einiH XXXofe-' Glasilo »Jugoslovanske gasilske 3ve$e Ljubljana« llllllllllllllllllllllllllllllllll mi im mini.minil umnim i i iTTn—nu mri Izhaja vsak drugi mesec. / Posamezne številke 2'50 Din, za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobijo po en izvod „Gasilca“ brezplačno. V Ljubljani, dne 20. januar ja 1932. § Šževiltea 1. Tone Sa/ovlc, Trbovlje: Gasilcem ssa novo leto! Zublji ognjeni plamtijo zdaj v meni, da vsem Jugoslovenom v srce to povem: Pomoč je potrebna, kjerkoli zgodi se nesreča, vihar in požar; in najsi je reven, in najsi bogat je — Gasilec, pomagaj vsakomur — vsekdar! Za trud tvoj in žrtve hvaležno časti te ves narod, vsa družba človeška vsekdar. Plačilo, — povej mi, kje večje od tega, ki narod hvaležen ga dd Ti dobiš? Vsakdo zapomni: Naš kralj Aleksander, domovina in narod vsi ti so plačniki hvaležni za trud. Zatoraj: Gasilci! Še služite stvari: »Za narod, za svojce, za blagor ljudi,« saj vi ste s tem delom nosilci pomoči ob vsakem vremenu, podnevi in v noči, tako vam povem: to častna je pot... Zaslužka pač res ni v tej službi naporni, a vendar vsa čast Vam je prej kakor slej. V ljubezni do bližnjega vsi ne> umorni: V pomoč vsem, o bratje, v po= moč vsi: Naprej! Ti zublji ognjeni, ki v'meni plamtijo, ne dajte, gasilci pogasiti jih. Preprost le rudar sem iz ljubih Trbovelj in čutim vse z Vami: pa to vse za leto Vam novo povem. Op. urednika: Tone Sajovic je 22 letni rudar. Po trudapolnem delu piše igre, pesmi in drugo. Priobčujemo gorenjo pesem, iz katere zveni pravi čut za gasilstvo. Gosp. Sajovicu smo hvaležni, da se je spomnil gasilcev. Predsedslvene 'vesti. i. Popisnice kot prošnje za redne podpore iz 2%nnega gasilskega sklada, opremljene s predlogom župnega načelstva, je zanesljivo do-poslati do konca januarja t. 1. Pravilnost letnih računskih zaključkov potrdi na peli občinski načelnik. Poštne položnice za obnovo naročbe je razposlala uprava že s 6. lansko številko, s katerimi se naj naročnina letnih Din 15’— blagovoli doprslati zanesljivo do konca februarja, sicer borno ustavili dopošiljanje lista. Izredne podpore. Prošnje društev za podelitev izrednih podpor iz 2%nega gasilskega sklada, opremljene s »Popisnico«, potrdilom letnega zaključka po občinskem načelniku — kakor pri rednih prošnjah — in z vsemi verodostojnimi dokazi je predlagati s predlogom župnega načelstva o višini podpore do konca meseca marca t. 1. Med letom se potem take prošnje ne vlagajo več. Preko žup in zveze vloženih prošenj ne bomo vpo-števali. »Gasilec«. Vse cenjene naročnike nujno naprošamo za obnovitev naročbe za leto 1932., da bo mogoče določiti še pravočasno naklado prihodnji številki. »Gasilski koledar« je bil natisnjen samo v 2000 izvodih, od katerih je še v zalogi 540 iztisov. Društva, sezite po tem ostanku, da bo vsaj vsak 15. član imel en Koledar. 2. Iz seje starešinstva. Za sprejem ped okrilje JGZ so zaprosila nastopna društva, ki so bila sprejeta ter dodeljena posameznim župam tako-le: 1. v G Z Slovenjgraško: Dolič, pošta Mislinje, in 2. o GŽ Strukovsko: Beznovci, pošta Bodenci v Prekmurju. Eno društvo še ni izpolnilo vseh od občine stavljenih pogojev; zato se njega sprejem stavi z dnevnega reda do prihodnje seje. Društvo Velike Bloke je bilo pravilno dodeljeno GŽ Loški in ostane tam, kot tja spadajoče. GŽ Posavsko in -Kranjsko vodita do prihodnje glavne skupščine načelnikova namestnika. Delitev GŽ Beltinske in ustanovitev nove župe je poverjena andotnjemu župnemu načelniku tov. Leonu Cepudru. Ustanovila se je nova gasilska župa Murskosoboška s sedežem v Murski Soboti, kateri se dodelijo sledeča gasilna društva: Bakovci, Čemelavcii, Krog, Murska Sobcta, Rakičan in Veščica dz GŽ Beltinske ter iz GŽ Strukovske: Gradišče, Petanjci in Sodešincii. 3. Iz odborove seje. Razen kolektivne pogodbe z »Auter-centralo« sc se doslej izvedli vsi skupščinski sklepi. Razdelitev rednih in izrednih podpor iz obeh gasilskih skladov se je izvršila po predlogih zveznega odbora, odnosno predsedstva. Rednih podpor je bilo razdeljenih za Din 504.730'—, izrednih pa Din 321.858-—. V prihodnjem letu 1932. se bodo delile redne podpore po količniku Din 800-— za vsako društvo. Rezervni sklad za izredne podpore ima Din 188.000'— ter odpade na vsako društvo po Din 250-—. »Samopomoč«. V tretjem in četrtem četrtletju 1931. so umrli sledeči tovariši, kojih dedičem so se izplačale te-le posmrtnine: 236. Lindner Anton, Laško, star 61 let . . Din 3.000'— 237. Jerak Janez, Örna p. Prev., star 51 let „ 3.000'— 238. Jurač Adolf, Mežica, star 44 let . . . „ 3.000— 239. Železnik Franc, Ribnica na Pohorju, star 33 let .............................................„ 3.000'— 240. Lesjak Ivan, Dravograd, star 58 let . . „ 3.000'— 241. Bachal Josip, Kamnik, star 48 let . . . „ *3.000'— 242. Rakun Jožef, Rečica cb Sav., star 30 let „ 3.000'— 243. Gril Jakob, Dolsko, star 61 let . . . „ 3.000— 244. Negro Alojzij, Ljubno na Gorenjskem, star 42 let.................................„ 3000.— 245. Lovšin Franjo, Vinica pri Črnomlju, star 68 let................................ i.............................„ 3.000—- 246. Kremliak Julij, Ribnica na Pohorju, star 26 let........................■.... .„ 3.000—- 247. Bajc Andrej, Dol. Logatec, star 85 let „ 3.000— 248. Holutaner Josip, Radvanje, star 79 let . „ 3.000— 249. Pesek Ivan, Radvanje, star 82 let . . . „ 3.000— 250. Frece Ivan, Guštanj. star 57 let . . . „ 3.000— 251. Canjko Alojz, Ormož, star 45 let . . . „ 2.200— 252. Kostevc Ivan, Pišece, star 60 let . . . „ 2.200—• 253. Cesar Franc, Velenje, star 78 let . . „ 2.200— 254. Kumar Štefan, Mokronog, star 80 let . „ 2.200'— 255. Žagar Viktor. Guštanj, star 69 let . . „ 2.200'— 256. Klun Anton, Zamostec, star 60 let . . „ 2.200'— 257. Faigelj Valentin. Železniki, star 39 let . „ 2.200'— 258. Marzel Matiia. Guštanj, star 72 let . . „ 2.200'—• 259. Vrbaniščak Matija, Grlava, star 81 let . „ 2.200— 260. Kern Martin, Komenda, star 62 let . . „ 2.220'— 261. Koprivnik Ivan, Radeče pri Zid. mostu, star 62 «let . t....................L. . . „ 2.200'— 262. Ravljen Jožef, Šoštanj, star 53 let . . „ 2.200'— 263. Dlohij Karel. Orehovci, star 59 let . . „ 2.200'— 264. Sitar Ignac, Mokronog, star 64 let . .» „ 2.200'— 265. Furlan Viktor, Št. Vid pri Stični, star 21 let , L <„ 2.200'- 266. Poberaj Jožef, Šmartno ob Dreti, staf 48 let ..................... ■ ■ ■ „_2.200'— Vsega Din 80.200'— več 20 doplačil k drugem četrtletju po 740— Din 14.800'— Skupaj Din 95.000'— manj od 200. slučaja Din 850'— Ostanek Din 94.150'— prištevši doslej že Izplačanih . . . . . Din 687.941'— je torej za 266 posmrtnin izdanih .... Din 782.091'— V minulem letu 1931. je umrlo 66 tovarišev, med njimi 27 pod 50 let starosti, torej skoraj polovica. Za zadnje četrtletje še nismo prejeli vseh prispevkov kljub ponovnim prošnjam in opominom; zaradi tega smo nakazali le po Din 2200'—. Čim bodo vsi zamudniki storili svojo dolžnost, bo mogoče še dodati kakor v drugem četrtletju. Pozivamo vse zamudnike poslednjič, da vplačajo tekom t. m. vse zaostanke in tako omogočijo upravi redno poslovanje, ali pa naj točno in pravočasno vedno pcvedo, da niso več člani. Novoustanovljena društva vabimo k pristopu v »Samopomoč«. Na lanski glavni skupščini se je postavila uprava te ustanove na lastne noge, a v isti sapi ustanavljajo v posameznih župah take »Samopomoči« ter begajo članstvo. Vsaj pričakovati bi vendar bilo, da se prej take namere naznanijo zveznemu predsedstvu in prej obravnavajo na odborovih sejah, kjer odločajo župni predstavniki o vsem, kar je za organizacijo potrebno in koristno. »Samopomoč« ob znani nebrižnosti in nerazumevanju članstva komaj životari kot zvezna ustanova, koliko manj bo članstvo deležno te dobrote v župi, ki ima le par sto članov. Gradimo in izpopolnjujmo, nikar pa podirati tega, kar smo s težavo oživctvorili! Upravnik. Razpis podpor za onemogle gasilce, vdove in sirote iz zveznega »P odpornega sklad a«. Po naročilu zveznega odbora je vlagati zadevne prošnje na posebnih obrazcih, ki jih ima v zalogi vsaka župa, po društvenih načelstvih, s potrdilom občinskega načelnika in zdravniškim izpričevalom do konca meseca marca t. 1. po župnih načelstvih, ki jih priporoče ali odklonijo, na zvezno predsedstvo. Društva naj priporočajo le res potrebne in vredne prosilce tke)! Za končno redakcijo izprememb in dodatkov k društvenim, župnim .in zveznim pravilom je izvoljen petčlanski odsek s tov Musekom na čelu. Letna glavna skupščina JGZ bo dne 10. iuliia 1932. v Liubliani. Proslave zlatih obletnic so prijavila društva: Kamnik, Mokronog. Murska Sobrta in Rečica ob Savini!, biserne pa Slovenska Bistrica in Slovenigradec. Za Kamnik ie določen 17. iulij. za Slovenigradec pa 14. avgust t. 1. Vsa. ostala društva nat sporoče semkat čim prej datume svojih jubilejev ter se oizirak» na že določene dneve. Gasilske žuoe nai se že zarana pripravilo za številne udeležbe k tem proslavam v n'ihovem okrožiu. Spored za letošnii spomladanski v a d i t e 1 i s k i t e č a i določi »tehnični odsek« JGZ, odnosno starešinstvo za upravni del. Namesto dosedanjega računskega pregledovalca Franceta Canika se vpokliče do orihodmie glavne skupščine tovariš Gogala Vlado, davčni uradnik v Kamniku. Spored za nadzorovanje žun no zveznem starešinstvu bo sestavil in v okrožja razdelil pomerij tov. podstarosta Vengust Jernej. Delegate za upravo »Samopomoč'« bo izvolila vsaka župna skupščina po določilih odsekovih Jugoslovenski Muzički Almanah. Gosood Anton Dobronič. profesor na. državni muzički akademili v Zagrebu. Mošimkoga ulica 51. naproša zvezo za statistiko gasilskih godb. ki iih pa žal ne vodimo. Vabimo vsa društva, ki imain sv Go lastno godbeno kanelo. da nam nemudoma sporoče število svoiih godbenikov in muzikalnih instrumentov, da moremo s temi obogatiti Jugoslovenski Muzički Almanah. Vsem tov.župnim načelnikom. Odsek za »Samopomoč«, izvršujoč skupščinski sklep od 2. VIII. 1931. v svoji redni seji dne 20. novembra 1931. je dodal k že veljavnim določbam za bodočo upravo še nastopne: 1. Društveniki kot člani »Samopomoči« si izvolijo vsako leto na društvenem občnem zboru svojega upravnika. 2. Na župno skupščino odpošlje vsako društvo, ki ima od 5 do 20 članov v »Samopomoči«, po enega odposlanca, a za vsakih nadaljnjih 20 članov po 1 več. Drcbci pod 10 se ne vpoštevajo. Delegati »Samopomoči« se morajo pred župno skup- ščino izkazati z »Evidenčnim listam« in poštnim potrdilom, da so poravnani vsi obroki, vštevši tudi zadnje četrtletje, sicer se ne morejo udeleževati glasovanja. 3. Za zvezno skupščino izvolijo župni delegati iz svoje sredine na vsakih 300 članov po 1 odposlanca, na nadaljnjih 300 članov po 1 več. 4. Delegacija »Samopomoči« zboruje dan pred skupščino — kakor zvezni odbor. V okviru veljavnih določil storjene sklepe vzame JGZ delegacija na znanje. 5. Vsako bistveno izpremembo obstoječe podlage določil, ki bi jo sklenila delegacija »Samopomoči«, odobruje ali zavrača zvezno starešinstvo. O razvoju »Samopomoči« odloča odslej torej le njeno članstvo. Poziv. Pri zadnji odborovi seji se je določil odsek, ki naj v predloge za izpremembo pravil temu odseku, in siter v roke smislu skupščinskega sklepa izdela predlog za premembo predsedniku odseka, tov. Museku v Sv. Vidu pri Ptuju, do pravil, da se ga stavi na dnevni red prihodnje skupščine. Po- najkasneje 15. februarja tega leta. zivamo vse članstvo, društva in župe, da predlože eventualne * * * Zapisnik. I. sefe »tehničnega odsekat« J. G. Z1. dne 28. decembra 1Q31. ob pol 13. url v Mestnem domu v Ljubljani. Navzoči: tov. Dolinšek Avgust (Hrastnik), Gašperin Ivan (Vič), Gologranc Konrad (Gaberje p. Celje), Kolarič Anton (Središče), Košir Franc (Celje), Musek Ljudevit (Sv. Vid pri Ptuju), Rakoše Ivan (Straža), Rus Ivan (Bled), Mayr Rici (Kranj), Vengust Jernej (Celje) in Voller Ivan (Maribor). Konstituiranje odbora: načelnik odseka: tov. Rus Ivan, Bled; podnačelnik: tov. Musek Ljudevit, Sv. Vid pri Ptuju; zapisnikar: tov. Mayr Rici, Kranj. Nabava »Minimax« aparatov za občine: Na dopis kr banske uprave, naj podamo strokovno mnenje o event. potrebi obvezne nabave »Minimax« aparatov za vse občine, se soglasno sklene, da so ti aparati za vsako večje gašenje brezpredmetni ter se njih obvezna nabava odkloni. Spojke J. G. L.\ Enotna spojka »Metz« štev. 6 ni več obvezna, ker jo boljša in prikladnejša »normal« spojka nadomešča’. Sklene se, da prizna J. G. Z. obe spojki, vendar priporoča tudi nabavo vsaj 1 »menjalne« oz. »prehodne« spojke. »Vežbovnik za mot. brizgalne: Sklene se, da se sestavi oz. prevede v slovenščino nemški (avstrijski) »Vežbovnik za motorne brizgalne« ter prilagodi našemu dosedanjemu »Vež bovniku«. To izvedeta tov. Košir in Vengust do prihodnje seje. Poveljevanje: Sklene se, da ostane dosedanje poveljevanje tudi nadalje. Event. spremembe se izvrše po objavi novega društvenega zakona. Vežbovnik: (Tov. Vengust sestavi vse spremembe sedanjega vežbovnika i. s. na podlagi sklepov skupščin zadnjih let. Te spremembe izidejo v tisku ter se dopošljejo vsem društvom. Tehnični gasilski tečaj: Vrši se dne 7. in 8. maja 1932. v Ljubljani in (v istem obsegu) dne 4. in 5. junija 1932. v Mariboru. Program tečaja je tale: Vodstvo, otvoritev in točko »splošen pomen tečaja« predava tov. Rus Ivan. Razlaga pravil, vežbovnika in spremembe vežbovnika tov. Vengust. Gašenje na deželi tov. Musek (ca. ly2 ure). Motorne brizgalne (in Vežbovnik) tov. Košir. »Prva pomoč«, v Ljubljani tov. dr. Rus. »Prva pomoč«, v Mariboru tov. dr. Ivanjšek. »Cevi« tov. Gologranc. Redovne vaje tov. Gologranc. Požarna taktika in tehnika tov. Vengust. Administrativna in ekonomična služba tov. Vengust. — Vsi predavatelji pripravijo tvarino do prihodnje seje. Slučajnosti: Dopis Kranjske gasilske župe o spremembi pravil se lOdstopi odseku, ki je bil izvoljen na današnji seji J. G. Z. — Sklene se, da nakupi J. G. Z. knjigo za zapisnik sej tehničnega odseka. Prihodnja seja. Prihodnja seja T. O. se vrši v nedeljo 14. februarja ob 10. uri dop. v pisarni J. G. Z. palača »Grafike«. Sejo naj skliče J. G. Z. Zaključek ob 14. uri 20 min. * * * Gasilski čini (šarže) pri podeželskih gasilskih društvih. Vsako podeželsko gasilno duštvo ima gotovo število ä-novnikov. Toda pazljivi opazovalec vidi, da pri podeželskih gasilnih društvih ne izvršujejo svoje naloge tako, kakor bi bilo to potrebno. Yaje z lestvami brez činovnika so trikrat težje, kakor če t>i vaje vodil gasilski činovnik s potrebnim poveljem. Gasilski čini se ne podeljujejo v svrho utešenja želj po ničemumosti, ampak v pomoč poveljniku, da prevzamejo del predpriprav in mu pri požaru pravilno vodijo oddelke. Vsak gasilni čincvnik naj obvlada njemu poverjene dolžnosti v višji meri kot navaden član. Njih uporaba naj bo na mestu, kamor činovnik spada. V trenutku, ko poveljnik povabi činovnike na razgovor in si zasigura njih sodelovanje, določi njih delokrog, potem pri vajah obdela določen program, tedaj postanejo čimovniki res pravi pomočniki poveljnika, kakršne mora imeti, kajti poveljnik ne more opraviti vsega dela sam. Nihče ne sme misliti, da s tem, da prostovoljna gasilna društva opravljajo gotove prijeme na določena povelja, tudi pri požaru zahtevajo ti A prijemi nepretrganega poveljevanja. Ravno pri gasilnih društvih, ki so navajena delati po poveljih, ne slišimo pri požaru glasne besede. Rri teh se vrši vse delo samo navidezno. Vsa prej vajena povelja so le pomožne besede, ki služijo le za medsebojno sporazumevanje, ako kateri tovariš kako delo napačno opravi. Kakšne lastnosti naj zahtevamo od gasilnega činovnika? 1. Ker povzroči vsak požar na deželi gotovo razburjenje, mora činovnik ostati miren. Možje z lahko razburljivimi živci niso sposobni za gasilnega činovnika. 2. Gasilski činovnik naj bo vljuden, kajti njegova naloga je, zadušiti v kali prepir drugih oseb. 3. Gasilski činovniki morajo pridobiti naročilom poveljnika potrebno veljavo. 4. Morajo v strokovnem oziru obvladati povelja, brez katerih se ne more voditi ne četa, ne oddelek, ne gasilno društvo. Poveljniki in vodje požarov morajo poleg obvladanja povelj podati ob priliki vaj in požarov oddelkom navodila za napad. Sigurno je, da zahtevajo predpriprave za požar veliko dela od poveljnika in njegovih pomočnikov (poveljstvo imenovani) in da je človek, 'ki ne razume ali noče razumeti tega dela in odgovornosti, v naših vrstah nepotreben mož. Nasprotno nam je pa vsak, ki ima po svoji vesti popolen čut ^odgovornosti, ki želi življenje svojih scrojakov čuvati v slučaju požara, hoče njih imetje rešiti pred uničujočimi plameni in storiti vse, da si v to svrho pridobi potrebno znanje, dobrodošel gasilski tovariš. p,0 knjigi »Landfeuer«. Pet skupin naše Javne nastope. Naslednjih pet skupin izvaja šest gasilcev s četarjem na čelu ter s pomočjo dveh kljukastih lestev. Gasilci se postavijo v vrsto ter se odštejejo prav tako kot pri vseh vajah z orodjem od 1 do 6, počenši v sredini. Lestve pa leže, s kavlji navzgor, proti vrsti, tako da so spodnji konci oddaljeni od gasilcev 3 korake. (Glej sliko 1.) 1V 3 V P V 2- V6 v v v V 5 3 1 Z Slika 1 v v 1+ 6 TTTT. 3, 4, 5 in 6 v vrsto, številki 1 in 2 pa primeta vsak- svojo lestvo za kljuke in jih raztegneta tako, da leže lestve ob vrsti. Spodnja konca sta 3 korake oddaljena drug od drugega. Nato gresta tudi številki 1 in 2 v vrsto. 11. skupina: (Glej sliki 2a in 2b) Na povelje »Vadi! Ena!« stopita številki 3 in 4 tri korake naprej, to je vsak k enemu spodnjemu koncu lestve in napravita čelo proti njim. Na »Dve!« gresta številki 5 in 6 vsak k svoji lestvi ter jo po vežbovniku dvigneta in postavita po koncu. Spodnja konca N/V N/VVV •7 3 -t Z U S Slika 2 a Slika 2b I. skupina: Na povelje »Vadi! Ena!« koraka vseh šest gasilcev k lestvam in sicer 1, 3 in 5 k levi, 2, 4 in 6 pa k desni, ker ležita lestvi vzporedno druga ob drugi. Postavijo pa se številke 1 in 2 k presledku med drugim in tretjim klinom, 3 in 4 k presledku med 5. in 6. klinom in 5 in 6 k presledku med 8. in 9. klinom, šteto od kljuke proti dolnjemu koncu lestve. Čelo imajo obrnjeno naprej. Na »Dve!« na- upreta štivilki 3 in 4. Lestve se, s kavlji obrnjenimi navzven, opreta druga na drugo, tako da tvorita piramido. Na »Tri!« stopi številka 2 v sredo po lestvi, se trdno postavi in sklene reki tako, da lahko spleza številka 1 po njih njemu na ramena, z rokama pa se oprime lestvenih kljunov v lahko dosegljivi višini. Nato se odvzdigne toliko, da napravi lahko tudi številka 2 obrat naprej. Na »Štiri!« se pa tudi številki 3 in 4 i H Slika 3 Slika 5 Slika 4 pravijo vsi obrat s čelom not in obenem številki 1 in 5 ter 2 in 6 dvignejo, vsak par svojo lestvo nad glavo, napravijo zopet obrat s čelom naprej ter si nataknejo lestvo med klini preko glave na ramena ter napravijo razkoračno stojo. Na »Tri!« naskočita številki 3 in 4 -lestve, se postavita v razkoračno stojo na njih ter odročita tako, da se z notranjima rokama oprimeta drug drugega. Čelo naprej. Na povelje »Ruši! Ena!« skočita številki 3 in 4 raz lestev na tla s čelom not. Na »Dve!« si iztaknejo številke 1 in 5 ter 2 in 6 lestve, napravijo polobrat not ter jih polože na tla. Na »Tri!« napravijo številki 1 in 2 polobrat naprej proti kljukam, 3, 4, 5 in 6 pa polcbrat nazaj. Na »Štiri!« korakajo številke obrneta na not, se eprimeta dosegljivega klina vsak svoje lestve in napravita prednos. Noge jima oprime številka 2. Končna situacija je torej: 5 in 6 držita lestvi, ki sta naslonjeni druga na drugo, 3 in 4 držita vsak na svoji lestvi prednos na not. Številka 2 drži številkama 3 in 4 noge in ebenem na ramenih štev. 1, ki se obenem vzdržuje z rokama na klinih. Na povelje »Ruši! Ena!« odskočita številki 3 in 4 in oprimeta zopet lestvi, številka 2 se izpodmakne štev. 1, ki skoči na tla. Na »Dve!« se lestvi polože na tla in na »Tri!« odkorakajo z lepimi obrati vsi v vrsto. III. skupina: (Glej sliko 3.) Na povelje '»Vadi! Ena!« stopita številki prav tako k lestvam kot pri II. skupini. WWW 5 3 1 2 u 6 Na »Dve!« se lestvi prav tako postavita od številk 5 in 6 pokonci in naslonita druga na drugo, s kljukami navzven. Na »Tri!« pa napravita številki 3 .in 4 pol obrat naprej in napravita pod lestvama stik, številki 1 in 2 pa splezata po notranji strani lestvi tako visoko, da segajo notranje njihove noge do komolcev številk 3 in 4, ter z notranjima nogama opreta na roke številk 3 in 4, z notranjima rokama pa se okleneta drug drugega. Situacija je torej sledeča: Številki 5 in 6 držita lestvi, številki 1 in 2 pa splezata po notranji strani kvišku, napravita obrat naprej, se z notranjima rokama okleneta številk 3 in 4, z zunanjima nogama in rokama pa se držita lestev, odnosno stojita na njih. Na povelje »Ruši! Ena!« številki 3 in 4 stopita 1 korak naprej, številki 1 in 2 po odskočita raz lestev. Na »Dve!« se polože lestve, katerih spodnje konce zopet upreta številki 3 in 4, po pravilih na tla im na »Tri!« odkorakajo številke 1, 2, 3 in 4 v vrsto, številka 6 porine svojo lestvo v višino vrste, številka 5 pa obrne svojo lestvo počez tako, da se spodnji konec lestve upira v sredino druge lestve. IV. skupina: (Glei sliko 4.) Na povelje »Vadi! Ena!« stopijo številke 5, 1 in 4 k lestvi, ki leži ob vrsti ter si jo dvignejo preko glav na ramena, obenem pa napravijo polobrait v desno ali levo razkoračno stojo. Na »Dve!« stopi številka 6 k drugi lestvi in j*o postavi pokonci, številka 2 pa mu jo upre spodaj. Kljuki gledata navzven. Na »Tri!« naskoči številka 3 prvo lestvo in upre drugo, na prvi razkoračno stoječ, z obema rokama, kolikor mogoče visoko in na »Štiri!« spleza, s čelcm od lestve obrnjen, številka 2 na vrhu lestve ter na- pravi odročen je. Situacija je torej sledeča: Številke 5, 1 in 4 držijo na ramenih lestvo, na kateri stoji številka 3, ki upira drugo lestvo, ki jo postavi številka 6 in na katero spleza številka 2 s čelom proti -občinstvu, s hrbtom ob lestvi in napravi odročenje. Na povelje »Ruši! Ena!« spleza številka 2 raz lestve; Na »Dve!« položi številka 6 svojo lestev s pomočjo številke 2 na tla -in številka 3 skoči raz svoje lestve. Na »Tri!« odlože številke 5, 1 in 4 svojo lestvo na tla s čelom naprej. Na »Štiri!« odkorakajo številke 1, 2, 3 in 4 v vrsto, številki 5 in 6 pa položita lestvi v položaj III. skupine. V. skupina: (Glej sliko 5.) Na povelje »Vadi! Ena!« stopita številki 3 in 4- k spodnjima koncema lestev. Na »Dve!« postavita številki 5 in 6 lestve kot običajno pokonci, s po-mr c jo štev. 3 in 4 in jih naslonita druga na drugo, s kavlji navzven. Na »Tri!« napravita številki 3 in 4 obrat na znotraj, torej drug proti drugemu ter se močno oprimeta za ramena drug drugega, številka 1 pa jima spleza na roke ter v dosegljivi višini krepko oprime in stisne lestvi skup. Na »štiri!« pa spleza številka 2 na vrh lestev, in jih razkorači, s čelom naprej ter odroči, eventualno lahko razvije kako zastavo ali kak napis n. pr. »Na pomoč!« Številki 5 in 6 morata seveda dobro obvladati lestvi. Na povelje »Ruši! Ena!« spleza številka 2 na tla. Na »Dve!« se številki 3 in 4 z rokama spustita in se obrneta proti lestvam, številka 1 pa skoči na tla. Na »Tri!« polože številki 5 in 6 s pomočjo štev. 3 in 4 lestvi na tla in na »Štiri!« odkorakajo vsi v vrsto. M-c. Slovenfgradec. Nadaljevanje. Tov. Hmelina iz Slovenjgradca protestira zaradi nepravilnega postopka okrožnega načelnika, ki je namesto, da bi bit poročilo oddal svrijemu pravilno izvoljenemu namestniku, ali pa vsaj župnemu načelstvu, oddal poročilo drugemu okrožiu. S tem dejstvom je pop~lnoma briskiral celokupno Mislinjsko okrožie, katerega načelnik je on sam. Z ozirom na to predlaga, da se poročilo zavrne. Predlog se sprejme s 27 glasovi proti 4 glasovom. Poročilo župnega načelnika se sprejme z odobravanjem na znanje. Ad 2 b. Ker je dosedanji župni tajnik t v. Franc Cainko iz ne-poimliivih vzrokov odložil svoie mesto in vrši te posle od 16. III. 1931. dalje župni načelnik sam, poda v kratkem še tajniško poročilo. V poslovnem letu so imela včlaniena društva 132 vaj in 2 okrožni vaji, 169 sej in sestankov, 32 raznih prireditev ter 25 požarov. Redni občni zbori so se vršili pri vseh društvih, vendar ne povs~d redno, V bodoče naj se vrše občni zbori najkasneje do konca marca vsakega leta. Društva pa naj pošljejo vsaj tekom 8 dni po občnih zborih točne prepise zapisnikov občnih zborov, v katerih naj bo razvidno vse delovanje v preteklem letu. ?upa je imela poleg rednega občnega zbora še dve župni odborovi seji. Dopisov je bilo sprejetih« oziroma odposlanih 162. Društva se nadalie opozariajo, da natančno prečrtajo vsako številka glasila »Gasilec«, ki prinaša vse to, kar je gasilstvu potrebno vedeti ,in se po tem ravnati. Poleg brezplačnega izvoda, ki jja dobiva vsako društvo, naj bi se vsaj vsi odborniki naročili na list, saj je naročnina zanj prav malenkostna. S tem je izčrpano tudi to poročilo, ki se brez debate sprejme. Ad 2 c. Tovariš blagajnik Fric Ferk poroča: Stanje župne blagajne je danes sledeče: Skupni prejemki so znašati 3270-94 Din, izdatki 1752-35 Din, preostanka je torej 1518-59 Din. Ker pa niso predloženi še vsi računi, bo ostanek nekaj manjši. Ad 3. Tovariš Bajt poroča v imenu pregledovalcev računov, da se je račun s prilogami pregledal od postavke do postavke ter našel v popolnem redu. Vsled tega predlaga blagajniku absolutorij, 'ki se soglasno sprejme. Samodeluioči javi!« požarov odkrijejo vsak požar v nastanku in označijo takoj kraj požara JUGCSlft VENSKO SIEMENS D.D. ■—';■= ODDELEK ZA ŠIBKI TOK ===== LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 1 b 6 »G A S I L E C« Ad 4. Tov. Volk poda izčrpno poročilo o vaji šaleškega gas. okrožja, samaritanskih tečajih in o rajoniranju gas. društev. O rajoniranju društev poda pojasnila še župni načelnik, nakar se poročilo soglasno odobri. Ad 5. Tov. župni načelnik zahteva, da se prečita, preden se preide k volitvi novega župnega tajnika, izjava bivšega župnega tajnika, zakaj je odložil svoje mesto. Tov. Volk prečita izjavo, nakar pojasni tov. župni načelnik celoten potek zadeve, zapisnikar pa prečita vso tozadevno korespondenco. K besedi se oglasi član odbora tov. Sovin ek iz Velenja, ki naglasa, da je bilo postopanje tovariša župnega načelnika v celi zadevi popolnoma korektno in pravilno in so vsi očitki napram njemu neutemeljeni. Bivši župni tajnik je imel menda druge vzroke in namene, ki jih n,i navedel. Vsled tega predlaga, da se izjava v celoti zavrne. Predlog se soglasno sprejme. Ker mora biti župni tajnik na sedežu načelstva, predlaga tov. Spesny iz Starega trga za novega župnega tajnika tov. Kranjca Alojzija iz Slovenjgradca, kar se soglasno sprejme. Mislinjsko gas. okrožje prekliče na to soglasno, to je vseh 11 načelnikov in vsi delegati, svoj sklep z dne 19. VIT. t.1.. predlagati na župni skupščini za odposlanca na skupščino JGZ v Mariboru tov. okrožnega načelnika Mislinjskega okrožja, na kar se soglasno izvolita za delegata, in sicer za Mislinjsko okrožje tov. Ferk iz Slovenjgradca, za šaleško okrožje pa tov. Volk iz Šoštanja. Ad 6. a) Glede samostalnih predlogov iz obeh gas. okrožij, in sicer zaradi poprave poslovnika okrožij, menfevalne volitve župnega načelnika iz obeh okrožij ter razdelitve župe, poroča tov. župni načelnik, da je župni odbor v svoji seji po daljši debati 'soglasno sklenil predlagati župni Iskupščini sledeči predlog: Župa naj se razdeli v dve župi, in sicer v Slovenjgraško, kateri naj pripada dosedanje Mislinjsko okrožje, in v Šo-štanjsko župo, kateri naj pripada dosedanje Šaleško okrožje. Župna imovina naj se razdeli med obe župi. Po podrobnem pojasnilu tov. Bajta, ki se toplo zavzame za delitev župe (oddaljenost društev, težavnost njih nadzorovanja, prepiri zaradi volitve načelnika itd.), da tovariš načelnik predlog na glaso>-vanje, ki ga skupščina soglasno sprejme. b) Novoustanovljeni društvi v Št. Janžu na Vinski gori in v Gaberkah pri Šoštanju se soglasno sprejmeta v župo. c) Proslave 60 letnice prost. gas. društva v Mariboru in župnega izleta Korotanske župe v črni se župa po možnosti udeleži v večjem številu. Na predlog tov. Baita se sklene, da prispevajo vsi udeleženci proslave v Črni po 5 Din za godbo. d) Tov. Spesny iz Starega trga ostro kritizira nekorektno postopanje načelnika sosednjega gasilnega društva pri licitaciji plesnega odra v Starem trgu, kar se vzame na znanje. e) Glede Samopomoči predlaga tov. Bajt, naj delegati na zvezni skupščini glasujejo za obveznost društev pri Samopomoči, ker je ta nujno potrebna za gasilce. V primeru, da predlog propade, pa naj glasujejo za njeno likvidacijo. Predlog se sprejme z večino glasov. Ker ni nadaljnih predlogov, se tovariš župni načelnik zahvali delegatom za pozornost, ki so jo kazali tekom skupščine, kakor tudi za njen miren potek ter zaključi zborovanje ob 13.15 uri s krepkim »Na pomoč!« Opomba urednika: Ta obširni zapisnik sem objavil, da vidijo člani, kako se sestavila zapisnik. Glede poročil za »Gasilca« pa prosim, naj bodo kratka. Podajo naj tehnično stran skupščine in nas seznanijo s predlogi, ki so pomembni za vse gasilstvo. Slavnostno zborovanfe prost. mdn. gasilnega društva Trbovlfe-Rudnik. Letošnje leto je poteklo 50 let, odkar je bilo ustanovljeno to društvo. Nameravalo ie letos prirediti večje gasilsko slavje, kar pa je moralo opustiti zaradi velike krize, ki vlada v rudarskih revirjih. Vsled tega se je društvo omeiilo na intimno prireditev v obliki slavnostnega zborovanja, ki se je vršilo dne 21. novembra 1931. Pred otvoritvijo zborovanja je društveni pevski zbor zapel »Gasilsko himno«, nakar je v krasnih besedah, katere je društvu posvetil tov. Guček, v obliki deklamacije voščila društvu učenka Olga Holešek-ova. Po deklamaciji je društveni načelnik Hauptman Ivan pozdravil navzočo go. ravnateljevo. kot večkratno kumico, gospoda ravnatelja inž. J. Pauer-ia kot častnega predsednika, rudn. nadzornika g. inž. Hamrla, duh. svetnika, župnika g. Gašoariča kot blagoslovi tel ia gasilnega orodja, g. dr. H. Baumgartna kot člana in učiteia samaritank, tov. Gučka kot žuonega načelnika in tov. Dolinška kot župnega p^dnačel-nika. nadalie zastopnika društev Trbovlje II tov. Pungerčarja in zastopnika društva Klek tov. Jordana. Po pozdravnih besedah je povzel predsedstvo častni predsednik g. ravnatelj, nakar je podal besedo tov. društvenemu tajniku, ki je nato prečita! zgodovino društva. Poročilo slove: 1 1 Prost. rudn. gasilno društvo slavi danes, oziroma letošnje leto 50 letnico svoiega obstoia. Za nami leži polstoletna doba, ki io pa moramo nrav za prav deliti v dva dela. in smer od tet* 1881. do leta' 1921. t. j. 40 let. in od leta 1921. do leta 1931. t. i. 10 1pf. Veliko ie povedano v zgodovinskem poročilu, ko ie društvo praznovalo 40 letni iubilei, zato sliči tudi današnje poročilo onemu, razlika ie samo v tem. da ie društvo v zadnjih 10 letih bolj napredovalo, kot preje v 40 letih skuoa?. Simbol vsakega društva je gotovo zastava. To ie upošteval odiKrvr jn vse članstvo rvo vrinem času ?n tako se ie kmalu uresničila želja, da je bila zastava naročena in leta 1921. slovesno blagoslovljena. Ta zastava je bila nekak mejnik v društvenem delovanju. Pod to zastavo so se zbirali člani, ki so imeli samo en cilj, pomagati bližnjemu, kadar potrebuje naše pomoči. Če se spominjamo nazaj na to dobo. se nam zdi, kakor da ie bilo to šele pred nedavnim časom. Toda napredek je takšen, kakor ga menda ne more beležiti skoro n oben o d ru go društvo Iz društvene zgodovine ie razvidno, da ie društvo včasih normalno delovalo, včasih životarilo, večkrat pa je bilo opažati nevarno nazadovanje. Kakor povsod, tako so bili tudi tuka? na mestu možje, ki jim je bilo na srcu samo dobrobit društva. Za društvo' so bili najslabši časi med vojno. Veliko članov ie bilo poklicano p^d orožje in večina se ie zopet po povratku iz voine pridružila našim vrstam, posebno oni. ki se niso podvrgli materiializmu in iim še ni ugasnil čut: »Liubi svoiega bližniega in mu pomagai. kadar te potrebuje«. Vsi ti so se združili z onim krdelcem, ki je tudi vztrajalo ves čas voine doma, pristopilo ie še nekaj novih agilnih članov in tako ie bila dana ponovna prilika, da dvignemo društvo na kar naivišio stopnjo. Razen delovanja vsega članstva, pa je začelo tudi nri prebivalstvu prevladovati orepričanie. da je naše društvo za iavni dobrobit neobhodno potrebno in posebno razveseljivo ie. da so ostali v prvih vrstah nam naklonjenih liudi javni funkniionarii in ustanove. Brez teh bi danes ne mogli beležiti našega napredka in uspehov. Trboveljska premoigokopna dražba že od nekdaj daje našim društvom nodrr to. ki se uporabila za vse tekoče nabave raznih gasilskih pripomočkov. Ker na ie bilo treba v zad-n>em času moremi-ti naše društvo s času primernim orodjem, t. i. z avtomobili in motorkami. sm^ potrkali na vrata naše družbe in nikdar nismo odšli n ra zn ih rok. Da na smo mogli vse to dobiti, se imamo zahvaliti našemu vrlemu in ljubeznivemu predsedniku g. ravnatelju inž. J. Pauerju, ki nam je stal zvesto ob strani in se vedno zanimal za naše težnje in potrebe. Poleg T. P. D„ so nas -pri nabavi potrebnih gasilskih pripomočkov podprli tuk. krajevna bratovska skladnica, občina, seveda vedno z visokim priporočilom našega gospoda predsednika. Člani so se tega vedno zavedali dn jim je postalo naše društvo nekako ognjišče tovarištva. Nikdar v našem društvu nismo poznali razlike stanov in poklicev. To je bil ravno vzrok, da smo lahko vedno računali na podporo in simpatijo javnih funkcijonarjev, ustanov in najširšega prebivalstva. Društvena zgodovina! Naše društvo sega na-zaij^prav za prav v leto 1877. Takratno rudniško ravnateljstvo je čutilo potrebo po ustanovitvi gasilnega društva in nabavi primernega orodja. Orodje se je sicer nabavilo, ampak društvo kot itako menda ni obstojalo, ker je beležiti prve podatke šele iz leta 1881., t. j. po 4 letih, ko se je orodje nabavilo in vsled tega se tudi smatra in upošteva kot leto ustanovitve leto 1881. Od ustanovnega časa dalje se je društvo zdaj manj, zdaj bolj ^razvijalo. Do prevrata je bil v društvu poveljevalni jezik nemški. Ni bilo najbrže nobene resne potrebe za to, saj so tvorili članstvo vedno samo domačini Slovenci; najbrže se je uporabljal iz praktičnih ozirov, ker je večina članov pristopala po odsluženju vojaške dobe. Takoj po prevratu pa se je vpeljal slovenski poveljevalni jezik. Velika škoda je za naše društvo, da se niso ohranili vsi spisi od njega ustanovitve. Najboljši viri o delovanju društva so pač bili ob 40 letnici vsi še živeči ustanovni člani, ki so delovali v društvu že od prvega dne dalje, ko se je društvo ustanovilo.^ Zadnjih 10 let pa služijo za vse podatke točno vodene knjige in ostali društveni spisi. Iv društvene statistike je razvidno, da so bili v Trbovljah in bližnji okolici vsa leta sem, stalno mali, srednji, pa tudi ogromni j>ožari. Pri vseh teh je bilo društvo vedno klicano na pomoč, kjer je uspešno delovalo ne le pri odvračanju div-'ega ognjenega elementa, temveč je v mnogih slučajih reše-alo ogroženo človeško živlienje. Pa ne samo pri požarih, ampak tudi pri ostalih nesrečah, kakor povodnjih itd. je ne-s tetokrat nastopilo^ Vse to ie razvidno iz društvene statistike ter tvori to poglavje zelo zanimiv del naše zgodovine. Društveni odbor je obstojal leta 1881. iz sledečih članov: Rudn. ravnatelj Einhelter, predsednik; Rožaj Franc, načelnik, tainik in blagajnik; Lapornik Franc, podnačelnik; Hem Ivan. vodia plezalcev: Bidovec Franc, namestnik plezalcev; Globočnik Karl. vodia bnizgailničarjev: Rožaij Julij, namestnik briz-galnicanev; Lubri Franc, orodni mojster. Društveni načelniki od leta 1881.: leta 1881,—1887. Roža! Franc. 1887,—1890 Hem Ivan. 1890,—1898. Štekl Franc, 1898,—1910. Lapornik Franc. 1910—1918. Klilian Franc, 1918,—1922. Supan Tvan. 1922,—1927. Šip Edvard, 1927.— 1931. Holešek Tgnacii. od 1931. dalje Hauptman Ivan. Število izvršujočih članov je znašalo: leta 1881,—1887. 25 članov. 1887,—1890. 44 članov. 1890,—1898. 50 članov, 1898.-1910. 32 članov. 1914 —1921. 50 članov, 1922 50 članov. 1923. 52 članov. 1924. 49 članov, 1925. 55 članov. 1926. 51 članov 1927, 53 članov. 1928. 52 članov, 1929. 52 članov, 1930. 50 članov, 1931. 53 članov. Častni člani so triie. in sicer: ga. rudn. ravnatelia Wilma Pauer, g. ravnatelj inž. Juli? Pauer, g. Frankovič Jakob, ki je obenem edini še živeči ustanovni član našega društva. Z vsakim letom se ie povišalo tudi število podpornikov, katerih število znaša 60. Sedanje načelstvo in odbor ie sledeči: Načelnik Hauptman Ivan. nnvelimtk Rozman Jože. novel in ik nam. Aškerc Franc, tainik Ule Franc, odborniki: Knez Tomaž. Rožai Julij, Golob Franc, odbornika nam. Lukež Franc in Lubi Anton. Člani društva so siledeči: Poveljstvo: Hauptman Ivan, Rozman Jože, Aškerc Franc, Ule Franc. Plezalci: Virant Anton, Knez Tomaž, Tomc Jože, Vozelj Jože, Korošec Jože, Povše Franc, Pikelj Jernej, Lukač Jože, Motoz Alojz, Kosec Alojz. Ročna brizgalna: Rataj Karl sen., Lapuh Jože, Jeraj Franc, Zupan Anton, Fine Alojz, Glažar Jože, Hauptman Ignacij, Rejc Martin, Prašnikar Ivan. Rlenaullt motor k a: iRožaj Juiliij, Pflaninc Ferdo, Osredkar Valentin, Kepa Franc. Union motor k a: Rožaj Karli, Lapornik Matevž, Učakar Franc, Prašnikar Franc. Cevni oddelek: Lubi Anten, Rataj Karl jun., Knez Ivan, Vozelj Vencelj, Lipovšek Stanko, Podlesnik Franc, Rak Ivan, Blaznik Franc, Leskovac Ivan, Rožaj Konrad. Telefonista: Lukež Franc in Gcilob Franc. Trobentača: Bužič Miha in Zakrajšek Franc. Šoferji: Gornik Alojz, Žnidar Rudolf, Papež Ivan. Reševalni oddelek: dr. Hugo Baumgairten, Kleč Franc, Habjan Blaž, Resnik Franc. Hišnik in orodjar: Lipovšek Jakob. Za zasluge na gasilskem polju je bil odlikovan, sedaj že rajni naš tov. načelnik Ignacij Holešek. Odlikovala ga je JGZ s kongresno kolajno. Najbolje je pač cenilo njegovo delo tudi naše društvo, vsled česar ga je odlikovalo s srebrno društveno kolajno. Ravno tako pa je odlikovalo dva člana, in sicer tov. Hauptman Ivana in Knez Tomaža, nadalje za gasilstvo zaslužnega tov.Guček Franca člana bratskega nam sosednjega društva in načelnika Trb. gas. župe ter tov. Dolinšek Avgusta, poveljnika društva Hrastnik in podnačelnika Trb. gas. župe. Skromne spomine smo izročili tudi mil. gospej ikumici Wilmi Pauer-jevi, predsedniku gosp. ravn. inž. Pauer-ju in županu g. Vodušku. Ko sem že tako na kra