zlož-nikarji). Tekma bo za državno prvenstvo, pa je sploh prva te vrste v naši državi. Tekmo sta razpisala Kajak kluba iz Zagreba in Ljubljane, nad to kajak regato je prevzel pokroviteljstvo ban dravske banovine g. dr. Marušič Drago in tako dal svoje visoko priznanje temu lepemu športu, kakor tudi poudaril pomen športa samega in tekmovanja na divjih vodah. Začetek tekme na 18 km dolgi vozni progi bo točno ob 14.30 s startom poleg broda pri vasi Savi in ciljem pri brodu v Hrastniku. Čolni bodo startali po vrstnem redu izžrebanih številk v razmahu po pet minut. Tekmovanje se bo vršilo v dveh kategorijah, in sicer z enosedežniki in dvosedežniki. Pravico do udeležbe imaio vsi člani kajak klubov, veslaških in drugih športnih društev, ki imajo prijavljeno svoio kajak sekcijo. Vso progo- je treba voziti brez prtljage, brez krmila in brez postanka, prvenstvo pa dobi oni, ki prevozi progo v najkrajšem času. Če se bo za posamezno kategorijo prijavil le en tekmovalec, dobi prvenstvo in nagrado, pri treh udeležencih iste kategorije bosta podeljeni dve nagradi, pri petih udeležencih pa tri. Vsi te- I kmovalci morajo voziti pod zastavo svo-' jega kluba. Vsak tekmovalec vozi na svo-| jo odgovornost. Brzico pri Prusniku pod Zagorjem je treba voziti v začetku po desni strani reke s prehodom na levo stran, torej po glavni strugi. V primeru, da bi vozil tekmovalec vso brzico po desni strani po kanalu, se mu pribije k doseženemu času 7 minut. Brzico pri tunelu nad Hrastnikom pa je treba voziti po levi stkani reke, po glavni strugi. V primeru, da bi vozil tekmovalec po desnem kanalu, se mu pribije k doseženemu času 3 minutz. Prijave je treba vlagati pismeno pri društvenem tajniku v trgovini Kolb-Preda-lič. Ljubljana. Šelenburgova ulica 6. Pri-javnine ni nobene. Za občinstvo, ki bi s' žele:o ogledati to zanimivo športno nrireditev. je naiugod-nejše. da se odpelje ob 13.55 iz Ljubljane do Zagorja. teT nato pod gradom Prusni-kom prisostvuje tekmi v njenem najzanimivejšem delu. Povratek v Ljubljano je naiii«odnpiši z večernim vlakom. ASK Primorje (nogometna sekcijah. Danes od 17.30 stroeo obvezen trening za lia-ino moštvo. Ob 20.30 seja sekeijskega odbora pri slamiču. ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Obvezen trening bo ta t*den danes, v sredo in petek od 17.30 dalie predvsem za naslednje atlete: Kovačič A., Gaberšek. Korče, žorga F. tn A.. Slana r. Putinja, Slanina. Slsmič. Jug. Gašneršič. Cerar vi. in Curda. Zunanji atleti, zlasti Krevs, Perpar. Marek. žgur, Kovačič L., Goršek, Srakar. Grad. Cerar S. in Skok naj redno in resno trenirajo. Trener. Zbor bojevnikov na žalostni gori Zbralo se je okrog 1000 ljudi, ki so manifestirali za ohranitev miru, za socialno pravičnost in za složno delo v dobrobit domovine Mokronog, 9. Julija. Na pobudo osrednjega odbora Zveze bojevnikov v Ljubljani se je tudi v Mokronogu osnovala organizacija bivših vojakov iz svetovne vojne. Za to priliko Je Zveza bojevnikov sklicala k znani božji poti na Žalostni gori pri Mokronogu bojevniški tabor in je organizirala tudi poseben vlak iz Ljubljane, ki je vozil namesto običajnega nedeljskega izletniškega vlaka v Belo Krajino. Vlak Je pripeljal v Mokronog nad 400 potnikov. Mokronog, ki je bil ves v zastavah, je došle goste svečano sprejel. Pred kolodvorom je bil postavljen slavolok in tam Je goste pozdravil domači župan gosp. Ivan Deu, za pozdrav pa se mu je zahvalil podpredsednik Zveze bojevnikov g. Ivan Marinko. V imenu ženstva je pozdravila bojevnike učiteljica ga. Beljakova, Gostje in domačini so krenili v trg v povorki, ki so J1 bili na čelu konjeniki, kolesarji in godba. V trgu je bil drug sprejem, ki so se ga udeležili tudi gasilci in deputacija Sokolstva, dočim so žene in dekleta goste obdarile s šopki. V Majcenovi gostilni Je bila kratka ustanovna skupščina mokronoške krajevne organizacije bojevnikov. Za predsednika je bil izvoljen g. Aleksander Majcen. Po občnem zboru so zunanji udeleženci in domačini krenili v dolgem sprevodu na žalostno goro, kjer Je bilo že tudi precej ljudi, tako da se je skupne službe božje ln zborovanja udeležilo okrog tisoč ljudi, večinoma mož in fantov. Zborovalce je pozdravil domači župnik g. Henrik Knkovič. nakar je duhovni svetnik g. Ažman pridigoval in nato maševal. Pri maSi sta svirali godbi iz Vna-njih Goric in Kresnic. Po končani službi božji Je predsednik novo ustanovljene krajevne organizacije ▼ Mokronogu g. Majcen s kratkim nagovorom pozdravil bojevnike in druge goste, zlasti g. bana dr. Marušiča ln ljubljanskega župana dr. Puca, ki sta se pripeljala na zborovanje z avtomobilom, ter sreskega načelnika dr. Cuša in funkcijonarje osrednjega odbora Zveze bojevnikov. Na njegov predlog je bila odposlana NJ. Vel. kralju udanostna brzojavka naslednje vsebine: »Na taboru v Mokronogu zbrana velika množica bojevnikov izraža Vam ln Vašemu kraljevskemu domu svojo neomajno udanost in zvestobo.« Odposlana je bila tudi pozdravna brzojavka bolnemu predsedniku Zveze generalu Rudolfu Maistru. Nato je povzel besedo ban g. dr. Ma-ruiič, ki je pozdravil in naglasil, da so bojevniki nosilci ideje miru in narodne sloge. Pozval jih je, naj v tem pravcu poglobe svoje delo in kot njegovi sodelavci in somišljeniki z vsemi silami sodelujejo za uresničenje tega velikega cilja, ki je tudi cilj našega prvega Hbjevnika Nj. Vel. kralja. Ljubljanski župan g. dr. Puc je pozdravil tabor v imenu rezervnih oficirjev ter naglasil, da je napočil čas, da bojevniki skupno z drugimi dobromislečimi elementi najdejo zlato srednjo pot med škodljivim kapitalizmom in pogubnim komunizmom. V imenu dolenjskega društva »Krke« je pozdravil zborovanje predsednik osrednjega odbora dr. Milan Perko, za skupino bojevnikov Ljubljana-Moste g. Zupančič, za Trbovlje g. Miklavčič, t imenu dobro-voljcev predsedstveni tajnik ljubljanskega župana g. Fabjančič, v imenu mokro-noškega Sokola starešina g. Herbst. Zadnja dva govornika sta bila tajnik osrednjega odbora g. Ivan Rozina in po-slevodeči podpredsednik g. Marinko, ki je s posebnim poudarkom izjavil, da Zveza bojevnikov ni politična organizacija, marveč da hoče kot nepolitična združitev mož in fantov, ki so preživeli gorje svetovne vojne, upreti vse moči v to. da se izboljšajo življenjske razmere našega prebivalstva. Omenil je tudi, kako se je v zadnjem času ojačila mednarodna situacija Jugoslavije in je predlagal, da se pošlje pozdravna brzojavka tudi zunanjemu ministru g. Jevtiču. Zborovanje je zaključila godba z državno himno, mokronoški pevci pa so zapeli »Morje Adrijansko«. Vse zborovanje je prenašala ljubljanska radio postaja. Poštna uprava je nalašč v to svrho napeljala čez 6W m dolgi telefonski vod z Žalostne gore do Mokronoga. Popoldne je bila v Mokronogu velika ljudska veselica, na kateri je pri plesu prišla tudi mladina na svoj račun in ki je potekla v najlepšem razpoloženju. Izletniki iz Ljubljane so se proti večeru vrnili s posebnim vlakom. Negotinski vampir Beograd, 9. jdija. Iz Negotina poročajo, da so te dni odkrili grd zločin, ki v mnogih pogledih spominja na zločine dusseldorfskega vampirja Kiirtena. Policija je aretirala 501etnega Milana Jovanoviča, prodajalca čevabčičev. Njegova poslednja žrtev je bila neka 81etna devojčica iz ugledne negotinske trgovske družine. Milan Jovanovič je privabljal k sebi mala dekleta s čokolado, sladkorčki in drugimi darili. Kai vse je z njimi počenjal, bo dognala natančna preiskava. Najzanimivejša pa je, da je svojim žrtvam vedno strogo naročal, naj ponovno pridejo in devoj-čice so res ubogale kakor hipnotizirane, ne da bi mislile na mučenje, ki jiih je čakalo pri njihovem »dobrem stricu«. Od Kiirtena in ostalih sličnih zločincev je bil v toliko boVjgi. da jih nd umoril, ali zato jih je okužil. Mfcditem ko je zločinec v preiskovalnem zaporu, se pričakujejo še različna odkritja o njegovem početju. Najstarejša v Jugoslaviji Zemun, 9. julija. V sremski vasi Dobanovcih, nedaleč od Zemuna govore ljudje zadnji čas samo o stari Dragi Tatičevi, ki šteje 112 let, a hoče živeti še precejšnjo dobo. Rodila se .ie leta 1821., roročila pa v viharnem 1. 1848 Ko je nedavno poročila svoio pravnukinjo, ie dala pozvati k sebi kapelniika vaške godbe in se je pogodila z njim, da ji mora, kadar bo umrla, ves dan igrati godba. Va-ščani so poprei smatrali starko za veliko revo. zdai se je pa izkazalo, da ie zelo bogata. saj je takoj izplačala kape'niku lepo vsoto in nato shranila cel šop tisočakov za nedrije. Iz Zemuna je pripeljala krasen spomenik, na katerem že stoji zapisano da »Tukaj ročiva Draga Tatičeva, rojena 1821«, manjka pa samo še letnica •smrti. Prepričana ie. da bo živela še preko 1940. Starka je izredno krepka za svoja deta. Velfke povodnjl na Madžarskem Ungvar, 9. Miga. d. Tisa je prestopiHa bregove ter povzročila velika opustošenja v oko&ioi Sevfcjesa in ob vznožju Karpatov. Skoro vsa letošnja žetev je uničena. 60 kmetekih družin so morali evakuirati in mmogi kraji so bili več dni odrezani od ostalega sveta. Voda je porušila pet hiš. k sreči ra ni bilo človeških žrtev. Ker deževje še vedno traja, se boje, da bo voda še naraščala. Drzen rop v newyorski banki Newyork, 9. julija, d. V podružnici Corn Exchange banke v zgornjem Broadwayu je bil cvčeraj izvršen senzacionalen -op. Pet razbojnikov, oblečenih v policijske uniforme. je prisililo nameščence podružnice da so zapustili blagajniške prostore, nakar so odnesli iz blagajne približno 30.000 dolarjev in pobegnili v avtomobilu. Alice (Texas), 9. julija. AA. Pii:cijske oblasti so našle bančnika Johna Factorja. ki so ga te dni ugrabili gangsterji. Zan; mivo je, da zahteva angleška vlad* Fac-torjevo izročitev. Vremenske katastrofe v Ameriki Mexico, 9. julija, n. V državi Tamix?'.as je divjal silen orkan, med katerim se ie ponesrečilo do smrti 15 ljudi Mnogo visi je vihar izravnal s površino zemlje. V k-a-ju Reinosi je 10 ljudi utonilo. Newyork, 9. julija, n. V mestecu Boh-sonu v državi Coloradu je razsajalo silno neurje. Ker se je utrgal tudi oblak, ie utonilo 10 ljudi. Trboveljskim rojakom v Ljubljani Drevi ob 20. uri se bo v Prešernovi sobi pri Novem svetu na Gosposvetski cesti vršil nujen sestanek vseh v Ljubljani živečih Trboveljcev z dnevnim redom: Ustanovitev akcijskega odbora za pomoč gladujočim rudarjem. Vabljeni so prav vsi, tudi vsi oni. ki jih v naglici ni bilo mogoče posebej obvestiti. Enako dobrodošli so, kar se samo ob sebi razume, tudi vsi Zagorjani in Hrastničani. Zadeva je resna ln nujna, zato gotovo nihče ne bo izoetaL MAH OGLASI Službodobi Vsaka beeeda 50 par; za dajanje naslova ali u Sitro pa 8 Din. (1) Restavracijsko pomožno kuharico »laj&o, sprejmem. Ponudbe i dosedanjimi spričevali za poclenosti na podružnico »Jutra« v Novem mesto pod »Cieta«. 20287-1 Frizerko dobro izurjeno v Svetni in vod.nl ondul ariji ter ta-a ttikuri, sprejme v stalno alučbo friizer. salon »Lu.iza« t Ptuju. 20303-1 Hotelsko sobarico perfekt.no. staro od 55 et na[>rej, sprejmem v stalno siuibo. Potrebno eoo letno spričevalo hotelske #ln?be. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 20341-1 Dekle z dežele * m n ž no kuhe. ali vajeno pisave, dobi mesto gospodinje v Ljubljani. — Po midbe n« oglasni oddelek »Ju.tr a c pod šifro »111«. 20452-1 Prodajalko aamosto jno, čisto, solidno, sa mlekarn*© deliketes-n i<če.m. Mesto trajno, m-»top takoj. Garancija v go 'OTi™ 3(100 Din. Plača SdO Din ali 5 odstotkov i ■oivkrbo. VpraSati: Emilija Mat>kovič. Zagreb. Bflf« ričekova ulica 5. 20477-1 Pekov. posmcnika nw£«ča. kateri bi t.ud.i raz naša! kruh, sprejme takoj Anton Tržiču. Bohorič, pek 20185-1 Stenotipistinto Izurjeno sprejme odvetniška pisarna. Ponudbe na ogl. oddelek »J-utra« pod šif-n >Perfektna«. 20109-1 Postrežnico prM.no in poitetno, sred njih tet, za bolnico iščem za 'ako'. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »na&ko »Bolnica«. 20403-1 Dobro mesto 4 ob i oeeba v manjSem obratu. Potrebno 4OO0 Din Ponudbe na oglasni oddelek »Jintra« pod Sifno »Eksistenca«. Ž0570-1 Vajenca pridnega in poštenega. « p-imerno Šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino me-lanega blaga. Stanovanje In hrana v bili. drugo po dogovoru. Naslov v ng1«*. oddelfcii »Jutra«. 20941-44 Trg. vajenca a popol.no oskrbo sprejme trgovina z mešan m hiagom Fr. Prijatelj, Tržišča. 30213-44 Učenka le nekoliko vajena, ieli nveto v trgovini na deieli. Kozi Jerebi Pako 6. pošta Borovnica. 20231-44 Učenca v trgwrf.no nv&anega blaga sprejmem takoj s hrano in stanovanjem v hiši.. — Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Radovljica«. 20360-44 Vsaka beseda 50 par: *a dajanj* naflova ali M Šifro pa 3 Din. (2) Mesto gozdarja aH gozdar, pristava ieli absolvent gozdar, šole c prakso, samski, vojašči o.e pros-t. vešč nemščint :n vodstva manjšega posestva. Cenjene ponudbe n« ngl. oddelek »Ju.tra« pod šifro »Gozdar«. Lovski čuvaj i?če »lužbo. Knslov v oddelku »Jutra«. 20450-2 Strugar hi livar '4?e s'nžbo za takoj. Naslov pove oglasiti oddelek »Jutra«. 20:167-2 Perfektna kuharica iJče z« takoj gluž-bo v Ljubljani aH okolici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20011-5 Prodajalka Ieli preminiti mesto v ma-nufakturni ali karš.n.ikoli trgovini v Ljubljani ali "kolini. Vajena je vseh hišnih del in gostilme. — Ponudbe na oglasni oddelek »J-itra« pod »Vsestransko uporabna pridna moč«. 20308-2 Kontoristinja perfektna v slov., s: bo brv. in nemškem jeziku, teono-in strojepisju, išče službo. C°nj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Resna«. 20100-2 Ključavničarski pomočnik ie'i kakršnokoli s'tižbo — kot »kadiščnlk ali kaj »l'č-n»5ra. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv ključavničar«. 20147 ? Kot gospodinja gre 32 let stara vdova k sa.me.kemn gospodu ali vdovcu. Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra« pod šifro »Dobra gospodinja«. 20307-2 Poduradnik red-uciran. z 10.000 Din kavcije, želi namestitve kot sk!adiš6ti"'-k, prt lestvi trgovini, aii kaj sli&nega. Službo nastopi lahko ta koj. Dopise na o^Ias. od-de'pk »Jutra« r>od značko »Marljiv 10.000«. 20396-2 Mlada gospa inteligentna — i znanjem nemščine, išče za takoj kakršnokoM slu.žbo. — Po nudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Marljiv« 88«. 20441-2 Samosto.ina šivilja za obleke in periio, ee pri poroča strankam na dom Naeiov v oglas-n-em oddelki »Ju tira«. 20435-: Blagajnik (čarka) s knjigofrodstveno izobr-az bo in možnostjo položitve večje kavcije, iščem «» večje, v ustinovitvi se n« ha.ajoče podjetje. Ponudb« na podružnico »Jutra« Mariboru pod inač.ko »Svoj dom« 20460 S Dekle prld.no in pošteno, vajeno l»lš«:h ded in šivanja, išče službo — najraje v Ljub Ta ni. Naslov pove oglas>n.i oddelek »Jutra«. 204.29-2 Službo natakarice iščem ali grem na raču.n v kako boijšo gostilno. — Dopise na og'asni oddelek ».Jutra« pod »Stalna služ bo«. 20546-2 Za Beograd ižčeta mesto dve boljši deloiet.i kot sobarice za 1. ali 15. avgust k boijšim obiteljim. Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra« pod »Poštene« z navedbo plače. 20548-5 Poročen par vajeD vrta in drugih del, išče mesto hišnika ali oskrbnika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« l>nd »Pošte® in zanesljiv« in od 3 Vi do 5 20348-4 Otroški voziček dobro ohranjen, poce-ni naprodaj. Naslov v oglasnem od d-euk u »Jutra«. 20412-6 Razprodajam globoko pod lastno ce&o krasne lestence in »vetila. Slavka Petan, Sv. Petra cesta 35. 20398-6 Opravo in slike ceni prodam. Rožna noti na VI/39. 20402-6 fin Omara, postelja miza i.n karnise naprodaj na Resljevi ces-ti š:. 3/11. 20126-6 Nov šotor prodam poceni. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 20530-* Kovčeg-gramofon zelo dober, z dobrimi ploščami 20 komadov prodam za 550 Din. — Cerkvena ulica 21. — Trnovo. Rejc, kroiač. 20662-6 Pozor, vrtnarji! Oddam sadike od vell-kocvetnlh rdečih Prl-mula obconlca, Anbre-tla, Digttalls Itd. Adolf Vatovac. trg. vrtnarstvo. Ambrožev trg 3. 20666-fi Pohištvo Vsa-ka be«eda 1 Din: sa dajanj« naslova aH za Šifro pa 5 Din. (12) Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova aii za šifro 5 Din. — Ogla«; socialnega »nagaja vsaka beseda 50 par; za dajanje aaslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Železne sode d.obro ohranjene, uporabne za transport, kipimo. Ponudbe na o-glasni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 127«. 20444-7 Plinski likalnik kupi Klopčar, Aleksandrova cesta 4. 20555-7 Gradbeni aiaterijal vsakovrsten. kupim na knjižico mestne hranilnice ljubljanske. Ponudbe pod »Materija!« na oglasni oddelek »Jutra«. 205*18-7 Ogilasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali n šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka besed* ofl par; u dajanj« naslona ali ia šifro pa 3 Din. (6) Čoln (Kielboot) proda Ivan Se-dej, izdelova.telj čoln.'.v — Mala čolnarska. 2O4fi0-6 Lutzovo peč visoko 320 cm, zelo dobro ohranjeno za 1500 Din radi Komairkanja prostora proda Fran Lenart, Ptuj. 20212-6 Več starinskih slik stojal in drugega na prodaj. Na ogled: Le>pi pot 6. pritličje. 20483-6 Starinjska skrinja topa. spalnica in raanfl dobro ohranjeno pohištvo zaradi preselitve ngodiDO naprodaj. N'aslov v og'as. oddelku" »Jutra«. 20486-6 Damski frizerski inventar zelo dobro ^hranjen agod n.o naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20395-6 Mizarji! Kdo napravi pohištvo po na6rtu proti plačilu s knjižico Mestne hranilnice ljub Ija.nske. Interesenti pošljite svoje naslove pod značko »Mizarji« na og-asni oddelek »Jutra«. 20322-12 Kompletno spalnico malo rabljeno ku.pim. Po-nud"be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spalnica«. 20375-12 Več elegantnih spalnic in 1 jedilnico proda vele-se:-mska uiprava Ljubljana 20503-12 Vsaka beseda 1 Din j za iajanj* na«lova al; ta Šifro pa 5 Din. (16) Kdo posodi varno 10.000 Din. Ostalo po dogovoru. Dopise na ogla*, oddelek »Jutra« pod z.na Ako »Samostojna 282«. 20025-16 Posojilo n« prvo mesto večjo vile iščem proti dobrim obre-stim. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Posojilo takoj«. 20480-16 8000 Din posojila nujno potrebujem. Plačam 8800 Din tekom 10 mesecev. Garancija sigurna. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« v Ljubljani pod »Dobra naložba«. 20649-1« Vsak* beseda 1 Din: sa 4j.ja.nje naslova ali la Suro pa 5 Din. (17) Trgovino z mešanim blagom, do-broldočo, zraven farne cerkve oddam v najem Najemnina nizka. Marija Novak, Trebnje 17. Dolenjsko. 20704-17 Veliko gostilno s blevom. na prometnem kraju na Koroški meji vza me v najem No vose! Ivan. Sv. Duh itev 73. Zagreb 20378 17 mJEl 33 m Vsaka beseda 1 Din; M dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Gostilno t zelo prometnem trgu na štajerskem oddam na račnn Ponudbe na og'a«. oddelek »Ju.tra« pod »Na račun«. 20283-19 Lokal oddam na Tvrievi (Dunajski) cesti 36. 19788 19 Krojaško delavnico »preitmlijeno, v Selenburgo vi ulici prodam ali oddam v naieim po nizki ceni damskemn krojaču. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. »0361-19 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din. sa da.jaaj« oaelova ali ia šifro pa 5 Din. (31) Dvosob. stanovanje s kuhinjo. » podpritličju vM«. sredi mesta taikoj oddam. Ogledati v Knaf I je vi ulici 13/n. 19680 21 Pristopajte k Društvu stanovanj, oa ulica - jemnikov. Gajev« Nebotičnik UL 373 21 Majhno stanovanje sobe in kuhinje oddam v Zg. S!Scl štev. 183 (Kosovo polje). 204671* Krasaio stanovanje sooč-oo, Štiri- ali petso-b-no, opremi j eno z vsem modernim komfortom, pripravno tudi za dve druži nii, oddam 9 1. novem brom po zmerni ceni. P« nudbe pod »Sončno sta no vanje« na oglasni odde lek »Jutra«. 30479 21 Stanovanje »obe, ku.hinje in pritiklin, v podrpritliičju oddam s 1. avgustom v najem v Pod-limbarskega uJioi štev. 41. 20400-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritikiin oddam s 1. avgustom na Viču št. 105 — v bližini tramvaja. 20451-2U Lepo stanovanje oddam mirni stranki — soba, kuhinja in priti,kline, tik postaje cestne železnice. Gliince, c. X Ulit. 6. 20476-2H Enosob. stanovanje oddam v Povšet-ovj ul. 35 — Kodeljevo. Poiasn.la daie Ukmar, Močnikova 5. 20559 21 Suho stanovanje oddam na Večni poti 5 — Podrožni.k. 20505-21 Dvosob. stanovanje v pritličju, oddam mirni stranki brez otrok na 'Jlin-cah. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 205M-21 SUniovam Vsaka beseda 50 pa.r; sa dajanje naslova ali za Šifro 8 Din. (21-a) Opremljeno stanovanje 2 sob in kuhinje ter pritikiin iščem za takoj. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kompletno«. 20475 21a Stanovanje eno- aii dvosobno, išče z oktobrom čista in mirna stranka 2 oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Točnost 113«. 20128-21/a Enosob. stanovanje ali prazno sobo išče zakonski par brez otroik, na Mirju. Prulah ali na Vrtači. — Pojroj: soinčn o, v na d z e m el jsk i etaži, mirno. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod značko »Zračno in su-ho«. 20389-21/a Dvosob. stanovanje 1 veliiko in 1 malo. s pri-ti.kil.iwami iščem «a avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tričlanska«. 20409-21/a VsaJca beseda 50 pa.r; za dajanj« naslova ali za iifro 3 Din. (23-a) Gospodična išče lepo opremljeno sobo od 15.—30. julija. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »S. 0. S.« 20321-43/a Dve lepi sobi enoposteljni, če mogoče s souporabo kopalnice iščem. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Za dva meseca«. 20419-2ti/a Opremljeno sobo ia enega ali dva, skromno, išče gospod. — Po nudbe na ojriasni oddeiek »Jutra« ood »V mestu«. 20560-23/a vsaka beseda 1 D'n: ta dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din (301 Trajno kodranje sele glave 80 Din. KaroJ D i n t e r. pri cerkvi sv Petra. 1S438-30 Trajno ondulira ie za 60 Din Hešik v Sp. Šiški. Jernejeva cesta 53 poleg šole. 20714 30 Foto-kopiranie razvijanje kakor ves materljal, najboljše ln nalceneje danes pri Fototehnlkl Prešernova št. 9. 20658-30 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta šifro t» 5 Din. (26) Klavirji pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate BO sendorfer, Steinway. Fftr-ster. Petrof, H«lzl, Stingl ori«., ki so nesporno naj boljši! — Lahka preci-zna mehanika. Prodaja jih izključno le sodni izvedenec biivši učitelj Gl. Matice ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ulice) Vsaka beseda 1 Din: ia dajanj« naslova a!i m Aiirn pa 5 Din. (87) Iščejo se zastopniki za poset privatnih strank za dva prvovrstna artikla »šla-ger«. Poizvedbe v torek in sredo od 2. do 4. v hotelu Metropolu. 7539 Iz prazgodovine Podravja Hallstattsko in neolitsko najdišče v Radvanju pri Mariboru — Predrimsko gradišče v Limbušu Vzhonajdišča«, vendar ga ne sunemo morda pozabiti; važnost predmeta obstoja namreč v njegovi starosti, čeprav se tukaj niso vršila nikaka arheološka raziskavanja, vendar je dati.ranje .3000—2000 gotovo točno. Radvanje je namreč kraj na koncu velike doline — Dravskega in Ptujskega polja, ter ne leži razmeroma d.aleč od Drave. Kultura se je v nižinskih krajih neverjetno hitro širila, torej najdba nikakor ne spada v železno ali bronasto dobo, (kar pa seveda ne bi bilo izključeno; 1. 1931 se je na Kapli v višini 600 m našla sekira, ki spada tehnološko v neolitsko, kronološko ,pa v v milaj-šo železno ir'obo (latinska železna doba, ok. 400—50 nr. Kr.); je torej razlika 1000 —loOO let! Najdiba je zelo važna, ker nam ka.že počasno prodiranje novih kultur v višje ležeče kraje), namreč sigurno v drugi del mladokamene ali neolitske dobe. Radvanjaka najd'ba pa ima važnost tudi v tem, ker nam skupno z neolitskimi najdišči v Hompošu, Kam,niči, Melju in najnovejšo neolitsiko najdbo v Mariboru kaže, dia se niso mord.a v neolitski dobi raztezali v okolici Maribora samo neprodirni gozdovi, marveč da so bili baš ti kraji v primeri z drugimi tedaj najh0lj naseljeni. Hsilstattska nekropola v Badvanju pa je večja in važnejša nego neolitsko najdišče. Grobišče .je raziskal pokojni Fr. Ferk, profesor na gimnaziji, ki je skupno z nekdanjim ptujskim lekarnarjem F. Pollakom v dobi po prevratu že prej med vsemi domačini starinoslovci največ preko-paval. To grobišče je tudi raziskal prof. F. Ferk 1. 1903, vendar moremo na žalost ugotoviti, da ni dal F. Ferk o svojih raziskovanjih ali o najdeninah samih, niti najmanjšega poročila. Seveda tudi nihče drugi ni pisal o tem najdišču in je torej to poročilo za najdišče, ki je bilo odkrito več nego 20 let, prvo. še nekaj pa je, kar je velika izguba za mariborski muzej, važno, da se opomni, namreč, da nima naš muzej niti enega bronastega predmeta Iz tega najdišča, sicer pa tudi ni znano, da bi prišle bronaste najdbe iz Radvanja brez katerih nekropola sigurno ni bila, komu drugemu v roke. Sicer pa je ista usoda doletela tudi bronaste pridevke iz hallstat-tskega groblja pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, kjer je župnik Munda izkopati žare in seveda tudi okrasje, ki pa ga je zaradi neveščnosti v tem opravilu porazgubil in tako naravnost oropal znanost dragocenih predmetov, zaradi tega vidimo, kako pogubno je za arheološko znanost kopanje posameznikov. Sicer pa ni bil profesor Ferk prvi, ki je našel tukaj hallstat-ske žare, orodie in orožje itd. že leta 1902 so namreč delavci pri opekami v Radvanju (v Radvanju sta dve opekarni; prva je pri šoli, druga pa v smeri proti Pe-kram, ki je last Nassiimbenija), naleteli na prve najdbe, ki so jih oddali lastniku Nas-simbeniju, ta pa mariborsk. muzeju. Za najdbe, ki jih je vsako leto prinašal v mariborski muizej stavbenik Nassimheni, pa je izvedel ptujski profesor F. Ferk, ki je nato 1. 1913 de!cše. To potrjujejo v vseh primerih tudi okraski in ostali pridevki, ki kažejo, da so plani grobovi s skeleti iz mlajše dobe nesro žarasti. Ugotoviti pa še moramo pri planih grobovih, da so v nekaterih najdiščih (v »lovenekih sicer ne) na&li skeletne grobove z žarami, v katere naj bi dali pepel, poleg navadnih posod za hrano, ki pa so jih ločili. V Radvanjskem grobišču imamo samo plane grobove z žarami, torej grobove iz starejše dobe. Razlikujemo pa pri planih grobovih tudi fee več različnih tipov, če so namreč položili žar0 v zemljo, so jo lahko, ali pa tudi ne obdali s kamenitimi ploščami; tega pa seveda pri skeletnem grobu niso mogli storiti, zato razlikujemo v glavnem i 1. žarasti grob e kamenitimi ploščami, 2. žarasti grob brez plošč in 3. skeletni grob brez plošč. V prvem slučaju pa razlikujemo, kakor že omenjeno še več tipov t. z v. obokanih žarastih grobov, če rečemo, da se Oe recimo nekje našel žarasti grob z ploščami, ne sledi iz tega, da bi moral biti cel grob obdan od kamenitih plošč, marveč le nekateri, ali samo sipodaj, ali od dveh, ali treh strani, ali pa samo zgoraj. Tako se je letos pokazalo pri mariborskem planem grobišču 6 različnih tipov žarastih planih grobov obokanih popolnoma, ali pa vsaj deloma od kaimenitih pilošč. Kakšen tip grobov je tukaj najbolj zastopan ni znano, ker mi Ferk o najdbi nič poročal, iznano pa je, da so plani grobovi v Radvanju izključno le žarasti grobovi, torej gTobovi iz starejše dobe. V grobove so nato pridali še predmete, ki »jih je imel pokojnik v življenju najraje. Kakor radvanjsko groblje po šitevilu najdenih predmetov ne moremo smatrati za brezpomembno, tako je tudi to najdišče zelo bogato po svoji keramiki ln lepih oblikah in ornamentih. Najvažnejše najdbe iz radvarejske zgod.njehallstattske nekropole, ki se sedaj nahajajo v arheološki dvorani mariborskega muzeja so: 2 precej veliki ilovnati žari z visokimi in podolgovatimi ter ozkimi vratovi; prvo krasi navaden ornament v obliki cik-cak črte (>večna pot«), druga žara pa ima dvojno »večno pote, katere zobci so preceo veliki. Nato 1 majhna žara, ki je po obliki najlepša, ima namreč lepr oMtko ln ornament, kombiniran iz navadnih črt, pik vzporedfnih s črtami m majhnih krogov. Ta ornament pa se na tej majhni žari po-navlija tudi proti dinu, kaže pa se na njej ozek in podolgovat vrat, ki je v zvezi z geometrizfrano orna-mentiko nekak chara-cteristicum za hallstattsko keramiko t. zv. podonavskega ali danubskega kulturnega kroga. Omeniti je tukaj tudi 7 manjših žar in skodelic, ki imajo več vzporednih črt in pik za ornament; nato 6 posod, ki so sliine našim krožnikom, le da so večje in imajo bolj globoko dno. Te posode so brez okraskov, ker so služila, da so v nje dali hrano za pokojnikovo dušo, a Jih je pokojnik že v življemju uporabljal pri jedi. Kažejo nam torej veliko varčnost 1 posodo. Razen omenjenih pa so se našle še tri žare srednje velikosti, ki nam jasno kažejo pripadmoeit te nekropole k danub-skemu kulturnemu krogu halistattske kulture. Našla pa se je tudi ena rdečkasto-umazana žara, ki vratu siploh nima, podobna je torej krogli, Je brez ©mamenta ln nam da misliti, da spada predmet vsled svoje čudne oblike že v mlajšo dobo. Kakor že omenjeno se pa pogrešajo v tem najdišču vsaki bronasti predmeti kakor tudi ostanki često zeio zanimive halistattske plastike. Ostala je le zanimiva keramika s svojimi lepimi oblikami in orna-menti, ki ima za poznavanje lokalne arheologije veliko važnost. Zanimivi bodo posebno še radvanjske najdbe, ko bo^e treba natančno določiti t. zv. danubskega kulturnega kroga halistattske kulture naših krajev. Hallstattska najdišča na štajerskem nam namreč kažejo v glavnem predvsem kulturni vpliv vzhoda, najdišča na Kranjskem pa italsko venetski vpliv. To dejstvo je uporabil že »loviti arheolog Hoernes pri določanju t «v. kulturnih krogov, ki so postali najvažnejši problem moderne arheologije. Neolitsko in hallstattsko najdišče v Radvanju pričata, da so bili prazgodovinskemu človeku po pobočuih Pohorja dani vsi pogoji za razvoj kulture in da so bili ti kraji v najstarejših dobah naseljeni. Sicer se .pa vas Radvanje pojavi šele v razmeroma pozni zgodovinski dobi 8. 6toletja, ko pride do utrditve politične in cerkveno frankovske nadoblasti nad karantanskimi Slovani. človeka. Danes pokriva gradišče gozd gostilničarja Rabiča iz Limbuša in se naselbina še 'danes imenuje v ljudski tradiciji »gradišče«. Gradišče je na vzvišenem prostoru in ima štirioglato obliko z dvema vhodoma oziroma izhodoma. Severni vhod leži v dolgem jarku, ki pelje iz trdnjave na prosto. Na 'desni in levi strani vrat je bila ograja, ki je branila prebivalce. Na vzhodni strani pa se utrdba strmo spušča proti potoku; tukaj oe plaz vso »srajo .podrl. Opraja ali okop, ki meri približno tričetrt do 1 m višine in lm širine, je napravljen iz ilovice, pokrit pa s kamenitimi ploščami, ki so jih prebivalci dobili i-z Drave. Nad okopom so napravili pleten plot, za katerim so se branili pred sovražniki. Kakor kaže zelo ožgana ilovica, je gradišče uničili požar. Razen okopa, in vhoda je prof. Walter Schmid, ki je raziskal pohorska gradišča, ter tudi limbuško, odkril v notranjosti sledove iz kamenja in ilovice narejenega ognjišča. Pri ognjišču se je našel tudi ročni rimski mlin ali žumlja. To gradišče je nastalo konceim latinske dobe in ob pričetku rimske oblasti v naših krajih. Služilo pa je le kot branišče za primer sovražnih napadov, ne pa kot stalno bivališče. »Gradišče^ je lep primer predrimske vojaške postojanke, kar nam potrjuje enakomerna, namreč kvadratna oblika. Postanek gradišča samega spada vsekakor v latinsko 'dobo, pozneje, nekako okoli 1. 20 pr. Kr. r. so ga Rimljani ob p riliki osvojitve Norika (15 pr. Kr.) ali okupacije Pa-nonije ter dežel ob Panoniji (15—9 pr. Kr.), onovno obnovili. Skoraj sigurno lahko trdimo, 'da so na n.:em prebivali rimski, ali pa porimljanjeni vojaki, v latinski dobi pa domačini Kelto-lliri, čeprav nimamo za to kakšnih posebnih dokazov, kot bi bili recimo ostanki hiš, ali pa denarja itd. Da pa ima »Gradišče« svoj po-četek v latinski dobi, pričajo grobovi, ki se nahaajjo ob Blažovnici in nam kažejo po svojih predmetih latčnsko-rimski značaj 1. stoletja pr. Kr. Groblje, ki so ga naredili prebivalci limbušikega gradišča, se nahajajo približno 5 minut od naselbine. To so gomile, ki jih je 1. 1912 raziskal pr0f. W. Schmid, skupno z gradiščem. Grobov je okoli 50 in so skopani vsi na isti način; namreč prekop skozi sredino groba od ene do nasprotne strani v širini tričetrt ali če je gomila večja, 1 m. Ta način prekopavanja gomil je splošno najbolj vpeljan. Kakšne so bile najdbe kot keramika, orožje, novci itd., nam tudi W. Schmid sam nič natančnega ne pove, vendar pa nam kažejo nekatere črepinje popolnoma rimsko-keltsko keramiko. Prof. Schmid j€ prekopal skoraj vse grobove, le tuje. ki padajo strmo proti Blažovici, so še nerazkopani, vendar zaradi vednega trganja plasti že ne več celi. Sicer se pa na desni strani Blažovnice nahaja okoli 10 večjih hribčkov, katere pa prof. Schmid ni prekopal, ker ni popolnoma sigurno, ali so sploh grobovi. Grobišče je spadalo k predrimskemu gradišču v Limbušu in nam obenem pomaga pri natančnem datiranju dobe: Početek gradišča in najstarejših grobov smemo staviti v začetku 1. stol. pr. Kr. in ga pripisovati Kelto- 'Ilirom, ki so se nato poroma-nili. Konec in obnovitev »gradišča« pa smemo staviti v dobo 15—9 pr. Kr., ko je Tiberius prestavil rimsko mejo do Dra-«e. * Neolitsko in hallstattsko najdišče v Razvanju, ter predrimsko gradišče m nekropola v Limbušu, so le nekateri važni spomeniki domače preteklosti. V mariborski okolici je še zelo mnogo prazgodovinskih, rimskih pa tudi zgodnjesrednje-veških najdišč, ki so jih deloma že, deloma pa jih bo treba še nadalje raziskovati. Treba bo pa paziti, da ne bodo tega posla vršili nepoklicani! Prof. Ferk., ki so ga vsi smatrali za dobrega arheologa, kar je tudi bil, ni na primer 'dal o radvanjskem grobišču niti najmanjšega poročila, ter je ta kratek spis o njem prvi. Končno sod bo o hallstattskem najdišču naj izrečejo poklicani znanstveniki. Kar se pa tiče predTimskega gradišča v Limbušu, pa je o njem znanstveno poročal zaslužni arheolog W. Schmid, ki ima mnogo zaslug za poznavanje slovenske arheologije, želeti je le, da bi se raziskovanje arheoloških najdišč v mariborski okolici nadaljevalo, saj bo to znanosti samo koristilo, kar se je pokazalo tu'di pri lanskih raziskovanjih mariborskega arheologa Franja Ba-ša na zgodmjehallstatts^i nekropoli v Mariboru. Brjan Grilc. acn v S vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna | jC }ublf a?