Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din ln Jo je treba plačati vnaprej. Za Inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-263 pri NB podružnica Kočevje k vin. it. 12 KOČEVJE, 15. marca 1963 Cena 20 din *obcn ega zbora DRUŠTVA kmetijskih tehnikov IN INŽENIRJEV KOČEVJE Za boljše in cenejše kmetijstvo V®4KA VAS M A 1 VI? nnspn. XTVTXT AXTWK. ... s«—. A VAS NAJ NE GOSPODARI PO SVOJE (u našem kmetijskem bazenu ja ^jerna območje bivšega okra-,, Kočevje) gradimo na dveh lihna P°dr’o6:iu dveh različ- W-.^evje) gradimo r>ih na F>odročju d\ 5ia *rnedjskih organizacij pitali-pa 2a mlado živino — medtem Jiv^e, da ne bomo imeli dovolj ,*ne 2a v nove hleve, saj je pri-bj nikuje v vsej Sloveniji. Zato vssi ° nujno, da ne bi delala cjj**® vas in kmetijska organiza-’■a Po svoje, ampak po nekem aih načrtu. Republika naj bi ftf) 3 Kmetijski program, temu lO Po svoje, ampak po '%?11 na^rtu- Republika naj 6tci a kmetijski program, tei iJ^smu pa !bi prilagodila svoje foii 6 Posamezna kmetijska pod-^la- Le na taki čvrsti osnovi se ^ _______ j j. “ase kmetijstvo lahko razvi-slte ^ujno pa je, da se kmetij-“r&anizacije, kjer so pogoji, jJjPjfbjejo ali ipa sodelujejo, se Up1 vsklajujejo svoje prolzvod-rav.vRrame- V kratkem name-nirp° kmetijski tehniki in inže-o * organizirati poseben posvet azv°ju našega kmetijskega ’*6el -a’ 23 katerega je nujno tudi regionalni načrt. NEZNANJE JE OVIRA PROIZVODNJI Pomanjkljivo znanje oziroma neznanje zavira vsak napredek in tako tudi napredek kmetijske proizvodnje. Na našem področju je posebno nujno organizirati tečaje za molzače (taki tečaji so včasih bili), živinorejce, rejce svinj in poljedelce oziroma traktoriste. Tečaji in seminarji so nujni in bodo strokovnjaki kljub temu, da so precej zaposleni, le morali najti čas tudi za izobraževanje kmetijskih delavcev, saj je znanje predpogoj za večjo in cenejšo proizvodnjo. Čutiti je tu- (Konec na 2. strani) Udeleženci občnega zbora kmetijskih tehnikov in inženirjev s področja bivšega okraja Kočevje Le sposoben in priljubljen oficir bo dober starešina Obrambna sposobnost naše dežele, naša moč bo še naprej v tem, ker bomo tudi v morebitni prihodnji vojni vedeli, zakaj se borimo. Prav zavesti naših ljudi med NOB, da se borimo zase, svojo domovino in proti vsem domačim in tujim izkoriščevalcem ter zatiralcem, gre glavna zahvala, da smo boj uspešno zaključili. I>l an in proračun sprejeta a *adnji seji je občinski ljud-16 °0bor Kočevje sprejel plan Dl Dr°račun za letos. Družbeni b«oi prcdvideva, da se bo druž- I9,' kruto proizvod povečal za <1|Wt dru^keni proizvod za 21,5 narodni dohodek na 04 'v'alca pa za 20,8 %, oziroma %*nSkih 268-000 din na 324.000 in bi se tako občutno *U ^a| republiškemu povprečju, V, U 3«.000 dinarjev na pre- l>>iljjol‘a^un predvideva nad 277 dinarjev čistih prora-d°hodk°v ‘n Prav toliko kOp0 ^ LNiLNl PRORAČUNSKI °N’l ^EK PLAČUJEJO LE 1 IMAJO NAD 18.000 DIN čevali ta prispevek vsi, ki so imeli nad 15.000 din mesečnih prejemkov. STANOVANJSKI SKLAD DOBIL DIREKTORJA Občinski ljudski odbor je imenoval na zadnji seji za direktorja stanovanjskega sklada inženirja Antona Knafeljca. SE NEKATERI ODLOKI, SKLEPI... Nadalje je občinski ljudski odbor na zadnji seji razveljavil odlok o davku na lokalne PTT tarife, sprejel odlok o spremembi odloka o občinskem prometnem davku na maloprodajo, sprejtel sklep o ustanovitvi medobčinskega gozdnega sklada in imenoval svoja predstavnika v ta sklad. HSBSSgl DOHODKOV .Uh' ^ 80 sprejeli tudi od-«tfl j^rem plačujejo do i»,ačunskl Prispevek le ti kih nad 18.000 din me- reJcmkov. Doslej so pla- rem plačujejo dopol- KOCEVSKE PERSPEKTIVE — Foto ing. M. Briški To zavest — so poudarili na skupščini Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev občine Kočevje, ki je bila pred dnevi — je nujno vnaprej še bolj utrjevati, kot smo jo doslej, predvsem med našo mladino, ki še vse premalo ve o življenju v razredni družbi. Zavest vojakov in vseh prebivalcev bo namreč tudi v morebitni bodoči atomski vojni kljub najstrašnejšim orožjem odločilna. Prikazovanje naše pretekle revolucije, dviganje narodnega ponosa in izobraževanje prebivalstva bo tudi vnaprej ena glavnih nalog Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev. Seveda pa člani ZROP pri tem ne pozabljajo na svoje izobraževanje. Osnovne organizacije ZROP so pripravile že več predavanj, razprav in posvetovanj o temah, ki so predvidene, da jih rezervni oficirji in podoficirji predelajo. Podobno se nameravajo izobraževati tudi v prihodnje, seveda pa bodo prišle po končani zimi na vrsto predvsem vaje na terenu. Posebna komisija občinske Zveze ROP bo v kratkem obiskala o-snovne organizacije in preverjala znanje članov ter tudi pojasnjevala morebitne nejasnosti. Seveda pa bo ZROP hkrati skrbela tudi za strokovno usposabljanje civilnega prebivalstva, predvsem z raznimi predavanji. Nadalje so člani ZROP na skupščini poudarili, da nekateri rezervni oficirji in podoficirji ne kažejo dovolj zanimanja za strokovno izobraževanje ter da jih nekaj kaže slabe navade v javnem ali (Kanec na 8. strani) Kmetijstvo na prvo mesto ■ lili ■lllllllll Vloga Socialistične zveze v kmetijstvu postaja vedno pomembnejša. Kmetijstvo smo zanemarjali, Socialistična zveza pa naj bi dala smer razvoja, saj je le-ta kot najbolj množična organizacija poklicana za to. Občinska konferenca SZDL v Ribnici bo dala na j več ji poudarek prav kmetijstvu. Na konferenci bodo obravnavali vso kmetijsko problematiko, o napakah in uspehih dosedanjega dela v kmetijstvu in kmetijski politiki na sploh ter o konkretnem programu dela v bodoče. Napredek v kmetijstvu v ribniški komuni je možen le v okviru kmetijske organizacije — kmetijske zadruge. Zadruga pa bo morala imeti pri razvoju kmetijstva jasno začrtano pot — dobro pripravljen in na realnih pokazateljih temelječ program. Občinski odbor Socialistične zveze pri obravnavanju kmetijske problematike ne bo ostal samo pri konferenčnih deklaracijah, temveč bo imel to nalogo za stalno. Temu naj bi sledile tudi krajevne organizacije SZDL. Le-te so večkrat obravnavale kmetijstvo preveč pavšalno ali pa preveč ozko lokalno. Pri obravnavanju teh problemov naj bi odigrale posebno vlogo kmetijske sekcije pri krajevnih odborih SZDL. O teh vprašanjih so med drugim razpravljli tudi na zadnji seji krajevne organizacije SZDL Suš je. Sklenili so, da bodo kmetijskemu vprašanju posvetili posebno pozornost, še posebno pa se bo za to zavzela sekcija za kmetijstvo, ki je bila tudi v preteklem letu aktivna. V zvezi z vprašanjem kmetijstva bo treba na merodajnih mestih odločno spregovoriti in ukrepati o neobdelani ati slabo obdelani zemlji tistih kmetovalcev, ki zemljo iz različnih vzrokov (pomanjkanje delovne sile, odhod na delo v Nemčijo itd.) ne obdelujejo. Zato ni nič nenavadnega, da gruntarski ljudje pokupijo v trgovinah skoraj toliko moke in drugih prehrambenih artiklov kot pa delavske družine. Ob vsem tem je treba najti način, da bo naše kmetijstvo dajalo več, da bo zaživelo pogodbeno sodelovanje in da bo kmet, ki mu je zemlja edini vir dohodkov, iztržil toliko, kolikor je potrebno za življenje. Okrajna konferenca ZMS V soboto bo v Ljubljani | okrajna konferenca ZMS, na j kateri bodo obravnavali ▼ j glavnem vprašanja gospodarstva, kulture in rekreacije. !■ kočevske občine se bo konference udeležilo 10 delegatov. Naši delegati bodo govorili o problemih gospodarstva v komuni ter o metodah dela mladinske organizacije. Le sposoben in priljubljen oficir bo dober starešina (Nadaljevanje s 1. strani) privatnem življenju. Delegati so se strinjati, da bo le strokovno sposoben in na splošno pribij ub-ljen rezervni oficir ati podoficir lahko uspešno vodil svojo enoto ter da je treba tako tudi ocenjevati člane ZROP, Rezervne oficirje in podoficirje, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, je treba predlagati za odvzem čina, ker je tako bolje zanje in za ljudi, ki bi jim poveljevati, saj bi jih zaradi neznanja spravili v težak položaj ali pa jim ljudje zaradi pomanjkljivih moralnih kvalitet ne bi zaupati. J. P. Za boljše in cenejše kmetijstvo (Nadaljevanje s 1. strani) di vse premalo stikov med neposrednimi proizvajalci in strokovnjaki. »KAJ NAS BO PA TA KOMANDIRAL« Zgodilo se je, da je prišel v kmetijsko organizacijo mlad človek, opazil nekatere pomanjkljivosti in napake ter predlagal pri delu nekatere spremembe in izboljšave. Naletel pa je na ostra nasprotovanja skupine (v glavnem starejših ljudi), s katero je delal, češ: »Kaj nas bo pa ta komandiral!« Je namreč že tako, da če delaš več let na istem delovnem mestu, ne vidiš napak oziroma se jim privadiš. Stara, okorela miselnost, ki se ne prilagaja novostim, je prav tako ovira za napredek, kot neznanje. Prav v kmetijstvu je bila zadnja leta stagnacija, zato je nujno, da se tudi v to panogo uvede čim-več svežine. IZ SOLE V ROIZVODNJO IN NE V PISARNO O vsem, kar smo opisati, so razpravljali kmetijski inženirji in tehniki našega kmetijskega področja na občnem zboru preteklo nedeljo. Razen že naštetega so poudariti, da naj bi mlade kmetijske strokovnjake, ki pridejo iz šole, ne zaposlili takoj v pisarni, ampak v proizvodnji. Nadalje so skleniti, da bodo za 20-letnico Kočevskega zbora organizirali oziroma pomagali organizirati kmetijsko razstavo (ki bi bila morda del splošne gospodarske razstave), demonstracijo kme- Med razpravo na občinski konferenci ZROP Kočevje tijskih strojev in republiško tekmovanje traktoristov. V program dela so vnesli razen že naštetega še: — da se [bodo na svojih delovnih mestih še naprej čimbolj trudili za napredek kmetijstva, ker bodo tako največ pripomogli ugledu svojega društva, — da bodo še naprej organizirati strokovne izlete, na katerih izpopolnjujejo svoje znanje, se seznanjajo z jugoslovanskim kmetijstvom, hkati pa so jim ti izleti tudi oddih, — da bodo še naprej pomagali pri poklicnem usmerjanju mladine in — da bodo še naprej aktivno družbeno politično delati. PRIZNANJE DOLGOLETNEMU DELOVNEMU ČLANU Na občnem zboru je prejel di' plomo kot priznanje za dolgolet' no delo inženir Oskar Kopita1, Podarila mu jo je Republiška zveza kmetijskih inženirjev in tehnikov. j p. Plenum ZMS Kočeijc V nedeljo je bil plenum Ob^ ZMS Kočevje. Obravnavali 80 program dela organizacije po iz' redni konferenci. Najpomembnejša naloga kočevske mladine le^ je sodelovanje pri organizacij proslave 20-letnice Kočevsk®^ zbora. Na koncu so še razred nekaj članov, ki bodo odšli k vojakom. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU ARABSKE REVOLUCIJE—JVa Bližnjem vzhodu so bili zadnjega pol leta kar trije državni udari: 27. septembra v Jemenu, 8. februarja v Siriji. Lahko bi govorili o verižnih reakcijah, saj si revolucionarno gibanje po arabskem svetu presenetljivo naglo sledi. To je prebujanje arabskega sveta, to so njihove nacionalne revolucije, boj za napredek, svobodo, enotnost. Na bližnjem vzhodu vre in kaj lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti nove dogodke, nove revolucije, ki bodo dokončno opravile s starimi fevdalnimi režimi v Saudovi Arabiji, Jordaniji in morda še kje. Skupni sirsko iraški komunike, ki so a pred kratkim izdali, poudarja, da so proti politiki, ki bi ustvar- jala razne »osic v arabskem svetu. Obe novi vladi pravita, da je treba razširiti razgovore, ki so se začeli med Kairom in Bagdadom, tako da bi zajeli ZAR, Irak in Sirijo. Govore tudi o skupnih temeljih za enotnost med temi tremi državami. KURDOM PRIZNANE PRAVICE — Bagdadski radio je sporočil, da Nacionalni svet iraške revolucije priznava nacionalne pravice kurdskega ljudstva po načelu decentralizacije. Ta sklep bo vključen v začasno in bodočo stalno iraško ustavo. (Kurdi žive v severnem predelu Iraka in so se za časa Kasemovega režima odločno borili za priznanje pravic, tako kakor že dolgo vrsto let, vendar vlada o tem ni hotela nič slišati in so jih stalno preganjali. Sele po februarski revoluciji so si priborili svoje pra- SPOMENICA NEANGAŽIRA-NIH — V Ženevi (razorožitev) je spet nastal rahel zastoj. Delegati neangažiranih držav pripravljajo posebno spomenico, s katero verjetno nameravajo predvsem predlagati mehanizem sistema mednarodne kontrole, ki bi bil dovolj učinkovit in sprejemljiv za obe strani. SZ je tudi že opozorila, da se morajo odnosi med Vzhodom in Zahodom zboljšati, vzhodnoevropske države pa so opozorile, naj Zahod preneha krepiti atomsko oborožitev Atlantske zveze, češ da se s tem odpira- jo Bundeswehru vrata za obor žitev z atomskim orožjem. PRIZNANJE KUWAITA JU' IT XuxZjIN u Hi JAUWAllfl goslovanski veleposlanik v KatLi dr. Brilej je 12. marca Pr^ai> odpravniku poslov kuwaitsky veleposlaništva noto, s kdto vlada FLRJ priznava vlado A waita. DEMANTI — Moskovska »%, vestija« so v četrtek obsodba r sanje francoskih listov, °-a Jo-Sovjetska zveza napravila va vi zemlji atomsko eksplozijo kosti 12 megaton. Pravijo, oa'oi čejo s tem odvrniti pozornos „ ameriških atomskih poskus^ ^ Nevadi in priprav na nove l'g$ coske poskuse. Kaj slabe Psl razgovorom o razorožitvi. 8. marec v Koprivniku Na kmetijskem posestvu v Koprivniku je med zaposlenimi 38 % žensk. Za svoj praznik 8. marec 50 se zbrale v slavnostno okraše-nem prostoru kmetijskega posestva, da bi se pomenile o vseh Problemih, ki jih teže. Predsednica obratnega delavskega sveta tov, Ana Štricelj je zbrane ženske pozdravila v imenu ODS, nato pa jim je spregovorila o pomenu 8. marca ter jih seznanila, od kdaj in kako so zenske praznovale ta svoj veliki dan. V imenu Kmetijske uprave Koprivnik je zbrane ženske pozdravil upravnik Franc Les. Seznanil lih je z gospodarjenjem v preteklem letu. Gospodarski uspeh Posestva je bil v lanskem letu jnnogo boljši od prejšnjih let, za kar imajo velike zasluge tudi zenske, saj so zaposlene skoraj na vseh mestih v živinoreji, ki je naša glavna panoga. Ob zaključku se je ženskam zahvalil za vse njihovo požrtvovalno delo v preteklem letu z željo, da z enako delovno vnemo nadaljujejo tudi letos. Zenske so se nato še pogovorile ° raznih vaških problemih, komunalnih službah, šolstvu, otroškem Varstvu itd. Ob koncu so sprejele naslednje sklepe: Proizvajalke na KU Koprivnik Gasilci iz Zamosteca Preteklo nedeljo so imeli gajici iz Zamosteca olbčni zbor, ki 86 ga je udeležilo precej članov *n nekaj gostov. V društvu je 71 članov, od tega lih je 30 operativnih. Lani so lrneli več vaj, precej prostovolj-nih ur pa so napravili pri gradnji novega gasilskega doma. Poveljnik ObGZ Sobar jih je pohvalil ln izrazil zadovoljstvo, da prvič Usedajo v lastnih prostorih. Za Zgled je dal najstarejšega gasilca, °8-letnega Franca Kljuna, ki je v društvu že 64 let. V razpravi so se pogovorili o nalogah v tem letu, o gradnji, nakupu nove brizgalne, popravilu Fare motorke, o priključitvi PGD vinice itd. se obvezujemo, da bomo vložile ves naš trud, da povečamo proizvodnjo ter znižamo proizvodne stroške, kar bo v korist nam in skupnosti. Poleg dela na svojih delovnih mestih bomo skrbele tudi za svoje strokovno izobraževanje ter vsaka po svojih močeh delale tudi v političnih in družbenih organizacijah. Ob 20-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda bomo poskrbele, da bo tudi naša vas čim-lepše urejena za sprejem gostov, ki bodo obiskali partizansko Kočevsko. Obljubljamo tudi, da bomo s svojim delom dokazale, da smo vredne nasledice žena, ki so se borile in žrtvovale življenja za našo in naših otrok svobodo in srečnejše življenje. M. B. ŽENE JVa PROSLAVI V KOČEVJU: Centralna proslava dneva zena občine Kočevje je bila v soboto, 9. marca v dvorani množičnih organizacij v Kočevju. Udeležilo se je je nad 160 ljudi, pretežno žena. Po proslavi je bil družabni večer, na katerem so se naše žene prijetno zabavale. Proizvodnja dobra, splošna razgledanost le zadovoljiva Na občnem zboru sindikalne podružnice CZP Kočevski tisk so člani sindikata ugotovili, da proizvodnja v podjetju napreduje dobro, medtem ko splošna razgledanost proizvajalcev zaostaja. Tako se je od leta 1957 do lani povečal celotni dohodek podjetja od 23,5 milijonov na 80 milijonov, na zaposlenega pa od 980.000 din na milijon 946.000 din. V približno enakem razmerju sta sc gibala tudi skupni narodni dohodek in dohodek na zaposlenega, Zal pa se skladno ni izboljševala splošna razgledanost članov, saj v upravljanju in razpravah še vedno sodelujejo v glavnem isti Kakor v nekaterih drugih kolektivih so tudi v podjetju »Kočevski tisk« obdarili, kasneje pa tudi pogostili svoje delovne tovarišice IlSa h im?0: Hitih' mm i m iff IS II rtriivnčni žrtlu lOŽt Q0RMIK ALOJZIJ R0SHRL Spomeniška kronika Gorniške vasi so žrtvovale za svobodo 16 svojih fantov, mož in žena, šestnajst življenj. Borilo se jih je veliko več, vsak po svoje: doma, v gozdovih ali v internacijah. Gorniška mati je rodila tudi Majdo Sile, narodnega heroja ... Gorniki so se svojcem, ki so darovali življenja v boju proti okupatorju, oddolžili z lepo spominsko ploščo na novi šoli. Odkrita je bila 4. julija 1961, svečanost pa je vodila stara partizanska mati M. Ivančiče-va, katere priimek se na plošči ponovi trikrat. Ostal jim je le še spomin nanje in ta plošča kot spomenik naši borbi, kot bojazen in opozorilo pred zlom. vec Prostora nimajo Mladini na Velikih Poljanah manjka večji prostor za kulturno prosvetno delo (igre itd.) ter za telesno kulturo. Za sestanke in predavanja ima na razpolago sicer zadružno lopo, ki pa je uporabna le ob toplem vremenu. Verjetno bo najboljši predlog, da to lopo uredimo tako, da se jo bo dalo uporabljati vse leto. Potrebna je dobra volja, načrti, nekaj denarja in prostovoljno delo (pa seveda tudi dober organizator). Nekateri so tudi predlagali, da bi za te namene preuredili hlev v Ortneku, vendar je preveč oddaljen od Poljan. Predvsem bi morali namreč predaleč hoditi šolski otroci, ker bi bila ta dvorana namenjena tudi njim. Razen tega pa KZ Ribnica ta hlev koristno uporablja. jan ljudje. Vzrok za tako stanje je, da doslej ni nihče, pos'ebno pa sindikalna organizacija, ki ji je to osnovna naloga, poskrbel za izobraževanje članov kolektiva. Prav zaradi tega bo ena glavnih nalog novega sindikalnega upravnega odbora, da bo organiziral za kolektiv več predavanj predvsem o gospodarjenju v podjetju, elementi celotnega dohodka, čisti dohodek in njegova delitev, kaj vse vpliva na osebne dohodke, delitev osebnih dohodkov, pristojnosti in delo organov samoupravljanja v podjetju itd. Člani kolektiva, predvsem mlajši, se sicer vedno bolj uveljavljajo v upravljanju, vendar jih pri tem močno ovira prav njihova premajhna splošna razgledanost (ckonomsko-politična), medtem ko dosegajo v proizvodnji kar zavidljive uspehe. Poživiti operativo V nedeljo so imeli sodraški gasilci občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občine, ObGZ, nekaterih podjetij, ustanov in SZDL. Spomnili so se tudi najstarejšega gasilca in ustanovnega člana 92-letnega Jožeta Oberstarja, kj ga zaradi bolezni na bilo. V društvu je 57 članov (20 operativnih). Med letom so imeli več vaj, sodelovali pa so tudi pri ocenjevanju gasilskih enot. Nabavili so motorno brizgalno. Lani na njihovem območju ni bilo požarov, pomagali pa so povsod, kjer je bilo potrebno. Dobro tudi Skr-be za brizgalne, zato so poslali dva člana na strojniški tečaj v Ribnici. Pogovorili so se tudi o drugih stvareh, tako o popravilih oziroma gradnji gasilskega doma. Tajnik ObLO je dejal, da ima občina v svojem petletnem planu za gasilstvo predvideno ureditev gasilskih domov v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku. Sprejeli so nekaj novih članov in predlagali dva aktivna in zaslužna gasilca za republiško odlikovanje. Na koncu so sklenili, da je treba poživiti operativo, urediti prevoz za brizgalno in popraviti stolp za sušenje cevi. ne Jitmi, ki lih Sama gledati SMEŠNI OBRAZ Ameriški barvni film »Smešni obraz«, ki ga bomo gledali v kinu Velike Lašče 16. in 17. marca, je pevska in plesna revija, skozi katero se prepleta ljubezen fotografa do deklice, ki se iz neznatne knjižničarke povzpne do najboljše manekenke pri velikem modnem časopisu. Film se duhovito ponorčuje iz modnih domislic, ki se porajajo v glavah modnih ustvarjalcev, pa tudi iz raznih filozofskih strujic, ki se pojavljajo na Zahodu in ki jim gre na limanice posebno mladina. Občudovalka ene teh struj je tudi mala manekenka, ki jo izredno privlačno podaja AUDREY HEPBURNOVA, Toda kmalu jo iztrezni ravno začetnik in glavni glasnik te struje, ki je pripravljen z njo ljubimkati, ne pa filozofirati o empatetiki. Film je zabaven in tudi nekoliko poučen. VOJNA IN MIR Ameriški barvni film »Vojna in mir« bo na sporedu v kinu Kočevje 18. in 19. (I. del), 20. in 21. marca pa II. del. Film je posnet po znamenitem istoimenskem romanu ruskega pisatelja Leva Tolstoja. Gledalci, ki roman poznajo, s fil- mom ne bodo zadovoljni, čeprav igrajo v njem priznani igralci kot so: Audrey Hepburn, Mel Ferrer, Henry Fonda. Ne njim in ne režiserju (King Vidor) se namreč ni posrečilo na platnu ustvariti pisateljevih oseb in vzdušja, ki veje iz romana, predvsem zato, ker je literarna podlaga za 1ilm močno skrajšana in prirejena. Pri tem so okrnjene glavne osebe, neštete stranske osebe so odpadle, prav tako pa so odpadli tudi obrobni prizori. Vsebina: Občutljiv in čudak po značaju, čeprav naslednik bogate družine, Pierre Bezu-hov upravlja imetje Rostovih. Stari Rostov upa, da se bo Pierre poročil z njegovo ljubko hčerko Natašo, toda on se poroči z lepotico Heleno, s katero pa ni srečen. Nataša se medtem zaljubi v Pierrovega prijatelja Andreja Bolkonske-ga, toda Andrejev oče nasprotuje ponovni poroki sina. Ko Andrej odide v tujino, se Nataša sreča z lepim Anatolom. Andrej zve za nezvestobo svoje neveste ravno pred napadom Napoleona na Moskvo. General Kutuzov zažge mesto in tako prisili Francoze k umiku. Pri tem je Andrej smrtno ranjen in pred smrtjo Nataši vse oprosti. Nataša se kasneje poroči s Pierrom, ker je med vojno tudi on ostal sam. SPOJITEV IN ODCEPITEV Svet za industrijo in obrt Obl/D Kočevje bo na jutrišnji seji razpravljal o spojitvi podjetja Elektro s Podjetjem za distribucijo električne energije »DES« Ljubljana. Predvidoma naj bi bilo odslej namreč v Sloveniji le eno tako podjetje. Svet bo imenoval na tej seji tudi komisijo, ki bo proučila predlog o osamosvojitvi mizarske delavnice Stanovanjske skupnosti Kočevje-Rudnik. Sta- novanjska skupnost ima namreč mizarsko delavnico, ki pa je že prerasla dejavnost, kateri je bila namenjena, zato je Skupnost predlagala, naj delavnica postane samostojno obrtno podjetje. PROFIT — Si kaj profiliral na vinskem sejmu? — Zvečer sem mislil, da sem prinesel domov dva kozarca, zjutraj je 'bil pa le eden. OBRAZI: Razgovor s Potočanom Potočani so svojevrstni ljudje in jih lahko že od daleč spoznamo (vsaj nekatere). Tak je tudi Jože KOSMRLJ, ki ga bomo danes uvrstili v našo rubriko. Precej let je bil direktor lesnega podjetja Smreka v Loškem potoku, po združitvi z ostalimi lesnopredelovalnimi obrati pa je obratovod ja... — Vaša življenjska pot? — Sem Potočan, doma iz Retij, in to od 1909. leta... Ko sem bil mlad, je bilo povsod težko za delo, posebno pri nas, saj skopa zemlja ni mogla preživljati vseh. 1937. leta sem odšel za kruhom v tujino, v Francijo, kjer sem delal do 1940. Ko so Nemci okupirali Francijo, so me odpeljali na delo v Nemčijo. Tu sem bil do jeseni 1941, ko sem se vrnil v Francijo in ostal tam do 1943. leta. Nemcem sem postal sumljiv (politisch verdachtig), pa sem se pretolkel v domovino, ki je že tako dolgo nisem videl. Najbolj varno je bilo preko Francove Španije, Afrike in Italije. Znašel sem se v Dalmaciji in se vključil v dalmatinsko brigado. No, in potem sem partizan il po našem Primorju ... — Pa potem? — Potem sem delal na občini v Loškem potoku, na okraju, bil sem upravnik zadruge in sploh povsod v našem družbenem življenju. Nazadnje sem pristal v Smreki. — Potočani so znani gozdni delavci? — Da, znani so predvsem kot tesači in sekači, to pa predvsem PEVSKI ZBOR JAKOB GALLUS je imel na centralni proslavi dneva žena v Kočevju celovečerni koncert. Pod vodstvom profesor Humeka je zapelo 35 članov zbora (med njimi je 20 žensk) 14 pesmi. Pri proslavah dneva žena po naših delovnih kolektivih so sodelovali tudi učenci kočevske glasbene šole Po 5 do 6 glasbenih točk so izvedli v kolektivih občinskega ljudskega odbora, Tekstilane, Trgoprometa in v rudniškem vrtcu. Lovci na izčrpano divjad Večkrat sem bral v časopisih, da je treba v letošnji hudi zimi divjadi pomagati. Vsi ti pozivi pa so v Starem logu naleteli na gluha ušesa, saj so nekateri izrabljali izčrpanost divjadi in visok sneg. Že februarja je bilo najdenih več zank za zajce in ujet zajec, v marcu pa so delavci s pomočjo psa ujeli v gozdu smo. Spustili so jo šele na zahtevo poštenega očividca. Brez njega bi verjetno napravila žalosten konec. Po vasi in okoli nje se je vso zimo klatilo precej psov, ki so jih pustili gospodarji proste. Čudno je, da mora imeti prav v Starem logu vsaka družina po enega ali celo dva psa. Verjetno tudi ti psi divjadi niso prizanašali, saj je bilo v gozdu najdene precej raztrgane divjadi. Glede tarnanja o slabih plačah pa hi pripomnil, da tudi hrana za pse stane in naj bi ta denar porabili za druge namene. J. R. Dvojno praznovanje Dan žena je za nami. LeV° smo ga proslavili, po holes vih, po vaseh, večjih in mani ših krajih... Lepo, toda n povsod! že prej smo ngota Ijali, da ne sme biti LOčEF‘ praznovanj za žene v Pf® 6 vodnji in administraciji. EtPg temu, kljub opozorilom Va ponekod (morda nehote hote?) zdrknili spet v sta’ preživelo prakso, kar vse kor ne vpliva ugodno na položenje v kolektivu. podjetij sicer ni veliko, vseeno... zakaj ustv>au umetno mejo, zakaj točen , zakaj tako očitno manifest* . ti večjo ali manjšo vre,„fni človeka, kar je v P?P. nasprotju za našimi cilj*. 2 širni hotenji!? No, ni bilo veliko tak ^ lahko pa jih sploh ne bilo... zato, ker so nekoč večino življenja preživeli v gozdu. Komaj je deček odrasel šoli ali pa še prej, že je moral z očetom v gozd, doma ali pa na Hrvaško, kamor so Potočanje hodili na delo. Danes . d«*' tega ni več. Zaposlitev ima2 r-^1 no doma, precej pa se izselilo... \E — Kakšne so perspek* J škega potoka? Verjetno 8 radi? , - Rad ga imam, kak lahko človek rad svoj jud) kraj... Sicer pa bodo še nhprej živeli od 8° ,gVci ,e gozdni delavci ali pa ,(tiva lesni industriji... po&°l- turizem. Imamo zelo l^lcdi, Ki poleti in pozimi — Vidovi, pozimi smučišča spod» za razvoj te pomembne ske panoge ni še nič pri ' r Travna gora in lepi. ^ a ^nih — kar lepa veriga P stojank bi bila... P° bi seveda pomoči. » - Kaj pa letošnja zi — Raj za smučarje. pa ne. .. Povedati 3e smo bili Potočanje smučarji kar je prav, zima dolga in prehuda. ( treb>r‘ - v****, Klju^Sia 16 p F. VISOKOŠOLEC Klub naj postane most dveh bregov Povezava študentov s svojima matičnima občinama (kočevsko in ribniško), kakor tudi s štipenditorji v raznih podjetjih, je še zelo slaba. To se čuti predvsem pri opravljanju praks, katere povečini niso strokovno pripravljene, kakor tudi pri drugih stvareh. Poleg tega naš klub še nima pri štipenditorjih tistega mesta, ki bi mu pripadal. Da bi izvedeli kaj več o teh stvareh, sem obiskal predsednika ribniške občine Franceta Ilca in načelnika oddelka za splošne in notranje zadeve pri ObLO Kočevje Emila Lorberja. Rada sta se odzvala prošnji in mi odgovorila na naslednja vprašanja: in kluba bi bila potrebna predvsem materialna sredstva, katerih pa 'klub do sedaj ni imel. Študentje naj bi predvsem pomagali pri raznih predavanjih DU, pri Svobodi, kakor tudi pri raznih drugih organizacijah. Zelo koristno bi tudi bilo, da bi se študentje ki gredo na prakso izven občine, o tem prej posvetovali s tistimi, ki jih štipendirajo. , ~~ Koliko štipendistov ima vaša občina? ~ Kako ste zadovoljni s štipendisti? — Kaj bi bilo po vašem mne-Plu treba storiti, da bi se izboljša povezava med občino in klubom? — 'Ste pričeli smotrno štipendirati kadre? — Ali bi bili pripravljeni sprejeti tarifni pravilnik štipendiranja, ki bi ga napravil upravni odbor Zveze študentov in bi ga naš klub predložil občini? — Kaj menite o študentovskem Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo \ Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da nam arhitekti, gradbeniki in geodeti urejajo naša naselja, stavbe in dajejo notranji opremi stanovanj posebno obliko. Te ljudi vzgaja fakulteta, ki ima bogato tradicijo in se deli na tri samostojne oddelke. Na arhitekturi se študij deli v drugem letniku v tri smeri: industrijske zgradbe, smer za stanovanjske in družbene zgradbe ter smer za opremo prostorov in industrijsko oblikovanje. V prvem letniku je študij enoten. V obeh semestrih prvega letnika predvideva učni načrt naslednje predmete: razvoj arhitekture, arhitektno risanje, arhitektne konstrukcije, modularno koordinacijo, prostoročno risanje, matematiko, opisno geometrijo, osnove tehnične mehanike, tehnologijo, predvojaško vzgojo in še predavanja v okviru svobodne katedre. Po prvem letniku je obvezna enomesečna počitniška praksa, po drugem pa diploma prve stopnje, ki je pogoj za vpis na II. stopnjo. Tu se študij zopet deli na Pet različnih smeri in sicer se od smeri iz II. letnika ločita Se urbanizem in smer za vizualne komunikacije. Za študij arhitekture je torej važen smisel za lepo oblikovanje, solidno znanje iz prostoročnega risanja, kakor tudi pridnost izdelovanje programov, intenzivnega študija matematike tn prostorska predstava. Oddelek za gradbeništvo ima enoten učni načrt za vso Prvo stopnjo in v prvem letniku druge stopnje. VII. letniku druge stopnje pa se študij razdeli na hidrotehnično, konstruktivno in prometno smer. Predmeti za prvi letnik: matematika, opisna geometrija, osnove tehnične mehanike I., visoke zgradbe, gradivo, geodezija tehnično risanje, gradbeno poslovanje, družbene vede in predvojaška vzgoja. Po končanem prvem letniku dobi študent solidno znanje matematike in »potrpežljivost« pri tehničnem risanju, katerega ni malo. Po prvem letniku mora opraviti tudi obvezno enomesečno prakso, vključno s šestdnevnimi terenskimi vajami iz geodezije. . Komunalno-geodetske probleme obravnava tretja smer študija — geodezija. Študij je že od prvega semestra deyen v geodetsko in komunalno smer. Po končanem študiju y- in II. stopnje) dobimo strokovnjake za geodetska dela tn za delo v komuni. Komunalna smer združuje elemente Geodezije, arhitekture in gradbeništva, zato so tudi predmeti skoraj isti. Torej nekaj le drži; študij je zahteven, a po svoje zelo Zanimiv, vendar se prav v novejšem času pojavlja vprašanje Zaposlitve, kajti arhitektov je že kar precej. I. U. klubui in kakšno vlogo naj bi imel, oziroma bi jo moral imeti? — Se vam ne zdi, da je povezava med štipendisti in štipenditorji še zelo slaba? Kaj bi sc dalo tu storiti? Tovariš Ilc je na zastavljena vprašanja odgovoril: — Štipendiramo šestintrideset študentov in to predvsem za zdravstveno in državno upravo. Strokovne kadre smo prepustili podjetjem. — S štipendisti smo še kar zadovoljni, saj kakšnih resnejših problemov in . nesporazumov med nami in njimi ni bilo. Seveda mora po opravljenem semestru vsak študent prinesti potrdilo o opravljenih izpitih. Tako lahko kontroliramo njegovo delo na univerzi. j — Za boljšo povezavo občine — Občinski ljudski odbor stremi predvsem za tem, da štipendira kader za lastno upravo, zdravstvo in šolstvo, seveda pa poskuša tudi usmerjati štipendijsko politiko pri raznih podjetjih. Skrbi predvsem za to, da omogoči študij predvsem materialno slabše stoječim študentom in otrokom padlih borcev. Z ozirom na to, da so potrebe po kadrih v tako majhni občini kot je ribniška, zelo majhne, je ObLO odstopil nekatere štipendiste drugim komunam. V bodoče bo štipendiranje kadrov baziralo predvsem na lastnih potrebah, vse ostale prosilce štipendij pa bomo usmerjali na gospodarske organizacije. Seveda bomo kljub temu štipendirali posebne talente, pa čeprav ne bodo po končanem študiju ostali pri nas, (Nadaljevanje na 6. strani) Jože Požar: KOČEVJE MIIIIIIIIMMHIIII ......................................... Drobtinice po brucovonju Brucovanje je za nami. j Uspelo je proti pričakovanju. Po oceni nekaterih strokovnjakov (za zabave namreč) v Ribnici že dolgo časa ni bilo tako dobre zabave. Ljudje so bili veseli in z njimi smo bili ve- ■ seli tudi mi, saj smo videli, da si ljudje le žele takšnih in po- I dobnih prireditev. Seveda nam študentom pri tej zabavi ni šlo za zaslužek. I Hoteli smo obuditi staro, že ■ pozabljeno brucovanje. Hoteli smo dokazati, da, čeprav je I naš klub majhen, lahko orga-j niziramo prireditev na primerni ravni. Toda brucovanje ne bi bilo brucovanje, če se ne bi zgodilo kaj pomembnega, kaj zelo po-| membnega in za žep študentov, j ki je po mnenju nekaterih mož (ne vseh), moral biti po ribni-i škem brucovanju zelo poln. Tako so ti sklenili, ker pač študentje nimajo denarja, naj j plačajo za dvorano samo »ubogih trideset tisočakov«, saj so z brucovanjem res mnogo zaslužili. Seveda se prej na pogodbo ni nihče spomnil in so vsi dejali, da bodo že tako na- { redili, da bo prav. In naredili so! Študentje naj plačajo trideset tisočakov, ker so pač študentje. Lepo od njih, posebno je to lepo, da nam niso zaračunali dvorane štirideset tisočakov in bi si tako morali izposoditi, ker smo napravili brucovanje, kje še kakšen tiso- | čak. Ker pa so nam dvorano j tako milostno ocenili in nam zaračunali samo toliko, nam j bo »verjetno« ostal le kakšen tisočak od brucovanja, na katerem nam ni šlo za zaslužek kot npr. raznim drugim organizacijam in tudi samemu lastniku dvorane. Toda nekaj le drži. Študentje smo prvi, ki moramo plačati tako veliko vsoto in to verjetno zaradi tega, ker smo pač študentje, ti pa tako ali tako ne smejo imeti denarja. M. M. Klub naj poslane most dveh bregov ga morali prilagoditi našim možnostim. Tak pravilnik bi bil vsekakor pravičnejši od dosedanjega načina štipendiranja. — Študentovski klub bi moral predvsem skrbeti, da se njegovi člani primerno družbeno in politično izobražujejo. Zanimati bi se moral za učne uspehe članov in jim nuditi kultumozabavno razvedrilo. Skratka, vodil naj bi nekakšno evidenco svojih članov. Sodeloval naj bi tudi na športnem področju in organiziral razne prireditve. — Povezava med štipenditorji in štipendisti je slaba. Tu bi se hotel predvsem dotaknili vprašanja praks. Seveda bi bilo dobre če bi prakse zagotovila občina, vendar je to pri takšnem številu štipendistov težko, zato so si v večini primerov študentje poiskali prakso sami. Glede tega ni bil na naši občini niti sestavljen kakšen poseben program. Vendar bi še enkrat poudaril, da je za sedemdeset štipendistov težko najti mesta, ki bi vsakemu posamezniku odgovarjala, poleg tega pa se nekateri prakse celo izogibljejo in hočejo imeti počitnice, za kar pa so do gotove mere tudi upravičeni. IN NAŠ SKLEP? Treba bo še marsikaj storiti, da bodo odnosi med štipenditorji in tipendisti takšni kot bi morali (Nadaljevanjle s 5. strani) — Veseli bi bili, če bi nam predložili tarifni pravilnik za dodeljevanje štipendij, katerega bi morali seveda prilagoditi razmeram v občini. — Klub študentov je neobhod-no potreben že zaradi same povezave med študenti. Pri reševanju študentovskih problemov se bomo v bodoče bolj1 posvetovali s predstavniki kluba, ki bodo morali prispevati svoj delež pri ocenjevanju prosilcev za štipendijo. Seveda pa mora biti klub tesno povezan z življenjem in delom organizacij v matični občini, kajti le tako bo dobil svoj pravi pomen. — Bes je, da je povezanost med štipendisti in štipenditorji premajhna. Prav tu naj bi se tudi pokazalo delo kluba, ki naj bi se zanimal pri štipenditorju za delo svojih članov. Poleg tega pa bi bilo prav, da bi vsako podjetje ali ustanova dalo po končani praksi študentovskemu klubu kratko realno poročilo o praksi štipendista. Pri tem bi moral klub upoštevati obe strani (štipendistovo in štipenditorjevo) ter realno presoditi, kdo je kriv. Nekateri štipenditorji se nad prakso svojih štipendistov upravičeno pritožujejo. Vsak štipendist pa bi se moral zavedati, da mu podjetje, kjer opravlja prakso, v tistem kratkem roku ne more zaupati ali dati v izdelavo važnejših stvari. Poleg tega bi morala podjetja razumeti tudi stališče študenta in vedeti, da je on predvsem študent in ne delavec. In kaj je na zastavljena vprašanja odgovoril tov. Lorber? — Naša občina štipendira dvainsedemdeset štipendistov (v to številko so zajeti tudi štipendisti srednjih šol). — Z večino štipendistov smo zadovoljni, le nekateri nas ne obveščajo o opravljenih izpitih. Vsi štipendisti iz srednjih šol nam morajo redno prinesti polletna in celoletna spričevala, študenti pa potrdila o opravljenih izpitih po vsakem semestru. Po končanem študiju se študentje zaposlijo v občini. Letos smo imeli primer, da se nista hoteli dve štipendistki zaposliti V občini. Obravnavali smo tudi primer študenta, ki smo ga štipendirali in je študiral deset let in zaradi svoje bolezni ni končal študija. Toda tožb za povračilo štipendij do sedaj nismo vlagali. — Povezava med občino in vašim klubom naj bi predvsem temeljila na tem, da M se predstavniki občine redno udeleževali sestankov kluba, po drugi strani pa naj bi tudi predstavniki kluba obiskovali občino in se seznanjali s problemi študentov. — Štipendiramo po potrebah, vendar nimamo izdelanih analiz, katere kadre naj štipendiramo. Vendar je naš načrt štipendiranja napravljen, oziroma predviden za več let naprej. Prihodnje leto ne bo ObLO štipendiral več toliko kadra, temveč naj bi to vlogo prevzele gospodarske organizacije. ObLO bo štipendiral le kader, ki ga bo sam rabil. Tako bodo morale tudi šole preskrbeti štipendije za svoje štipendiste, vendar če bodo doštudirali vsi, ki jih sedaj štipendiramo za prosvetno službo, bo problem profesorjev in učiteljev v občini rešen. — Pripravljeni bi bili sprejeti vaš tarifni pravilnik, vendar bi isto narahlo se je splazil vame spomin. Bilo ga je komaj za prgišče in bil je krhek in droban. Varoval sem ga in prijemal prav narahlo, da se ne bi zdrobil. Prihajal je iz gozdov, po vrtovih za vasjo in s pašnikov, kjer so se pasli tropi ovac. Čeprav je bil slaboten, se me je oprijemal z vso močjo. Bežati ni hotel, da bi ga spodil, nisem mogel. Hodil je po sobi in se dotikal predmetov. Omare, mize, ogledala in še polno drugih se je hotel dotakniti. Prav previdno je odprl predal pri omari in potegnil iz njega rezljane lesene ploščice. Hotel sem mu svetovati, naj pusti stvari pri miru, pa sem vedel, da me ne bo ubogal. Prijel je ploščice in mi jih dal v roke. Vedel je, da me bo z njimi spomnil na brata. Potem... potem mi ji rekel, da jih je brat rezljal v osnovni šoli. Zelo rad je rezljal take ploščice. Ko je hodil za tropom M II M ovac, si je napravil piščali. Posebno rad je imel mlada jagnjeta in za polno ptičjih gnezd je vedel. Tako, človek je pač mlad, stikati za ptičjimi gnezdi in se valjati po dišečem v resju je pa tudi užitek. »In tebi," mi je pravil spomin, »tebi je nekoč za težko prislužen denar kupil hlače Ti ne veš, kako si včasih težko prislužil takšne hlače. Bile naj bi kratke, ker pa je bilo blaga malo preveč, ti jih je krojač naredil do kolen. Gotovo ne veš več za te hlače, bil si pač še zelo majhen." Potem je spomin brskal dalje med predmeti v predalu. Vedel sem, da bo privlekel na dan stvar, ki bo bratova. Predme je položil čuden predmet. Dva koščka lesa in med njima iz konzervne škatle izrezan podolgovat kos pločevine. Vse to je bilo zvezano z vrvico. Nož. »Da, nož," je rekel spomin. »Celo odličen nož je bil. Brat si ga je naredil na Rabu in z njim Jlazmišlicuife a knjigi Po splošnih podatkih se študentje kaj neradi zatekajo in iščejo razvedrila v dobri knjigi. Temu je verjetno kriva predvsem preobremenitev s študijem, kakor tudi druge stvari. Student si v prostem času raje ogleda film, ali pa preživi urico, dve ob televizijskem sprejemniku. Malo je tudi takih, ki bi namesto v kino zavili v gledališče. Seveda pa pri vsem tem ostane pozabljena knjiga! Tu mislim na dobro knjigo in ne »šund literaturo". Tej študentje zelo radi posvečajo svoj prosti čas. Poznam študenta, ki po vse večere pretiči v takšnih knjigah. »Veš," mi je dejal, »živimo v času, ko gre vse tako hitro naprej, da se ti po študiju prileže malo počitka ob »takih stvarcah" kot so tele knjige po sto dinarjev." »No,« sem si mislil, »pri tem si pa res lahko človek širi ob-zorjč: In za to je verjetno najbolj primerna knjižica, ki jo lahko kupiš v vsakem kiosku? O teh stvareh je govoril tudi tovariš Tito na mladinskem kongresu v Beogradu in prav njegove besede nas lahko predramijo, da bomo segli tudi po dobri knjigi. Drži pa nekaj. Dobre knjige so drage in mogoče zaradi tega nedostopne bralcem. Toda, pravim mogoče! Saj imamo knjižnice, kjer si lahko za majhen denar izposodimo knjigo. Pa tudi na razprodajah lahko za smešno majhen denar kupiš dobro knjigo. Te knjige so študentom dostopne, vendar bi bilo prav, da bi bile take razprodaje tudi v manjših krajih in ne samo v večjih mestih. Zakaj naj bi založniki zapostavljali bralca na podeželju, zakaj ne bi tudi njemu nudili enake ugodnosti kot tistim v mestu, saj mora tudi on prav tako plačevati drago knjigo, zakaj mu ne bi zato nudili enkrat za spremembo tudi knjige po znižani ceni. Kljub temu pa se nihče ne more izgovarjati, da ne more najti poti do knjige. Treba je imeti le voljo, iti v knjižnico in si izbrati knjigo, ki bo odgovarjala našemu okusu in bo cenejša od kupljenih v kiosku. Ko bomo enkrat napravili to, nas bo tudi dobra knjiga pritegnila in nam nudila mnogo več, kot smo od nje pričakovali. Poleg tega pa bo v nas prebudila tudi čut za vse, kar je lepo. S tem se pa marsikdo ne more pohvaliti! -t« biti. Treba bo resno prijeti za delo, da bodo prakse zasnovane tako, da bo z njimi zadovoljen študent kakor tudi štipenditor. V nekaterih podjetjih bo treba prebiti staro miselnost, da ne rabijo takega in takega kadra. Poleg tega pa bodo morala razna P°d' jetja in ustanove računati tudi r*a to, da sedaj študent ni več sam, temveč je to celota velike družine — kluba, ki se bo zavzel za njegove težave in probleme, seveda če bodo le-ti upravičeni. Bazen tega pa bo tudi vsak član pred klubom odgovoren za svoja dejanja. Potemtakem bo klub postal, oziroma mora postati most, ki bi povezoval dva različna bregova, vskladil njuno delovanje in s tem mnogo pripomogel k lepšemu življenju nas vseh. MIHA MATE strgal kositi. Ti ne veš, kaj je bilo na Rabu in kaj se pravi strgati kosti do onemoglosti, da dobiš na koncu kupček prahu, ki ga poješ. Imel je srečo, da stražarji tega noža niso našli in mu ga vzeli-Bil je zelo uporaben nož. Toda zvil se je in izrabil, saj vidiš. Bil je le iz konzervne pločevine. Lačni so bili tam na Rabu, razumeš, lačni in zato je rabil ta noz za Strganje kosti. Saj imaš tu v predalu tudi nekaj dopisnic in veš, kaj je brat na njih pisal-Prosi za fižol, prepečenec, za karkoli, ker ne more več misliti 0, Stavne ugotovitve letošnje konference občinskega odbora RKS Cvjc, ki je bila pretekli ponedeljek. ^nrvc „ Rdeči križ organiziral tečaje za prvo pomoč za nekatere člane gospodarskih organizacij. Predvsem v gospodarskih organizacijah je namreč nujno, da zna nekaj ljudi strokovno nuditi prvo pomoč, saj je od tega odvisno predvsem hitro okrevanje ponesrečenca, včasih pa tudi invalidnost in celo življenje. Tudi zdravstveno prosvetljeva-nje ljudi v podjetjih, mestu in na vasi je nujno. Le tako bomo vzgojili zdrav in krepak rod, ki bo prav gotovo pripomogel tudi k te je x °bčanov do svojega zdravja v1, doslej še nisem [L to. ji?Va sedaj je čas tudi i brezskrbna so bila Meseca in pol, temveč ■ ki"e skrb za poklic! Čez se bodo šol-IVi ZaPrla. toda ne samo za vedno. Treba bo drugam, ne samo do Ribnice. Kam? Na to marsikateri učenec še sedaj ne bi znal odgovoriti. Komur gre učenje bolj slabo, bo morda šel v proizvodnjo, drugi v Kočevje v gimnaizijo, kjer bodo izpopolnjevali doslej pridobljeno znanje. Nekateri so se odločali za študij na srednjih šolah. Marsikdo bo ostal doma, če ima kaj delati, seveda... Za vse pa je osemletka osnova, na ka-‘ teri bomo gradili najprej svoje znanje. Poklicev je mnogo, pa tutiii interesentov in povsod bodo sprejeli le tiste z najboljšimi spričevali. In tega se moramo zavedati! Dušan Hočevar 8. r., Ribnica večji proizvodnji in dvigu standarda nas vseh. Vsakemu je jasno, da zdrav človek proizvaja zase in za skupnost, medtem ko bolnik ne dela, razen tega pa mu mora skupnost še v raznih oblikah prispevati sredstva za zdravljenje in življenje. Naš Rdeči križ je že v preteklem letu napravil precej za zdravstveno prosveti j evan je prebivalstva. Organiziral je več tečajev za vaško mladino (o sodobni prehrani, urejevanju stanovanja itd), izvedel je več zdravstvenih predavanj, imel je predavanja o spolni vzgoji za mladino (kar je posebno nujno, saj se je pokazalo, da v tej smeri starši le malo ali nič, včasih pa celo napačno vzgoje otroka), podobna predavanja pa bodo tudi za odrasle. Nadalje je RK izvedel več tečajev za nego bolnika na domu. Na konferenci so pregledali in razpravljali še o delu na ostalih področjih. V boju proti alkoholizmu je RK dosegel lepe uspehe, saj se je potrošnja alkoholnih pijač v mestu znižala (žal pa zaradi visokih cen in slabe kvalitete tudi potrošnja brezalkoholnih pijač), medtem ko se je potrošnja alkohola po vaseh nekoliko dvignila. V krvodajalstvu se pojavljajo razne tehnične ovire, ki jih bo nujno odstraniti. Razprava pa je zajela še šolske mlečne kuhinje (ki bodo dobivale mednarodno pomoč samo še v prihodnjem šolskem letu), podmladek RK, male asana-cije, boj proti TBC in še nekatera področja. (Jp) Črni potok (P.) Tudi letos so žene iz Črnega potoka iz Zajčjega polja praznovale mednarodni praznik žena. 7. marca so v vaški dvorani pripravile lep družabni večer, s čimer so tudi počastile 20-Ietnico ustanovitve AFž. ševni mir ter ležanje v postelji. Sobo, kjer leži bolnik, moramo večkrat na dan prezračiti. Starejšim ljudem moramo od časa do časa spremeniti položaj v postelji, da pride tako do temeljite prekrvavitve v pljučnem krvnem obtoku. Majhne otroke je treba često vzeti na roke. Napačno je mnenje, da mora bolnik čim manj jesti. Hrana mora biti kalorična ter izdatna. Hrana kašaste oblike je zaradi lahke prebavljivosti še posebej priporočljiva. Koristno je mleko v vseh oblikah: sladko, kislo, jogurt ipd. Jajca in meso v prehrani bolnika ne smeta manjkati. Pravtako ne sadni sokovi, prikuhe ter maslo. Najvažnejša zdravila so sulfamidi in penicilin. S temi zdravili je modema medicina zmanjšala smrtnost od 30 na 2 odstotka. Vedeti pa moramo, da tudi ta sredstva pomagajo le, če jih pravočasno začnemo uporabljati. Treba se je držati natančno zdravnikovih navodil. Pri preprečevanju pljučnice igra odločilno vlogo prehlad, ki se ga je treba varovati. Za bronhitis moramo poklicati zdravnika, zlasti pa to velja za otroke in starejše ljudi. čeprav vnetje pljuč povzročajo posebne bakterije, neposredno prenašanje povzročitelja od bolnega na zdravega človeka nima pri nastanku vnetja pljuč večjega praktičnega pomena. Vnetje pljuč bakterije morejo povzročiti le, če je organizem zaradi prehlada, mraza, gladu, utrujenosti, higienske neugodnosti ipd., oslabljen. Volfa - najboljše \ sredstvo proti kafenln Prvi uspehi klinik, kjer se ljudje odvajajo kajenja — v Britaniji so jih začeli ustanavljati kmalu po izjavi medicinskih strokovnjakov o dokazani vzročni zvezi med nikotinom oziroma sestavinami tobačnega dima in rakom, zlasti v grlu in na pljučih — so še kar zadovoljivi. Na eni izmed londonskih klinik te vrste je 15 med 20 strastnimi kadilci skrčilo svoj dnevni obrok na štiri cigarete, štirje so se povsem odvadili, le pri enem postopek ni zalegel. Zdravniki, ki so organizirali delo na tej kliniki, omenjajo trdno voljo kot prvi pogoj za uspeh, ki je od nje bolj odvisen kat od vseh zdravil in preparatov, kar so jih preizkusili. Najprej so ustanovili takšno kliniko v Middlesexu. »Ozdravljeni« kadilci so izjavili, da je najhuje, zjutraj, ko se zdramiš in bi rad kljub polovični prebujenosti — iz potrebe in stare navade — takoj prižgal cigareto. Na tej kliniki so dajali kadilcem tablete lobelina, zaradi katerih se cigaretni dim gnusi in ki silijo najbolj občutljive kadilce k bruhanju. Kljub temu pa je močna volja odločilnega pomena, saj brez nje ne zaleže nobena doza proti nikotinski h tablet. 1» I' <> ij V V II l! Il V, it »To je rop sredi belega dne!« »Koliko pa ste mi vi mislili predlagati?« »N-n-no, pet odstotkov, no, če že ni drugače, deset. Razumite, saj je to petnajst tisoč rubljev!« »In drugo vam je vse po duši?« »Vse.« »Morebiti hočete, da bi delal zastonj, da, še ključ bi vam dal od stanovanja, kjer je skrit denar?« »V tem primeru oprostite!« se je razburil Hipolit Matvejevič. »Imam vso pravico misliti, da bom tudi sam zmogel svoje delo.« »Aha, v tem primeru oprostite,« je izjavil veličastni Ostap, »jaz nimam nič manj pravice misliti, kot je imel navado reči Endi Takker, da tudi jaz sam zmorem vaše delo.« »Lopov!« je zakričal Hipolit Matvejevič in vzdrhtel. Ostap je ostal hladen. »Poslušajte, gospod iz Pariza! Ali ne veste, da so vaši briljanti malone že v mojem žepu? In zanimate me le toliko, kolikor vas hočem preskrbeti za starost*« šele tedaj je Hipolit Matvejevič sprevidel, kakšne železne šape so ga zgrabile za vrat. »Dvanajst odstotkov,« je dejal mrko. »Pa moja prehrana?« je z nasmeškom vprašal Ostap. »Petindvajset.« ILF IN PETROV Dvanajst »Pa ključi od stanovanja?« »Saj to vrže sedemintrideset in pol tisoč.« »čemu takšna natančnost? No, pa naj bo — petdeset odstotkov. Polovica je vaša, polovica moja.« še naprej sta se dajala. Ostap je še popustil. Iz spoštovanja do Vorob-janinova je bil pripravljen delati za štirideset odstotkov. »šestdeset tisoč!« se je drl Vorobja-ninov. »Precej prostaški ste,« je odvrnil Bender. »Denar vsm je bolj pri srcu, kot je treba.« »Ali ga vi nimate radi?« je zapiskal Hipolit z glasom flavte. »Ne!« »Čemu se potem potegujete za šestdeset tisoč?« »Iz principa.« Hipolit Matvejevič je samo vzdihnil. »No kaj, se je led premaknil?" ga je do kraja potolkel Ostap. Vorobjaninov je zapihal in pokorno dejal: »Premaknil se je." »No, drži, okrožni poglavar Koman-čev! Led se je premaknil, gospodje porotniki!" Potem se je Hipolitu Matvejeviču zaradi naziva »poglavar Komančev« povesil nos. Zahteval je oprostitev. Ko ga je Ostap v opravičilu nazval feld-maršal, sta se lotila načrtov. Opolnoči se je hišnik Tihon oprijemal vseh plotov ob poti in se dolgo privijal k stebrom, ko se je vlekel v svoj brlog. Na njegovo nesrečo je bil mlaj. »Oho! Proletarec-razumnik. Mojster metle!" je vzkliknil Ostap, ko je ugledal hišnika vsega skrivenčenega. Hišnik je zagodel s strastnim nizkim glasom, s kakršnim včasih sredi nočne tihote nenadno razvneto in prizadevno Ostap Hipolitu. »Vendar je tale vaš hišnik kaj velik neslanež. Mar se ga je mogoče takole nabrati za en rubelj?" začne gosti straniščni rezervoar »To je genialno!" je izjavil »M-mogoče," je nepričakovano zinil hišnik. »Poslušaj, Tihon!« je začel Hipolit Matvejevič. »Ali ti je morebiti kaj znano, kaj je z mojim pohištvom?" Ostap je previdno držal Tihona pokonci, da bi mu beseda mogla svobodno teči iz široko razprtih ust. Hipolit Matvejevič je napeto čakal. Toda iz hišnikovih ust, v katerih zobje niso rasli v vrsti, ampak drug čez drugega, se je utrgal oglušljiv krik: »Ne-e-ekda-a-aj je Ho veselo..." Saba se je napolnila s hruščem in truščem. Hišnik je z ljubeznijo in prizadevno izvajal pesem, ne da bi izpustil en sam zilog. Drl se je in kolovratil po sobi. Zdaj je nezavedno rinil pod mizo, zdaj je s čepico mlatil po medeni uteži stenske ure, zdaj je pokleknil na eno koleno. Bil je na moč Židane volje. Hipolit Matvejevič se je čisto zmedel. »Zasliševanje prič bo treba preložiti do jutra,« je ugotovil Bender. »Pojdimo spat« Hišnika, v spancu težkega ko predalčnik, sta prenesla na klop. Vorobjaninov in Ostap sta sklenila skupaj leči v hišnikovo postelj. Ko je Ostap odložil suiknjič, se je prikazala kavbojska srajca, črno in rdeče kari-rana. Pod njo ni nosil ničesar. Zato pa se je izpod telovnika Hipolita Matveje-viča v barvi lune, 'ki je bralcu že znan, pokazal še eden iz volnene preje, svetio-sinji. 1» V V 1» v v v, t v \ I' !> \ I' <; v v I* V' _____ ('■ stolov jii| j »Telovnik za izložbo« je zavistno re- !i kel Bender, »prav pristajal bi mi. Pro-dajte mi ga!« \ Hipolitu Matvejeviču je bilo težko (i odreči svojemu novemu pajdašu in ne- , i posrednemu udeležencu pri podjetju. S ,i kislim obrazom je 'pristal na prodajo , i telovnika za lastno ceno: za osem rub-ljev. (i »Denar dobite pri prodaji najinega (i zaklada« je izjavil Bender, ko je dobil ,i od Vorobjaninova še topel telovnik. (i »Ne, tako ne gre." je ugovarjal Hipo- (i lit Matvejevič, medtem ko ga je zalivala ,i rdečica. »Izvolite mi telovnik vrniti!« i Občutljiva Ostapova narava se je < i uprla. <> V I' BRANKO COPlC: Oslovska leta — Bog je pritličen! — ponovi Dule še glasnej • — Ti si priličen osel in še večji bedak! reži katehet. — Kaij, zate je vsemogočen bog mo priličen, a? — Tako piše, — se izmika grešni v — Aha, piše! — zdivja katehet. — Najbrž kakšnih razkolndških knjigah! Le kje si to P bral? . *0 Duletov odgovor, da je bog priličen, se je večera raznesel po vsem internatu in zaradi JU ga se je Dule še pred večerjo najmanj šest* stepel. Ko ga je Javo Škandal videl tako P001 janega, mu je karajoče dejal: , xe — Pa kaj je danes s teboj? Doslej si 'bu 'kar priličen dečko. Togotni Dule je zapihal kakor maček: — Kdo, kdo je priličen?! . j0 — Bog! Bog! Bog je priličen! — zakliče ne skozi pol odprta dvoriščna vrata. wa — Zdaj boš pa videfl. boga! - buhne De-De-in plane za njim v temo. Kmalu nato se je lomljenje sončnic v internatskem vrtu. Nek = je podil. z , __se — Škandal, kaj je pičilo tegale Dabiča! je čudil Jovo. — Zares je bil priličen dečko. Kot smo pričakovali, se je tudi zgodilo. fefct je Pujsa zaradi tistega vrabca samo opo nil, De-De-Ha pa je bil kaznovan s tole obr ložitvijo: . — Razumljivo, če pride vrabec v razred, ^ gotovo tudi ti vpleten v to oslarijo. Le ne sk° ^ se opravičevati. Te že poznam, priličen advoka Ko je začul tisti »priličen", se je De-D6-zganil, ko da bi ga zbodel s šilom. nabi' Od tega dne ni smel nihče pred našim čem spregovoriti besedo »priličen« in celo b imenovati je bilo nevarno. Nekoč sem . ,, ki me je vprašal, če znam lekcijo, odgovoru-Prilično. Še tisti hip mi je na glavo priletela njeg° stara šolska torbica, da se mi je zdelo, ko da . treščil v sredo Bihača meteor, in nato sem 7^~ še njegov škodoželjni glas: .... — Tu imaš prilično oceno za svoje prib učenje! IX. Proti koncu jeseni smo dobili v konvikt ^ obenem v naš razred nov, čuden prirastek: b Mandiča, dvojčka, učenca tretjega razreda. Res, splačalo se ju je videti! Njun oče je bil financar v Gospiču in 'k ^v-a ga premestili v Bihač, sta seveda tudi ona prešla s tamkajšnje gimnazije na bihaško Bila sta si podobna kot jajce jajcu, takdjj-, dobna, da so ju verjetno celo starši težko r kovali. Razen tega sta tudi bila vedno e oblečena, kar je še bolj povečalo njuno narav neverjetno podobnost. py Zaradi njune podobnosti so bili razni n razumi, smešne dogodivščine in pripetljaji ^ dan na vrsti. Razen tega sta bila zelo b., dečka, zvita in pripravna in sta podobnost 9P no izkoriščala, kjer sta le mogla. ne- S podobnostjo sta najprej potegnila NO'..0, Haja, pa vrsto konviktašev, profesorjev, P°* v&Sl-fotografa, lastnika kina Java »Kinedžija« 111 kogar, ki je nanju na svojo nesrečo nalet6 • De-De-Ha sta na led speljala takole: jn Tisti dan, ko sta brata Mandič, Ra?j pe' Branko, prišla v konvikt, ju je prvi sreča, p De-Ha. Najprej je v učilnici zagledal Ranrjjčc, si ga dobro ogledal, ko pa je prišel na dv je opazil Branka in od presenečenja zazijal ..^1 — Glej ga, kako pa je tale tako hitro P sem? Hm, če se nisem zmotil? va, sC Steče spet v učilnico in ko ugleda Ba° še bolj začudi. — Zlomka, je že spet tu! i11 Potem zdrvi na dvorišče, naleti na Bran divji plane vanj: — Za norca me imaš, a? — Zakaj? — se je začudil Branko. -jjnicj’ — Kako zakaj?! Zdaj te srečam XJiu7-rie’ zdaj na dvorišču. Rad bi vedel, kod se izrn da si prej kot jaz, ne da bi videl, kdaj. , gr<' Bistremu Branku se je za svitalo, za 153 in je mirno odgovoril: — Skozi zid. De-De-Ha se naježi: — Misliš, da sem prismojen, a? (Nadaljev»‘,,6) Praznovanje dneva zena V RAKITNICI Na predvečer dneva žena so se zbrale tudi rakitniške žene, da Proslavijo svoj praznik 8. marec. Gostilničar Gorše jim je, ker ni-'najo primernega prostora, odstopil lokal, ki so ga primerno okra-*le. Pomoč pa so jim nudile tudi nekatere vaške organizacije (gasilsko društvo in vaški odbor po 3000 din, krajevna organizacija SZDL pa 5000 din). Precej pa so zbrale same v raznih jedilih. Letošnji praznik 8. marec je še Polj slovesen, ker praznujemo tudi ‘O. letnico Antifašistične fronte zena. Za rakitniške žene je ta nnn toliko bolj pomemben, ker je In takorekoč prvi primer po osvoboditvi, da so se zbrale skupaj, da Proslavijo svoj praznik. Tovarišica Angelca Gorše je v krajšem nagovoru prikazala P°men tega praznika ter vlogo bnnašnje žene, ki ni samo gospodinja in mati svojih otrok, temveč se je uveljavila tudi na dru-§ih področjih. Na koncu je podala zbrane, naj se v prihodnje bolj redno udeležujejo sestankov, «jer rešujejo razna pereča vprašanja vasi. Zbrane žene so pojavili tudi pionirji s krajšimi recitacijami. Veseli obrazi in žareče oči zbranih žena so jasno pričali, da se zavedajo pomena svojega praznika. Prepričan sem, da se bodo Prihodnje leto zbrale na ta dan še v večjem številu, kot so se letos. Norbert Čeme KLINJA VAS (KM) Tudi letos smo v naši vasi lepo praznovali 8. marec, dan žena. Tov. K R. je na začetku toplo Pozdravila vse žene in partizanske matere, ki so se proslave ude-Ježile. Pionirji in cicibani so jim noči tirali nekaj pesmic ter jim Podarili lepe šopke. Po proslavi ?o imele družabni večer, ki jim b° še dolgo ostal v spominu. KARLOVICA (OM) — Kaj so bile žene nekoč n kaj so danes? Nekdaj je bila njihova dolžnost le delo, drugih Pravic pa niso imele. Boj žena 'a enakopravnost je bil dolg in , ak. vendar so se vedno bolj veljavljate na vseh področjih, ašc žene so se posebno izkazale «d NOB, ko je bila pred 20. leti ustanovljena AFZ. NOB je rodila •rsto hrabrih žena, ki jih ne bo-n nikoli pozabili, vedno bodo ^ustavljale lik naše socialistične v P®- Ob 8. marcu se spomnimo s to ^ena’ j*h pogostimo in jim £tn damo skromno priznanje, je h|0S*ava ^cva žena v Karlovici nalhlIa v nedeljo, ko imajo žene lta"bolj čas. Spomnile so se ne-^terih dogodkov iz NOB, na kon-hav Da je bila pogostitev z za- PREDGBAD ~~ 7' marca so žene iz Predeta-. 1 in °kolice lepo proslavile dru.^a. Proslava je bila v za-bika^01 domu. O pomenu praz-^en«Je g°voril tov. Frido Veber, kaj 51 Pevski zbor je zapel ne-r^ij-brodnih pesmi, šolarji pa so hhlart' in Peli. Po programu bij je nastopila z igro) je carice. Gozdni obrat pa je pripravil manjšo zakusko za zaposlene žene pri obratu. STARI LOG (R.) — Na praznovanju v Starem logu so najprej izvedli program pionirji in čestitali ženam, nato pa so nekatere žene zapele nekaj pesmi. Za proslavo so naštudirale tudi Klopčičevo igro Mati, ki pa jo bodo zaigrali šele v kratkem. Kulturno življenje se lahko odvija tudi v tako majhni vasi, škoda je le, da so pri nas vedno spori, ki razdvajajo ljudi. BANJA LOKA (K) — Ob dnevu žena so najmlajši čestitali mamicam in aktivistkam iz NOB. Pionirji in mladina so v vaški dvorani priredili »Pokaži kaj znaš«. — Žene so svoj dan lepo proslavile tudi v Novih selih, Kostelu in drugih vaseh. ORTNEK (VP) — Ortneške žene so praznovale svoj dan v nedeljo v gostilni. Pozdravila jih je dijakinja Draga, ki jim je pojasnila pomen praznika in jim na koncu zaželela prijetno zabavo. V družbi mož in povabljenih so se pogovorile o njihovem življenju in obujale spomine z željo, da bi jim prihodnost prinesla še lepše dni. Kar lepo je bilo... LAZI (R. M.) — Žene iz vasi Laze, Vrt in Blip a so lepo proslavile svoj praznik 8. marec. O pomenu dneva žena jim je spregovoril Rauh Mirko, šolska mladina pa je nastopila s svojim programom. Po proslavi so gledavci z navdušenjem sledili predvajanju filma potujočega kina delavske univerze iz Kočevja. Popoldne so žene imele kijajšo pogostitev in zabavo. GRACARICE (N. Č.) — V počastitev dneva žena so šolski otroci pod vodstvom tov. Oražmove zaigrali pravljično igro »Sneguljčica«. Igra je lepo uspela. Po predstavi je bila prosta zabava, katero je organizirala organizacija SZDL Gr- Drobne nabrane V Zapotoku pri Sodražici je bil pred kratkim občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. "Udeležba je pokazala, da se člani premalo zavedajo humanosti te organizacije. To je bilo povedano tudi na občnem zboru. Kljub prizadevanju nekaterih članov odbora so bili doseženi v preteklem obdobju pičli uspehi. Ker vidijo izboljšanje della v močnejši organizaciji, ki bo lahko organizirala poučna predavanja itd., so sklenili, da se pridružijo krajevni organizaciji RK Sodražica. * Dolgotrajna zima je presenetila tudi nekatere suhorobarje. Nekateri so si nabavili premalo lesa, sedaj pa premišljujejo, kako bi posekali les in ga spravili domov. Zimske dni je treba izkoristiti. Spomladi in poleti se bodo ukvarjali z delom na polju. Ljudska tehnika za jesensko proslavo V okviru jesenske proslave, ki bo v Kočevju v počastitev 20-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda, bo sodelovala tudi Ljudska tehnika z vsemi sekcijami. Tako bo zveza radioamaterjev Slovenije aktivirala vse točke v Sloveniji, kjer so bile med NOB radijske postaje ter jih med proslavo povezala. Tedaj bo v Kočevju tudi razstava, ki bo pokazala to dejavnost med vojno. Pripravlja se tudi foto kino zveza. Od 26. 9. do 6. 10. bo v dvorani množičnih organizacij odprta razstava fotografij o Kočevski v NOB in v povojni graditvi. Razstavljene bodo fotografije spomenikov in stavb, znanih iz NOB, posebna filmska sekcija pa bo pripravila film o Kočevski, ki ga bodo med proslavo predvajali v mestu. Kmetijski strojniki bodo organizirali tekmovanje traktoristov in razstavo strojev. Program bo torej tudi s strani organizacij Ljudske tehnike lep, prepričani pa smo, da bo tudi akcija v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger podprla tekmovanje in da bodo tudi pionirji in mladina Kočevske prispevali lep delež k praznovanju 20-letnice. Marjan Tratar PODPRESKA (PM) — Žene iz obrata Jelka v Podpreski in gozdnega obrata so 8. marec praznovale skupaj. O prazniku je spregovorila Anica Žagar, ki je med drugim tudi dejala, da vprašanje žena ne more biti aktualno le enkrat letno, saj ga ni mogoče iztrgati iz kompleksa drugih družbenih problemov. Ob dnevu žena je KUD Ivan Dulmin iz Podpreske pripravil lepo igro. VELIKE POLJANE (IA) — Prireditev ob dnevu žena na V. Poljanah je ob pomoči TVD lepo uspela. Rojak iz Amerike S. Pirnat je spregovoril o pomenu praznovanja. Nato so nastopili otroci z recitacijami, zapela pa sta moški pevski zbor in ženski kvartet »4 A«. Pogostitev je bila v zadružni sobi. Za domačnost in prijetno zabavo je skrbel vaški humorist »Burrov Anton«. Kulturno prosvetna dejavnost v naši vasi se je pričela lepo razvijati in lahko upamo, da bo pri tem ostalo. SPREHOD PO RINŽI Foto ing. M. Briški Sodražica 10. marca je bilo v Sodražici zanimivo predavanje, ki ga je pripravila krajevna organizacija ZROP, in sicer o protiletalski zaščiti, delovanju atomske bombe, radioaktivnem žarčenju in obrambi. Predaval je major Mohar iz garnizona v Ribnici. Udeležilo se ga je veliko poslušalcev, med tem tudi skoraj vsi člani gasilskega društva. Drugo predavanje iz tega ciklusa je bilo v torek. nc Zima se kar ne more posloviti od nas. Upamo pa, da bo sonce počasi le spravilo sneg. Zaradi dolgotrajne zime bo zastalo delo na polju. Marsikateri kmetovalec je že na tenkem s krmo, še slabše pa je z nastilom. Tudi drv pri-majkuje, kdo pa je računal na tako dolgo in mrzlo zimo. V nekaterih vaseh po Sod raški dolini so zajci naredili na mladih drevescih precej škode. To bo prizadetim kmetovalcem v opomin, da bodo mlada sadna drevesca bolje zavarovali pred divjadjo. OBČNI ZBOR TVD PARTIZAN KOČEVJE Rešitev v novem domu Partizan je imel pretekli četrtek 11. redni občni zbor, ki je bil že nekako v mejah novega društvenega programa in nalog, ki so jih narekovale nove smernice za celotno delo društev. Občni zbor je bil bolj slabo obiskan. Posebno so manjkali tako imenovani podporni člani, ki so z odsotnostjo pokazali, kako šibka je njihova podpora društvu. V glavnem pa so se udeležili zbora vsi aktivni delavci, ki še vztrajajo na amaterskem društvenem delu vkljub pritiskom močnih valov možnosti honorarnega zaslužka z vseh strani. Zbora se je udeležila tudi društvena mladina, ki predstavlja večino v društvu. Tako je imel občni zbor močno kvaliteto in prisotnost vseh, ki dejansko ustvarjajo in izvršujejo društveno delo. Društvo ima 12 sekcij, v katerih se razvija kvaliteten šport in telovadba z zadovoljivimi uspehi, o katerih smo redno poročali. Glavni del razprave je bil redni delovni program društva in posebni program za društvene prireditve v skupnem programu 20-letnice Kočevskega zbora. Priprave v oddelkih so že v polnem teku, tako da s tem društvo ne bo prišlo v časovne stiske, ker so redno trenirali vso zimo. Zimski program je bil že uspešno izveden. Za proslavo bodo še redni turnirji in tekmovanja, kar pa časovno še ni določeno, ker celoten plan prireditev še ni znan. Ugotovitev pomanjkanja kadrov z ozirom na porast in potrebe društva je bila obenem tudi ugotovitev delne društvene slabosti. Vse preveč smo se zanašali, da je za to še čas, ker tre- nutno resnično nimamo najidealnejših pogojev, vendar bo dograditev novega doma za telesno vzgojo terjala nujno ureditev tega vprašanja. Novi dom bo odprl društvu nešteto možnosti množičnega, vsestranskega in kvalitetnega razvoja, kar bo v mestu veliko pripomoglo do društvene preobrazbe in vzgoje, posebno mladine. Novi odbor, ki je bil izpopolnjen z nekaterimi mladimi vad-niki, se v polni meri zaveda svojih nalog, ki jih bo tudi izvedel s podporo vseh aktivnih pripadnikov društva. A. A. Zdravstveni dom v Loškem potoku, ki so ga z velikimi napori zgradili. S tem je sedaj urejena zdravstvena služba v teh krajih. Zadnje čase prihaja v Loški potok tudi zobozdravnik. Foto Mohar IZ MALEGA LOGA ŽENSKA DESETINA RAZPADLA — ker so se Članice poročile. — Občni zbor gasilskega društva smo imeli 3. marca. Ugotovili smo, da je bilo društvo v preteklem letu zelo delavno, saj so člani vložili nad 500 prostovoljnih delovnih ur za popravilo gasilskega doma. Razen tega so napravili več klopi in miz, ki jih uporabljamo pri raznih prireditvah. Predsednik je v poročilu pograjal tudi našo kulturno dejavnost, saj smo pred leti popravili oder, ga opremili z novimi kulisami in kupili zastor, a kulturna dejavnost kljub temu ni zaživela To menda zato, ker mladina odhaja v druge kraje, saj je tudi v gasilskem društvu največ starejših ljudi. Predsednik je tudi predlagal, da spet ustanovimo novo žensko desetino, ker so se sedanje članice vse poročile in desetina je — razpadla. Zadnje leto na našem področju nismo imeli nobenega požara. Imeli pa smo suho in mokro ter nočno vajo. Organizirali smo dve veselici in z dobičkom kupili voz za prevoz motorke, ter nekaj cevi. Zastopnik gasilske zveze je delo društva pohvalil. Povedal je tudi; da dobi gasilska zveza premalo dotacije od občine in bomo mi dobili od nje le nekaj denarja za gorivo. Sklenili smo, da bomo prekrili streho na domu, napravili betonsko plesišče in organizirali veselico, na kateri bomo razdelili tudi značke dolgoletnim prizadevnim članom. STARI ZA TRGOVINO, MLADI ZA PROSVETNO DVORANO. — Zadnjo nedeljo smo imeli pri nas zbor volivcev, na katerem smo se pogovorili o raznih vaških problemih. Najživahnejše P® j, bilo, ko je šlo za trgovino in turno dvorano. Starejši so P‘ , lagali, da se sedanja kultu dvorana, ki jo doslej n'^e.n0. uporablja, preuredi v trg0^1 3 Res je, da se je naša rnla®1 (med njimi so tudi igralci) . tepla po domovini (nekateri , so odšli celo na delo v NemcJ vendar bi morali misliti na , jfi do generacijo, kateri bo za1 « izgubljeno dvorano, saj jo n®^. ne bo nikoli več imela, če njo preuredimo v trgovino. ^ bi se dalo trgovino urediti kle ^ novo. Toda volivci (na zbora , bili v glavnem stari) so Pn Vasovanju s 95 odstotki glasov gali in tako bomo dvorano uredili v trgovino Izvolili j j._3 • y ___1 • ___ tudi že 10-članski gradbeni bor, ki bo delo vodil, občani^, so obljubili, da bodo preuredi ^ podprli s prispevki v denarjev, su in delu, nekaj pa bo PrlAW nila občina. Upamo, da bo 1 kmalu gotov. n. Zaradi vsestranske malomarnosti - težka nesreča 6. marca se je pripetila pri podjetju »Gradbenik-« v Goriči vasi pri Ribnici težja delovna nesreča. V zgradbi, kjer imajo skladišče cementa in avtogaraže, je strop le nad delom avtogaraž. Na tem »podstrešju« je skladišče raznega materiala, med drugim tudi mo-ralčkov (laten), ki jih uporabljajo za opaže. Andrej Petelin, strojnik pri »Gradbeniku«, je šel dopoldne na podstrešje po moralčike. Potreboval jih je verjetno več, zato jih je začel metati z neograjenega podstrešja približno 4,5 m daleč. Pri tem pa je iz neznanih vzrokov zgubil ravnotežje in padel 3,10 m globoko. Dva delavca sta slišala padec in pritekla v skladišče. Ponesrečenca sta našla nezavestnega in v krvi. Prepeljali so ga najprej v splošno ambulanto, od tu pa v ljubljansko bolnišnico. Ponesrečenec si je pri padcu zlomil roko in lobanjo. Delovni inšpektor, ki je nesrečo raziskoval, je ugotovil, da pri dohodu v skladišče ni bilo nikjer nobenega napisa, da je dohod prepovedan oziroma nevaren. Tudi podstrešje, s katerega je metal ponesrečenec moralčke, ni imelo ograje, ki bi preprečevala tako nesrečo. Za nesrečo pa je razen podjetja kriv tudi ponesrečenec, ki se je obnašal zelo lahkomiselno. Zaradi opuščenih varnostnih ukrepov s strani podjetja nastanejo večkrat nesreče pri delu. Odgovorni v podjetjih, pa tudi sami proizvajalci, si mislijo in tudi rečejo: »Tile varnostni ukrepi so samo zapravljanje časa (in zaslužka) ter so le birokratska kaprica predpisov in delovnega inšpektorja. Saj pri nas (ali meni) se že ne bo naredila nesreča« Kljub ta- kim mišljenjem pa le prihaja do nesreč, do težkih in celo do smrtnih. Družine ostanejo brez rednikov ali pa ostanejo redniki zaradi nesreč težji invalidi, ki se morajo potem prebijati do smrti z majhno invalidnino, zraven pa še preživljati družino. Kolesarska akcija V ribniški občini (brez Loškega potokaJ je bilo od novega leta naprej že 14 prometnih nesreč. V glavnem so nesreče lažje, smrtnih primerov ni bilo. Resda je bilo precej nesreč zaradi slabega vremena in poledenele ali zasnežene ceste, vendar jih je le preveč, posebno zato, ker so bile 1956. leta le tri! Ni namreč vseeno, kako kdo vozi po cesti v slabem vremenu in ob poledici. Praviloma bi moral voznik prilagajati hitrost stanju cestišča, potem prav gotovo ne bi bilo toliko nesreč. Organi LM so v zadnjem času, ko so ljudje spet privlekli na dan kolesa, pričeli akcijo in vsakemu kolesarju, ki kolesa nima pravilno opremljenega (luč, zadnje odbojno steklo), odvzamejo kolo. Vrnejo mu ga šele, ko kupi dinamo. V Ribnici so pobrali že okrog 50 koles, tako da je v trgovini že zmanjkalo dinam. Akcija je bila potrebna, čeprav se marsikdo razburja, posebno zaradi povečanega prometa in vedno pogostejših prometnih nesreč. Odredba, da smejo na cesto le pravilno opremljena kolesa, je stara že osem let (Ur. I. LRS številka 31155, stran 658 — uredba o cestnem prometu). Tovarne koles bi morale pošiljati na trg le kolesa, ki so popolnoma opremljena, kar pa se zgodi le redko... Pomanjkanje kadra V podjetju Inles v Ribnici je zaposlenih (skupaj v vseh petih obratih) 1132 delavcev. Vendar pa jiim za tako velik obseg in še večji napredek proizvodnje občutno primanjkuje strokovnjakov. Problem skušajo rešiti s štipendiranjem na tehnični šoli in na univerzi, vendar bodo ti strokovnjaki na razpolago šele čez nekaj let. Trenutno ima podjetje nad 20 štipendistov. „Raub$ic’ Nekje pod Gregorjem v nih sta 16-leten fant in n~' 0 starejši delavec uplenila srn yg. so jo potem doma P°i^liusoP liko se je že govorilo in v w>-o divjadi, kako trpi P^^giiK0 Kljub temu pa so še ^reZP~, jn ljudje, ki preganjajo srnl},prtl' druge gozdne prebivalce, c e sedaj ni sezona za lov. W3^i T,/ liv°\ Huda zima je prignala v ieli mlado srnico, ki so j° P nekaj časa hranili, ^al 1 . poginila iu^kiv!8^6 OTSanizacije na območij rjevs*remembe v gospodaric-.™ družbenem življenju v P°loža- 80 postavile v nov kanita ■1)0 samo gospodarske orala organe samoupravlja- ti trip i ^omune. temveč tudi poli-y. , n, družbene organizacije. STvyi^eti moramo, da celotni go-družbeni razvoj naše v«dn Vl?e om°8oča in ustvarja kjg P boljše pogoje za razvoj in