Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-iujejo. HARODHI DNEVNIK Upravništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25 — polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 160. Telefonska itevllka t). Celje, v pondeljek, 18. julija 1910. Čekovni raCon imit. Leto II. Politični odsevi. (Izmišljen atentat na španskega kralja Alfonza. — Konflikt srbohrvatske koalicije z ogersko vlado. — Poljski glas o notranje-politič. položaju v Avstriji.) V soboto so priobčili vsi časniki senzacijonelnu vest, da sta dva anarhista v Valladollidu na severnem Španskem izvršila atentat na kralja Alfonza XIII. Neki španski časnikar je baje zasukal vest o aretaciji dveh anarhistov tako kakor da bi se izvršil atentat na kralja. Vendar pa ta razlaga pri znani praksi špansk. cenz. ni verojetna; kajti ta bi ne pustila niti resničnega brzojavnega poročila o atentatu, če bi se dogodil, čez mejo, kamoli še neresničnega. Vest o atentatu se je rodila v kateri izmed pariških uredništev in je odtam z bliskovo brzino našla pot na vse strani sveta. — Ni pa dvomljivo, da se v Španiji pripravljajo novi viharji in sicer bode došlo do burje najbrž zopet v starem ognjišču vseh španskih revolucij, v Barecloni. 25. in 26. julij, obletnica lanskega upora, se bližata in ni izključeno, da bi tega trenutka ne izrabili revolucijonarni življi k ponovni revoluciji. Brzojavke iz Barcelone slikajo vsaj položaj v mestu za skrajno nevaren: garnizija je zdatno pomnožena, po mestu hodijo patrulje z nabitimi puškami. Da se je doslej vsako revolucijo v Barceloni tako lahko potlačilo, je bila v prvi vrsti vzrok needinost med revolucionarnimi strankami, med socijalisti. republikanci in katalonsko stranko; vse te struje so si sicer edine v svojem sovraštvu proti vladi in centralizmu — a so si med seboj dosedaj vedno nasprotovale. Sedaj pa se pogajajo socijalisti z republikanci glede skupnega nastopa — in vlada se boji, da se ne bo rodilo iz tega načetega prijateljskega sodelovanja za njo ničesar dobrega. Na Španskem je sploh zelo popularno mnenje, da je Alfonz XIII. zadnji kralj iz rodbine Burboncev. S tem še seveda ni rečeno, da dobi Španija potem republiko. Imela je že eno v sedemdesetih letih — a ubila se je sama z nezmožnostjo in puhlostjo svojih vodjev in pa s tem. ker ni imela nobene zaslombe v narodu samem. Kjerkoli je narod prepojen z ustavnim duhom in notranjim prepričanjem o potrebi državljanske svobode, tam je slednjič vseeno, ali ima republiko ali monarhijo; narod s'i ve ohraniti najvišjo odločevalno moč v državi. Ni dvoma, da si velika masa španskega ljudstva ne želi prav nobenega državnega ne osebnega napredka: to maso se da dobiti s puhlicami in s silo. Canalejas je začel veliko in nevarno vojsko s klerikalci; ti so se zvezali s Karlisti in prav lahko se zgodi, da bodemo v kratkem doživeli karlistično vojno diktaturo na Španskem. O uspehu kulturnega boja na Španskem je v resnici še zelo nevarno pisati — ravno zaradi grozne duševne zaostalosti in siromaščine španskega naroda. * Med hrvatsko-srbsko koalicijo in banom Toma-šičem, reete ogersko vlado izbruhnil je nevaren konflikt. Dne 15. julija se je vršila konferenca hrvatskih delegatov v ogerskem državnem zboru z banom dr. Tomašicem. V tej konferenci so podali hrvatski delegati banu dr. Tomašiču ad informandum v soboto javljene hrvaške želie in zahteve. Ban Tomašič je v tej konferenci razkladal svoje politične nazore in je zlasti izjavil, da ne smatra sedaj za oportuno razviti v ogerskem parlamentu vprašanje službene prag-matike na hrvaških železnicah (ki uvaja na Hrvaško de facto madžarski službeni jezik), ker mora ogerski parlament najprej rešiti celo vrsto državnih neob-hodnosti. Služb, pragmatiko je enostransko sklenil ogerski državni zbor in je treba počakati, da ta svoj sklep razveljavi: potem še le je misliti na sklicanje regnikolarnih deputacij. ki imajo po § 70 hrvaško-ogerske nagodbe odločevati o spornih vprašanjih. Po banovem govoru se je vnela diskusija, v kateri so nekateri delegati jako ostro prijemali bana zaradi pragmatike in pa zaradi takojšnje odstranitve nekaterih bivših Rauchovih pristašev, ki še sedaj zavzemajo na Hrvaškem odlična in odgovorna mesta. Ban je izjavil, da ostane pri svojem stališču glede pragmatike, o odstranitvi Rauchovcev pa sploh ni hotel ničesar slišati. — Stališče hrvaško-srbske koalicije je v resnici zelo, zelo težavno; kajti pomiriti se s sedajnimi. še nikakor ne očiščenimi razmerami na Hrvaškem, služiti ogerski vladi in potrpežlivo čakati. dokler se ne bo ogerski vladi ljubilo izpolniti njene opravičene želje in zahteve, je zelo nehvaležna in nemogoča naloga. Ali tudi ban nima lahke uloge. Na eni strani dežela, katera čaka na izpolnitev danih obljub — a na drugi strani grof Khuen Hedervary, madžarski politik, ki si ne izbira sredstev za dosego svojega cilja. Dokler ni bilo na Ogreskem volitev in je imel proti sebi malo da ne celi parlament, je bil prijazen s Hrvati; saj ni vedel, kolika in kaka bode vladna večina v ogerskem parlamentu in če ne bodo hrvaški glasovi jeziček na tehtnici ali ne. Danes seveda ne potrebuje več Hrvatov — in odtod dr. To-mašičeva odklonitev. — Kaj bo sedaj storiti hrvaško srbski koaliciji? Ali se ptopofrtftma umakniti in iti v opozicijo, kar bo težko mogoče, ali pa se upogniti. Zadnje vesti iz Budimpešte pravijo slednje — kajti Khuen je mirne duše zagrozil z razpustom hrvaškega sabora in — madžarskimi volitvami. Zdi se nam, da si je zadala hrvaško-srbska koalicija s svojim paktom z vlado, kakor je bil v interesu dežele in ustavne vladavine potreben, vendarle smrten udarec: kajti pozitivnega more iz tega pakta dobiti in izbiti le malo, da bi potolažila deželo. Zato se bo kmalu na Hrvaškem zopet razvnela opozicija — če ne lažejo vsa znamenja, ne frankovska, temveč črna opozicija. * »Przegled Polski«, krakovska revija, piše sledeče o avstrijskem notranje-političnem položaju: Koncem junija je mogla Bienerthova vlada pokazati le pasivno bilanco svojega dela. Ni se ji posrečilo doseči nemško-češke sprave in tudi ne davčne reforme, bodisi majhne ali velike. Koncem zasedanja pa vendar niste bile merodajni te dve, temveč popolno- ma drugačni zadevi: italjansko vseučiliško vprašanje in gradnja prekopov, zlasti onega iz Donave v Odro in Vislo. Pri vprašanju italj. pravne fakultete je imela vlada nedvomno opraviti z zunanjimi vplivi. Mi imamo sicer zvezo z Italijo, a to neprestano napadajo iredentovci, ki se baš sklicujejo na to, da Avstrija ne da Italjanom vseučilišča, da niti pravne fakultete za vzgojo italjanskih sodnih uradnikov ne. Italjansko vseučiliško vprašanje je torej zadeva avstrijske vnanje politike. Energično postopanjeBiener-thove vlade v tem oziru si moremo le razlagati z višjih, splošno državnih ozirov. Slovenska obstrukcija je zabranila izvršitev tozadevne vladne pred-loge.Slovence so podpirali Cehi deloma odkrito, deloma posredno — in tudi socijalisti niso energično nastopili proti obstrukeiji. Istočasno so stavili Poljaki zahtevo, naj se vendar že začnejo graditi prekopi. Kaki taktični vzroki so napotili Poljake, da so razvili to vprašanje baš v sedanjem trenutku, tega ne vemo, ali mislimo si, da so važni in deželi koristni. Kar se tiče italj. pravne fakultete, ne stojimo siCer Slovenci na stališču, da bi se morala Italjanom dati z ozirov na tujo, četudi z nami v gotovih zunanje političnih zadevah zvezano državo, temveč zaradi tega, ker ima vsak narod neutajljivo pravico do svobodnega kulturnega razvoja vseh činiteljev, kateri istega pospešujejo. Ali istočasno zahtevamo mi za se enako pravico; če smo postavili junktim med obema fakultetama, ni to znamenje nasprotovanja Italjanom, temveč le taktična poteza — v prvi vrsti za našo fakulteto in seveda potem tudi proti eksistenci vlade in kabineta, kateri nam fakultete ne dovoli. Dnevna Kronika. v Koliko nese loterija državi? Lera 1909 se je stavilo v loterijo 96,748 150 krat iu sicer 36 867.151 K. Povprečno odpade torej na eno stavo 38 vinarjev. V razmerju s prebivalstvom po stanju 31. decemb«« 1908 (27.995.896 dnš) je prišlo na eno glavo 3'5 *tav v vrednosti 131 K. Zadelo se je v loteriji 1 351.766 krat v skupni vrednosti 20:206 094 kron. Dočira pride na 100 stav le 1'4 dobitkov, obsega vrednost dobitkov 54'8 odstotkov od vseh stav. Ako zmanjšamo znesek stav za znesek dobitkov, dobimo čiste dohodke 16.661.057 K, ki pa kajpada niso enaki čistemu dobička iz loterijskega monopola. Odšteti se namreč morajo še upravni stroški, ki so bili za leto 1909 proraču-njeni na 2,215.150 kron. torej znaša čisti dobiček iz loterije leta 1909 14,445.907 kren. V tem letu je bilo 3100 loterijskih kolektur. Ako primerjamo dohodke prejšnjih let z navedenimi dohodki, vidimo le malo sprememb, da je pomen loterije za prebivalstvo kakor tudi za finančno gospodarstvo države že več let skoro nespremenjen. Ker niso izkazi napravljeni po kronovinah, ampak po lote-rijskin uradih, ne moremo navesti posameznosti za posamezne kronovine. LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. ?a Češki spisal Ignat Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Z drugačnimi občutki je spremljal programove točke svatbene gostije stari gospod Vejvara. Bil je mal, oprezen kmečki kupec, v čegar hiši se je jedlo vedno le skromno in navadno, čeprav do sitega. Današnja gostija je napravila nanj velik vtis. V duhu je cenil, koliko vse to stane, in od jedi do jedi je rastlo njegovo spoštovanje do rodbine, h kateri se je sin priženil. Gotovo imajo veliko, si je mislil, gotovo so petični. In šele sedaj je bil popolnoma prepričan, da je njegov sin ,napravil dobro partijo'. Vstal je, šel k gospej Kondelikovi, stresel ji roko in je rekel z največjim priznanjem: »Vsa čast, mamica, vsa čast. To je bilo izvrstno. Vse bom povedal soprogi!« Te besede so bile za gospo Kondelikovo kakoi balzam. Naenkrat je pozabila na nesrečno dogodbo s »frakom« in zopet se je počutila v blaženem razpoloženju nevestine matere, kateri se godi izborno. Sedaj je prišla tudi teta Urbanova in je zašepetala gospej Kondelikovi na uho: »Beti, to je ,nobel', to je ,nobel'! Kaj takega še nisem jedla. In moram reči, za tri goldinarje — to ni niti dosti. Ali doplača k temu kaj tudi Beseda?« »Bog obvaruj!« se je branila hitro gošpa Kondelikova. »Kaj ti ne pride na misel!« »Jaz sem mislila, da daje svojim članom tako premijo ...« »Kaj pa še, kaj pa še!« je zavrnila s povdarkom gospa Kondelikova tetino neutemeljeno dozdevo. Z jedili so bili na koncu. Dame so še jedle neke slaščice, gospodje so izbirali mandeljne iz košarice in so jih luščili. Nastal je čas miru in prebave. Sedaj se je spomnil stari gospod Vejvara in je šel k mojstru Kondeliku: »Oče, hoteli ste nam povedati, kaj se vam je prigodilo ...« Gospod Kondelik je napravil resen obraz, pre-mctril je celo družb-, če še kdo razven Vejvare posluša in je začel: »Ne bi vam privoščil, da pridete v podoben položaj. 2e na potu v cerkev me je obhajala nekaka tesnoba. In ko ste šli v Besedo, sem si pomislil: pa pogledaš malo domov. Boste že zvedeli, zakaj. — Grem, grem ,vedno bolj mi 'je tesnobno. Zlezem iz voza, grem gori, odprem kuhinjska vrata in še vedno se ne morem znebiti te tesnobe. Stopim v sobo, sedaj pa me popade. Drži me za roke, za prsa, za vrat — niti sopsti nisem mogel...« »Za božjo voljo«, je zaklical gospod Vejvara, in kaj se je zgodilo potem?« Njegov klic je opozoril vso družbo, ki se je ozrla na Kondelika in ga napeto poslušala. »No skrailo«, je nadaljeval mojster, »d 1 ža-1 o me je in me ni hotelo spustiti na noben način...« »Kaj pa je bilo, oče?« se je oglasila Pepica. »Bilo je črno. Imelo je telo in dvoje rok, toda nobene noge in nobene glave.« »To je šala«, je pripomnil gospod Bečka. »Lepa šala«, je rekel mojster resno. »Ne bi vam je privoščil! Zvijam se, trgam na vse strani, hočem se znebiti tega — veste, da nisem slab in brez poguma — toda nič ne pomaga. Ono me drži, ne spusti me, naposled me vrže na fotelj, ne morem že več dihati — ločim se že z vami vsemi, mislim, na ženo, na hčer, na Vejvaro, na otroke--« Gospa Kondelikova je dregnila soproga v bok. »Ne suvaj me, žena, to je resnica — in v tem trenotku, hvala Bogu, so se odprla kuhinjska vrata, sobna vrata, in na pragu se je pojavila Beti, moja žena, kakor angelj maščevanja ...« »Ti stara klepetulja«, se je jezila gospa. »Vidi, kaj me drži«, je nadaljeval mojster z gesto, »priskoči k meni, popade ono za prvo roko, odtrga jo, popade za drugo, tudi to odtrga — potem pa prime velikanski nož, ki je ležal na mizi, zasadi ga onemu črnemu v telo, potegne doli — in prerezala vam ga. je na dvoje. Bil sem prost. Eno življenje se je končalo, toda jaz sem bil otet...« »In kaj je bilo to, za božjo voljo?« je vzkliknila teta Urbanova, ki je brez sape in vsa preplašena poslušala. Še predno je mogel mojster odgovoriti, je pritekel k njemu iz predsobe natakar Ferdinand in mu je povedal, da je zunaj neki gospod, ki bi rad govoril z gospodom Kondelikom. »Kaj pa hoče?« se je čudil mojster. »Saj sem v Kakšne »o nemške firme! »Trgovski Vestnik" piše: Znana tovarna Kathreiner v Berblinu-Monakovem, ki je tndi na Slovenskem dobro znana, je razpisala ceno 80.000 mark tistemn aviatikn, ki bi prvi preletel v zraku progo Berolin-Mona-kovo. Stavi pa — in to je za nas posebno zanimivo — sledeče pogoje: aviatik mora biti Nemec, aeroplan mora biti izumljen od nemškega inženirja in v vseh delih izvršen na Nemškem. Tako ekskluzivne so nemške firme, tiste firme, ki jim Slovenci pomagamo do tega, da razpisujejo take cene. To Kathreinerjevo postopanje si je treba dobro zapomniti in izvajati konsekvence. če bomo proti Kathreinerju, Franku itd. nastopali malo bolj odločno — kar prav lahko storimo, ker imamo v Ljubljani specijelno za sladno kavo in za kavno primes slovansko tovarno — bodo tudi Nemci postali ponižnejši. Grunvvaldske slavnosti v Krakovu. Poroča se od tamkaj, da je udeležba s strani Poljakov na teh slavnostih bila ogromna, da st k Slavičku. »Vstanite, mladi mož, lahko rešite domovino.« Slaviček je radovoljno vstal. »Kaj pravite temule« je vprašal Bečka K^iričko in je potegnil Slavička za ovratnik suknje., ' , Mojster Kanička je premotril toaleto Šlavieko-vo, obračal je mladeniča kakor vrtavko, primerjal, potegnil iz žepa zvit meter, zmeril je rokava, hrbet, zmeril ,frak' v pasu — in se je globoko oddafmU. »Ta bi bil prav! Skoro ista mera je!« , ^ »Prijatelj Slaviček, slecite ga!« je velel gospod Bečka. Izgovoril pa je te besede tako zapovje^lijoče, da se ni moglo ugovarjati. Slaviček ga je sleKčl kakor automat in gospod Bečka mu je pomagal obleči ,frak' gospoda Kondelika. »Izvrstno!« je zaklical gospod Bečka. »Sedaj le glejte, Slaviček, da pridete v dietni razred tele številke — potem bodete izgledali bolj mogočno.« Po dvorani se je razlegel smeh — niti Sjaviček sam se mu ni ubranil, ki se je v ,fraku' gospoda Kondelika kar vtopil. Izvlekel je še iz svojega robec in rokavice in že si ga je mojster Kariička dal čez roko, z veselejšim izrazom na obličju nega je, pokrival prej njegovo obupano lice. »No vidite, mojster«, je rekel gospod Bečka, »doma ga zlikate in gospod inženir KaŽaba ničesar naveofprihpdnje leto vsaj maja meseca; se pa začne z zgradbo;>^. V dobro poučnih krogih pai še vedno "vlada prepričanje, da belokranjska železnica naposled'lkhko še pade v vodo. v Klerikalni slovenski in hrvatski dijaki . »H t:.. BDI'.' . v iz Is^pe imajo 30. in 31. tm. sestanek v Zdreuju. Medvedico z mladiči so baje zasledili v gozdih !Wad Kačjo rido pri Mirni peči. 'Od^; »Glasbene Matice" za leto 1910/11 se je^kpnštftuiral tako-le: Predsednik: dr. Vladimir (jj^tvnihar; namestnik: dr. Janko Bezjak; tajnik: dr Janko Žirovnik; namestnik: Dragotin Še-benik; blagajnik: dr. Josip Krevel; namestnik: Anton Petrovčič; šolski nadzornik: dr. Janko Bezjak; namestnik: p. Hugolin Sattner; knjižničar: prpjj^nton Jeršinovic; namestnik: Anton Lajovic; gospodjar.jn upravitelj društvenih hiš: Fran Kobler; namesj^iji: Fran Milčinski; preglednik poverje-pi%va,: dr. Rudež; namestnik: Stanko Premrl; pravni zastopnik: dr. Vladimir Ravnihar; odbor-ni^: dr. Josip Mautuani in dr. Fran Mohorič. [n;i9trašno zločinstvo. V Trstu so spravili v boj^nico neko petletno deklico, ki je biia oku-že^^j \ venerično boleznijo. Bolezen se jej je razširila tudi na oči. Uboga deklica je povedala, da se jej je pred dnevi, ko se je nahajala v javnem vrtp^približal neznanec, ki jej je najprej podaril slaščice in potem »storil slabo". Deklica je vedela popisati ognjusnega zločinca in upati je, da pride kmalu oblasti v pest. <3 Pri goriškem deželnem odboru se bavijo z vprašanjem, da-li ne bi kazalo ustanoviti deželno zavarovalnico proti požaru, kakor taki deželni zavodi že obstoje v drugih večjih kronovinah. Komunalni realni gimnazij v Voloskem-Opatljto je imel v tem svojem prvem letu 36 učence^" in 2 privatni učenki. Ker pa je tekom let8;Bizstopilo 5 učencev in obe privatistinji, je bjl».5koncem leta na zavodu 31 učencev. Po do-movJhatVu jih je bilo 28 iz Istre, 2 iz Trsta in Tofai Hrvatske. Za to leto je bil zavod nameščen v občinski hiši, a s prihodnjim letom se premesti v'41'stne prostore v Opatiji, ida. Elementarni izgredi. V nedeljo 17. julija obti:?fc» uri popoldne so se pojavili prvi znaki vetjih-1 elementarnih izgredov; smer jugozapad. Prvi predvplivi teh izgredov so bili od 6. do 7. zvečer nevihte na skrajni meji Kranjske (zapad severozapad). Po noči so se popoldanski znaki ojačili ter ' razširili "proti jugozapad u. Po teh znakih soditi, imamo v kratkem pričakovati iz daljnih jtlžnih in zapadnih krajev poročila o večjih ele-metotarnih izgredih (potresi, viharji itd.). ^ 'fionec Medardorih dni. Napram vsem pri-ifriČaČevžfnjem je sv. Medard že s 15. julijem za-kijhČrHžvoje viharno in deževno kraljestvo. 16. in 17. jtolij sta bila izredno lepa, topla. Obeta pa se nitt ' zopet nova serija izrednih vremenskih po-j&^v/že po bistvu ne več na sv. Medarda račun, na račun vplivov daljnih elementarnih iz-fJ^v. Začetek najbrže že z 18. julijem. Pred nami'^f tudi kritičen dan 22. julija. Pred novim vremenskim preobratom kratko trajajoča vročina, menjaj^a z večjimi lokalnimi nevihtami. Obrambni vestnik. v Za Ciril Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 788. Učiteljsko1 društvo za postojinski okraj (plačalo 50 K; 789. Dijaki novomeške gimnazije plačali 200 K); 790 Krog narodnih Slovenk, Polzela; 791. Ivan Samec veletržec v Ljubljani plačal 200 K). v Vsem podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda v uvaževanje: Družba je izdala za petindvajsetletni jubilej knjigo: »Pogledna prvo četrtletje". Knjiga kaže sliko razvoja in delovanja družbe sv. Cirila in Metoda od ustanovitve do danes. Vsak rodoljub si mora to knjigo nabaviti. Cena ji je 1 K. Naroča se v družb, pisarni in pri vseh slovenskih knjigarnah. Pisarna dr. sv. C. in M. ima v zalogi tudi jubilejne razglednice in jubilejni nar. kolek. Vse podružnice prosimo, da blagovolijo vzlasti ob priliki veselic jubilejno blago razpe-čavati.' v Žirovnikovih narodnih pesmi IV. zvezek je izšel ter se dobiva po vseh narodnih knjigarnah, kakor tudi pri upravništvu Slov. Branika v Ljubljani. Pesmi ni treba hvaliti, ker že ime Žirovnik zadostnje. Zbirka obsega 30 narodnih pesmi za štiri enake glasove. Knjižica je vezana v platno, ima žepno obliko, dober papir in razločen tisk. Cena 1 K. Pevci in pevska društva sezite po knjižici, dokljer jo je kaj v zalogi. Čisti dobiček pripade družbi sv. Cirila in Metoda. Narodni gospodar. Vinogradnikom v pouk. Vsled neprestanega deževanja so se pojavili na trti razni škodljivci, med temi pa s posebno silo njen najhujši sovražnik: peronospora ali strupena rosa. Ta bolezen je poleg listja začela napadati tudi zarod (grozdje) s tako silo, da nam lahko ves letošnji pridelek uniči. Pa tudi če bi nam uničila samo listje, je že to zadosti, ker ne more potem ne grozdje ne les trte dozoreti. Treba je torej, da se z vso vnemo poprimemo izkušenega in zanesljivega sredstva proti tej bolezni, to je pravilnega in zadostnega škropljenja trt z zmesjo modre galice z apnom ali sodo. Med tem ko v suhem vremenu zadostuje navadno že en kilogram galice na 100 litrov vode, je treba letos vzeti l1/2 do dva kilograma. Na vsak kilogram galice vzamemo 1 kg neugašenega (živega) ali pa 2 kg ugašenega, dobrega mastnega apna, ali pa lV4 kg navadne sode, ki se jo rabi za pranje perila. Galico in apno je vsako za se raztopiti in še le neposredno pred škropljenjem skupaj zmešati, ker več dni stara ne učinkuje. Škropiti je treba v kratkih presledkih, to je vsakih 10 do 14 dni do srede meseca avgusta. Pri tem je treba imeti škropilnico, ki galico na fino razpršuje. Najprvo se poškropi trta čez in čez, potem se pa gre še enkrat skozi vinograd in se škropi samo grozdje. Ker je grozdje skrito pod listjem, je za to škropljenje posebno pripravna Nečhvilova hipna zatvornica, ki omogočuje, da je pri1 Škropljenju leva roka popolnoma prosta, s katero se lahko razgrne grozdje zakrivajoče listje. Posebno pripravna za to se mi vidi Nečhvilova škropilnica »hidrolina", potem tudi »avtomata" in »Avstrija". Konečno naj še omenim, da pospešuje razvoj peronospore še posebno vlažen zrak. Za to povzročuje peronospora v težki zemlji, v nizki legi, pri gosti saditvi, v nepovezanem in neopletenem vinogradu največ škode. Povežite torej trte, ampak le na rahlo in jih omandajte, to se pravi, Odstranite vse, kar je na njih nepotrebnega, zlasti nepotrebne poganjke, zalistnike itd., na šparonih (napnencih) pa prikrajšajte vse mladike za 3. ali 4. peresom nad zadnjim grozdom. Vinarski nadzornik Skalicky. Posvetu. v Poljsko-slovenski dijaški kongres v Krakovu, V Krakovu je bil v soboto otvorjen shod poljsko-slovenskega katoliškega dijaštva. Shod se vrši pod patronanco slovenskih klerikalnih poslancev Žitnika, Fona in dr. Benkoviča. Samomor šivilje. V bližini slavnoznanega bogatega benediktinskega samostana v Fekampu pri Havru se je izvršil te dni grozovit samomor. Samomorilka, 161etna šivilja Albertina Romain, je zlezla na najvišje skalovje, si z robcem zavezala oči ter se spustila v globočino. Cez nekaj ur so jo ljudje dobili z razbito glavo in polomljenimi udi ob vznožju strmega hriba. Bombni atentat. V torek opoldne se je v Li-chtenrade pri Berolinu razletela bomba. Poljedelec Kraaz je dobil v poslednjem času različna pisma, v katerih se mu s smrtjo grozi, če ne položi gotove vsote denarja. Pred kratkim je zopet dobil grozilno pismo, v katerem se od njega zahteva 3000 mark, sicer se bo izvršil na njega atentat. Teh 3000 mark naj bi deponiral na gotovem mestu v neki konzerv-ni škatljici, ki se nahaja en meter pod zemljo. Kaaz si je hotel stvar ogledati ter je na dotičnem mestu tudi našel škatljico. Ko se je pa dotaknil škatljice, je eksplodirala. In Kaaz se je težko ranjen zgrudil. Ljudsko štetje v Ameriki. Velikansko delo ljudskega štetja v Zedinjenih državah gre hitro izpod rok in je že toliko napredovalo, da bo vlada začela v kratkem priobčevati število prebivalstva v posameznih večjih mestih. V uradu za ljudsko štetje v Washingtonu se dela noč in dan. Zaposlenih je dva tisoč uradnikov. Čudna oporoka. V Londonu je umrl igralec Ve-zin, znameniti predstavitelj Shakespearovih ulog. Zapustil je par tisoč; v oporoki pa je določil, da ima biti pogreb brez vseh dragih obredov. Truplo naj se vpepeli v krematoriju, toda popoldne, »ko je ceneje«. Pepela ni treba hraniti v urni, posiplje naj se z njim vrt okoli krematorija. Prijatelji naj ne kupujejo žalnih oblek, ne vencev. Da si je prepovedal spomenik, se samo ob sebi razume. — Oporoko so v polnem obsegu izvršili. Meksikanci ustrelili Slovenca. Iz Trinidada v državi Colorado se poroča, da so tam Meksikanci ustrelili Slovenca iz Spodnje Štajerske Antona Cigana. Ker ni bil v nobenem društvu, so mu rojaki morali zložiti 108 dolarjev za pogreb. Izvanreden dokaz resnice ali usodno vrojeno znamenje. Beneficijat Gressmann v Sanackeru na Bavarskem je lani tožil tamošnjo bivšo farovško kuharico, ker je govorila okrog o njem, da je imela ž njim spolne odnošaje. V privi inštanci je bila ona obsojena na 6 mesecev zapora in 100 mark globe. A vložila je pritožbo ter izjavila, da nastopi dokaz resnice. Med drugim je navedla kot dokaz to, da je pri spolnem občevanju videla pri beneficijatu na nekem mestu telesa, ki »v normalnih razmerah občevanja« njej ne bi bil pristopen, vrojeno znamenje. Sodišče je dalo beneficijata zdravniško preiskati in res se je našlo na od kuharice natančno popisanem dotično znamenje. Beneficijat je seveda vse tajil in je trdil, da je kuharica dotično znamenje morda videla skozi — ključavnico. (Lepe razmete v bavarskih farovžih! Ali tudi pri nas farovške kuharice taka »znamenja« samo skozi ključavnice gledajo?!) Druga inštanca je šičfer obtoženko tudi obsodila, pa le na 20 K globe, to pk zato, ker obtoženka ni ovrgla trditve, da je videla »znamenje« skozi ključavnico (!). O obrekovanju pa se sodišče ni moglo prepričati, zato je sodbo prve sodnije glede zapora razveljavilo. Zanimivo je, da je drž. pravdnik v svojem plaidoyerju izrecno povdaril, da je prepričan o krivi prisegi beneficijata. (O ti branitelji vere!) H koncu našim gospodom kaplanom in župnikom lep nasvet: pazite na vrojena znamenja in zamašite luknje v ključavnicah! v Od veselja umrl. Nenavaden slučaj se je zgodil v Giflitzi (okrožje Wildungen v Nemčiji). Ob sklepu šolskega leta so imeli učenci slavnost, pri kateri so se tudi razdelila darila. Ko je neki 13letni učenec dobil darilo, ga je od veselja zadela kap. v V boju zoper malarijo. Na Angleškem so poskušali že vse mogoče zoper malarijo v angleških vodah. Sedaj delajo v zoologičnem vrtu v akvariju poskuse s takozvanimi »miljonskimi ribami z Barbadosa". Opazilo se je namreč, da se tem ale, komaj 2 cm dolgo živalice, živeče v morju ne zamudi. In ko popravite onega, bo Vse v redu.« ( Kanička se je hotel posloviti, toda plemenito srče' |ospe Kondelikove ni dopustilo, da bi odšel, predno se ne okrepča. Jedil je ostalo še mnogo in tako so imeli celo uro enega nepričakovanega gosta več. ''^Mojstru Kondeliku ni bilo več treba veliko dostavljati o svoji strahoviti historiji; obisk Kaničkov innekoliko besed je povedalo vse. Stari gospod Vej-\'ara je pripomnil, da ni še doživel kaj podobnega. . »Meni se to tudi več ne prigodi«, se je smejal mojster Kondelik. »Sedaj bom vedno pazil na vse ,frake'.« »Najimenitnejše pri tem je«, je zaupal Slaviček gos$$ilu Bečki, »da oni moj ,frak' pravzaprav tudi ni moj. Izposodil sem si ga od našega koncipista.« Gospod Bečka si je zatisnil z roko usta, da se ne bi preveč slišal njegov smeh. »Tristo vragov — iz tega bi lahko bila cela komedija: Svatba v tujih frakih«, je odgovoril Sla- »Kaj pa imate tam?« je zaklical gospod Kondelik. , , , »Pozneje - vam povem«, je odvrnil gospod Bečka. Precej časa je trajalo, predno se je poleglo veselje, ki.s£ ga povzročili ,fraki'. In gospod Bečka ni vzbujal več smeha niti z besedico. Potreboval je mirnega, rčsnega trenotka. Prišli so na vino in go- spod Bečka se je pripravjal na prvo napitnico novo-poročencema. Slednjič je prišlo k temu. Sedaj bi ga ne bil nihče poznal. Njegov obraz se je zresnil, glas se mu je umetno zatresel, ko je začel. Govoril je o starem prijatelju, ki se je povzdignil vsled neutrudnega dela v svoji stroki do mojstra, kakoršnega je treba iskati — (mojster Kondelik je v zadregi potegnil z roko po telovniku in si pogladil brke) — govori! je o njegovi blagi soprogi — (gospa Kondelikova je gledala vprto predse in ni ničesar videla) — precenjeval je vzorno vzgojo, ki sta dala oba svoji krasni hčeri — (oči gospe Kondelikove so se topile v solzah, Pepičine so se povesile) — preskočil je na Vejvaro, ki je od rodnega temelja prišel tako daleč, da ga je kraljeva občina praška pripoznala za zmožnega, sodelovati pri njenih opravilih — (očetovsko srce starega gospoda Vejvare se je omehčalo s tem, da se je večkrat prijel za nos) — da ne ostane ničesar drugega, kot da vsi, ki tu sedijo, vstanejo in za-kličejo novoporočencemo za pot v daljše življenje po njegovem vzgledu kar najsrčnejši nazdar! mnogo sreče! Gostje so vstajali, gnjetli so se k mlademu paru, rdečemu kakor višnje, trkali so s kozarci in ponavljali za gospodom Bečko: Nazdar, mnogo sreče! Teta Urbanova je pri tem poljubila nevesto, potem pa je hitela takoj k stavbeniku. »Gospod Bečka«, se je priklanjala in ga je prijela za roko, »imenitno ste to povedali. Jaz sem sli- šala enkrat govoriti doktorja Riegra, ko so odkrili Jungmanov spomenik na Frančiškanskem trgu, toda takrat mi ni tako ugajalo — bili bi me kmalu tam zmečkali. Krasno, krasno ste povedali. Bože, jaz rada slišim govorance! Šele tedaj človek vidi, kaj je omika in inteligenca!« Ko se je malo polegel šum, ki ga je povzročila prva napitnica, se je dvignil boječe delovodja Jed-lička. Čutil je, da je prišla njegova ura. ,V imenu delavstva' — kakor je govoril — smatra za svojo dolžnost napiti zdravico gospodu Kondeliku in njega soprogi, v katerih so videli vsi vedno vzor prave zveze slikarske umetnosti z domačimi čednostmi. Iz te zveze je vzcvetel najkrasnejši vzorec šablone, s kakoršnim se je kedaj gospod Kondelik v svoji stroki mogel ponašati, gospodična Pepica, ki bo okras sten nove svoje domačije, ustanovljene od gospoda Vejvare, pri kateri volitvi ni odločeval samo smisel za umetnbst, ampak tudi za prirodo. Dvigam kupico na zdravje gospodične neveste, njenih starišev in gospoda ženina. Novo trkanje, klici, defiliranje okrog novopo-ročencev in hevestinih starišev. Gospod Bečka, kakor da bi bil izkušen komisar, kar se tiče govorništva, je potrepljal Jedličko prijateljsko in prizanesljivo po rami in je rekel: »Dobro ste povedali, prijatelj, zelo dobro.« Dalje prihodnjič. pri otoka Barbados (v skupini antilskib otokov), žive od moskito — muh, ki so nositeljice povzročiteljev malarije. KrogBarbadosa je malarija vsled tega popolnoma neznana. v Strašen čin blaznega. V Železnem brodu pri Jabloncab na Češkem je neki kmet nenadoma zblazuel in je v tem stanju umoril celo svojo rodbino. Enega otroka je tako dolgo suval z nogo, da je umrl, drugega je z glavo najprej porinil v vrelo vodo, ženi je odrezal uho, očetu je s sekiro prebil lobanjo, svojo mater je pa obesil. Komaj so ga obvladali. v Strašna surovost. V Mainzu je 31-letni delavec Schmidt nedavno prišel zjutraj pijan domov, je potegnil svojo ženo, ki je bila noseča, iz postelje ter jo vlačil po sobi semintja, naposled pa jo je tako saval z okovanimi črevlji ter ji razparal z žreblji trebuh, da so ji izstopile obisti. Ne-srečnico so prepeljali v bolnišnico, surovinp pa so zalotili pozneje v neki krčmi in zaprli. Senzacijonelen umor v Londonu. V Hilldroy crestant je izvrševal svojo prakso 501etni amerikan-ski zdravnik dr. Crippen. Pred enim letom se je oženil s 35 letno artistko, ki je bila obenem blagaj-ničarka obsežne zveze angleških artistinj in ki je imela kot taka opraviti z velikimi vsotami. Dne 2. februarja t. 1. je dr. Crippenova žena nenadoma izginila in nihče ni vedel, kam. Dr. Crippen je pripovedoval, da je odšla v Ameriko in pozneje, da je tam umrla. Amerikanski listi so o njeni smrti prinesli celo smrtna naznanila. Dne 9. t. m. je izginil tudi dr. Crippen, in sicer s svojo stenografinjo. Vsled tega je dala preiskati policija njegovo stanovanje in v njegovi kleti našla strašno razmesarjena človeška telesa. Raztelešena trupla so bila položena v apno ter od apna že tudi močno razjedena, vendar pa so se nekatera znamenja, ki govore za to, da je to truplo žene dr. Crippna in da jo je torej ta umoril. Smatra se s tem večjo gotovostjo, da je dr. Crippen izvršil na svoji ženi umor, ker je njegova žena ravno v kritičnem času imela kot blagajničarka zveze angleških artistinj velike svote v rokah in da se je dr. Crippen polastil tega denarja. Sum, da je dr. Crippen umoril svojo ženo, se še tem bolj povečuje zlasti radi tega; ker je dokazano, da je ravno v istem času, ko je pravil, da je odšla žena v Ameriko, drugim pripovedoval in tudi domov pisal, da se je dal od svoje žene ločiti. Staršem svoje stenografinje je celo pokazal očividno ponarejeno pismo svoje žene, v katerem pravi ta, da privoli prostovoljno v ločitev zakona. Cela zadeva postaja vedno bolj misterijozna, zlasti radi tega, ker se je konštatiralo, da so v apnu raztelešeni deli dveh ženskih trupel, od katerih je ena glava strahovito razkosana. Policija zasleduje z nekako mrzlico vso zadevo in je dognala, da je dr. Crippen pečal tudi s prepovedanimi operacijami na ženskah. Uvedle so se najobsežnejše poizvedbe in policija je izdala tudi tiralnico. Stenografinja, katero ie odpeljal dr. Crippen s seboj, je pisala svojim stari-šem, da je odšla z njim kot njegova žena in da se ob strani svojega moža prav dobro počuti. v Tajno izselniško agenturo so zasledili na Reki. Spravljala je od zdravnikov za bolne spoznane izseljence v Ameriko. Imejitelje agenture so zaprli. Celjski sokolski zlet dne 14. avgusta 1910. Velika ljudska slavnost v celjskem »Sokolskem domu". Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. HRVAŠKI BAN ODSTOPIL. Budimpešta, 17. julija. Hrvaški ban dr. Tomašič je podal danes min. pred. grofu Khuen-Hederva-ry-ju svojo demisijo. Hrvati so tekom pogajanj z banom vse svoje druge zahteve opustili, le na odstranitvi načelnika hrv. pravosodja Aranitzkega so odločno vztrajali. Ban pa temu nikakor ni hotel ugoditi in je raje izvajal konsekvence ter odstopil. Kakor hitro bode končana v ogerskem parlamentu adr. debata, potuje grof Khuen v Ischl in izroči cesarju banovo demisijo. VRNITEV ŠPANSKEGA KRALJA V SAN SEBASTIAN. San Sebastian, 17. julija. Kralj Alfons je dospel danes sem z ekspresnim vlakom iz Madrida. Prebivalstvo mu je priredilo prisrčne ovacije. BOMBE NA BOLGARSKEM. Sofija, 17. julija. V Kistjendilu so anarhistični študentje z bombami skoraj popolnoma razrušili državni internat za dečke v mnenju, da se zgradi tu prestolonaslednikova palača. PŠENICNA ŽETEV V RUMUNIJI. Bukarešt, 17. julija. (Por. Agence Telegrafique Roumaine.) Pšenična žetev v Rumuniji je dala letos napram vsemu pričakovanju sijajne rezultate. RELEGIRANI ITALJANSKI VISOKOŠOLCI. Dunaj, 17. julija. V včerajšnji seji akademičnega senata na dunajskem vseučilišču se je sklenilo italj. visokošolce Šabaca, Mautla in Covicha za vselej re-legirati>z dunajskega vseučilišča, ker so se udeležili novemberskih demonstracij lanskega leta. Dvema drugima italj. visokošolcema se je izrekla ostra graja. STAVKA ŠPANSKIH RUDARJEV. Bilbao, 17. julija. Stavka rudarjev se vedno bolj širi. Ko so policaji hoteli raztresti četo stavkujočih, so se jim ti uprli in je došlo do boja. Policaji so streljali, jeden rudar je ranjen. Bilbao, 17. julija. Stavkujoči rudarji so ometavali pisarne rudniškega ravnateljstva s kamenjem in so skušali s silo udreti v nje. Rudar, ki je bil pri spopadu s policaji ranjen, je že umrl. Govori se, da se prične jutri splošna stavka. VELIK POŽAR. Baku, 17. julija. V Šibajevu, kjer se dobiva nafta, je začelo goreti 3 tisoč pudov petroleja. Ogenj je zasegel tudi rezervoar kavkaške petrolejske družbe. Opoldne še ni bil pogašen. ŽELEZNIŠKA NEZGODA. Melbourne, 18. julija. Na postaji Rismond sta trčila skupaj ekspresni in osebni vlak. Oba sta bila zelo zasedena. Trije vozovi so razbiti, 8 oseb mrtvih, 30 ranjenih. TRGOVSKI MINISTER NA ČEŠKEM. Plzno, 18. julija. Danes je dospel sejn trgovski minister Weisskirchner. V veliki dvorani trgovsko-obrtne zbornice ga je pozdravil češki in nem. predsednik zbornice. Potem si je minister ogledal različne industrijelne zavode po mestu. STAVKA ŽELEZNIČARJEV NA FRANCOSKEM. Pariz, 18. julija. Pogajanja železničarjev z železniškimi družbami so se očividno neugodno končala, ker je sklenil železničarski sindikat sinoči generalno stavko. Roka za stavko še sindikat ni določil, ker hoče počakati na sklepe železničarskega I kongresa, ki se vrši od 27. do 29. julija v Parizu. Pariz, 18. julija. Stavkovni komite je sklenil, da se stavka prične na vseh francoskih železniških progah ob neki gotovi uri; takrat pogasijo vlakovodje ogenj v strojih, sprevodniki puste vlake na progah s tovornim blagom in potniki vred, nadzorstveno osobje bode ustavilo vlake na postajah itd. NEMŠKI ČASTNIKI NA KITAJSKEM Kiel, 17. julija. »Kieler Neueste Nachr.« poročajo, da pojde večje število nemških častnikov na Kitajsko, da reorganizirajo kitajsko armado. Kitajci hočejo upeljati splošno vojaško obveznost, s čemui bi se stoječa kitajska armada pomnožila na 2 miljona mož. UMOR ITALJANSKEGA PROFESORJA. Turin, 17 julija. Profesorja tukajšnje Albertino-akademije, Fioreja in njegovo sestro so neznani zločinci na letovišču v Pimosorinese umorili. Podrobnosti manjkajo. STRAŠNA RODBINSKA TRAGEDIJA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 18. julija. Poštni uslužbenec Molnai je ponoči ubil svojih pet otrok in samega sebe smrtnonevarno ranil. Poslal je svojo ženo z nekim zigovorom proč, nato pa je prerezal z britvo svojim otrokom, starim od 2 mesecev do 8 let vratove. Mol-narja so težko ranjenega odpeljali v bolnišnico. Ko je žena prišla nazaj in videla svojo deco mrtvo, je zblaznela. Motiv dejanja je pomanjkanje. Budimpešta, 18. julija. Molnarja so v bolnišnici zaslišali. Pravil je. da je svoje otroke pomoril počenši od najstarejšega; vsak je bil na mestu mrtev, ne da bi dal kak glas od sebe. Njegova mesečna plača je znašala 66 kron: ker je moral dati letno samo za slabo stanovanje 260 kron, ni mogel izhajati in se je moral strašno zadolžiti. Videl je, da ne more za mesec avgust stanarine in vsega druzega ter je raje ubil deco in poskusil umoriti samega sebe. Upa, da bodo ženo vzdrževali dobrotljivi ljudje. K ODSTOPU BANA DR. TOMAŠIČA. Budimpešta, 18. julija. Imenom srbo-hrvaške koalicije sta šla včeraj ob 2. uri popoldne poslanca dr. Lorkovič in Šurmin k banu in sta mu izjavila, da koalicija vstraja na izvršitvi pakta z dne 25. januarja letošnjega leta. Ban je odvrnil, da bo podal svojo ostavko in odpotoval v Zagreb. Budimpešta, 18. julija. Ban dr. Tomašič, Chav-rak in Armuš so se dopoldne odpeljali v Zagreb. — Hrvaški poslanci so še ostali v Budimpešti in se bodo udeležili tudi sej ogerskega državnega zbora. JESENSKO ZASEDANJE AVSTRIJSKEGA PAR. LAMENTA. Dunaj, 18. julija. »Poljska koresp.« je priobčila sledečo izjavo nekega odličnega politika: Od odgo-denja našega parlamenta je poteklo šele malo časa in vendar se da že iz pogovorov z vodji različnih strank konstatirati, da presojajo položaj v veliko milejših barvah ko začetkom tega meseca. To ne velja samo glede Poljakov, ki bodo šele koncem avgusta ali septembra po dogovoru z Bienerthom glede prekopov določili svojo taktiko, to velja tudi glede krščanskih socijalcev in nemških nacijonalcev, upati je, da se bodo s pomočjo te ali one manjše skupine dalo dobiti v jeseni zopet večino za najpotrebnejša dela. Jasno je, da bi nič ne koristile nove volitve brez reforme poslovnika, zato ne misli niti Bienerth niti kdo drugi na razpust parlamenta. Loterijsite številke. Trst. dne 16 julija 1910: 26, 43, 24, 31, 38. Line, „ „ 83, 26, 37, 20, 74. Zagotovitev eksistence! V najem se odda s 1. oktobrom t. 1. gostilna in trgovina. — Pogoji zelo ugodni. Znanje slovenskega jezika se želi. Pojasnila daje Oskrbništvo graščine Loka pri Žusmu. 417 3-1 Kupi se po ugodni ceni"dobroJohranjena trgoVsKa stojnica (štant) in VMeimoVa blagajna. Skrajne nizke ponudbe z navedenjto mere do 21. t. m. pod »Trgovska oprava 300" na upravništvo tega lista. 418 1 Manufakturista sprejme pod ugodnimi pogoji tvrdka JuliuS Žigan, Polzela, Savinska dolina. 413 3-2 Slikar in pleskar prevzame vsa v svojo stroko spada- \ ' joča dela, kakor slikanje sob, cerkev, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Priporoča se za mnogobrojna naročila. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Sprejmem več dobrih pomočnikov _v trajno delo. J Diktor Beuc, Celje I I E11BB 1 1 297 -17 Šubieeva slika Franceta Prešerna ter Groharjev Primož Trubar v okvirju ali brez okvirja se dobita v Zvezni trgovini v Celju. Velika zaloga najrazličnejših svetili in modernih slik. Portreti slavnih pisateljev, muzikov itd. Ceniki - na zahtevo franko. -— 1 j 1iai■ 11