3ut -Jlttutett geinu jStafe|Mt 1>e$ jSaifers! So8 f. f. flreie-©eridjt Sidi als S3enifungSgei;id)t &,at "geute untct- bem SBorftJst bes f. f. §ofratljes 'peiiiridjcr ini 58etfein be8 t. f. 8. @. 8t. <Pefarič, !. f. ?. ©. ŠR. Sorban, f. f. ©. §. 81. SEojplaf unb be« žftec^tšprafttfanten Siaunig iibcr bie 93erufung bc« 2. fiorbeš, loiebet baž Uvtt^eil bc8 f. f. Sejirfg« geritfjtes Silli »om 23. Šamier 1884. 3- 101 hjomit 8. fioibeš, »crantmortticijet Siebactmr ber •petiobifcftcu ®rucffd|rift ,,Slov. Gosp.-1 in aKarburg ber Uelitt« tretung be« §*496 begangen baburr^, bag cx in bcr Dfummer 1, be* XVIII. Saijtflange« oom 3. 3Snnev 1884 ber unter feiiier »erantiuort. SHebactioti tn 2){av6iitg erfr^eineiibeu pcriobifc^en 35rnc(|(^rtft nSlov. Gosp." rcfip. in ber in biefen Sftummer abgcbrudten (Sorvtiponbeiij in Iz št. Vida niže Ptnja noc^ftcijtnbe ©iijje al« in Slovenskeiuu svetu je že znann, da imamo pri nas tudi neinškutarje. Prvi jo ,Francel Schosteritsch  Poprej so se bahali, sinodbe kadili, sedaj pa rfehtajou sicer jih še neiuškutar Kolenc za dolžni venec toži", — 3itr ®nicf(tgmig unb fo jut »ueiteren SBerbreitiutg gebror^t, fumit btn ijr. <Ł<fyofta\tid) u. 3of. ^olcnc »on mc^reren Seutcn ntit ©o^impfinocteii belcgte, — fd)utb'g erfannt ». gera. § 496 %b\. 1 ©t. ®. u. § 261 ©t. ©. ju einet ©clbftraje «on 15 f(. 3U ©uufteu be« žlrmenfoiibe« ber ©tabtg. 9Rar6nrg eticiit. 3 Łage Sftrefi u. gcm. § 389 ©t. *JJ. O. jum @rja(-.e bev Soflcn bc« ©ttafBerfab^ven« u- 33odjugc« oerurteift luuvbt, lualjrciib gieid^' jeittg gcm. § 39 ty. ©ef. bem S. jfocbeš auftjetvagcn luitb aiif bcv evjien ©eite bcr erftcn nait Dicc^tshaft biefeS Uvteife« crjdjie« neubeii Kmnniev bež ,Slov. Gosp." baž uovjtc^enbe SvfenntniS ouf feinc Softcn ju »eioffentHdjeii. Illati) bcr in ijolge S5crfiignng Bom 22. gcbrimr 1884 3- 2671 in SlniBCfenljeit bc« 25r '©(antj^nigg a(S aiiSiTjeiijiifjlter SJettieter bcr $riiiat=5!liif(agev bcž Sertljcibisei« 25i. ©crncc a[« aussgcioiefener SJert^eibigct beS 3lnget(agtcn bc« ^riuatbctfjciligteit be« aSertreterS bečjelben am 27. aTfav; 1884 »orgeiiomnienen "pauptuerljanbluiig auf be« Uon 25r. ©(oiitj^ntgg al« 95etticter bc6 ^viDatflager gtfteKtcn Slntvagei? onf 3''riictwciimig ber S)e= rufung mib SBeftiitigung bež evftvidjtetlidjen Ui'K)eilcS. 3u ¦Rcritt crfnnnt: @« »uerbe bie «om Slngcflagteii S. j?oibcš gegen i>a$ ober» »ualjnte Uvtl)ei( tuegeti be« 3tu#fpciio*)c8 iiber bie ©i^nlb unb bie ©tittfe eviivifjene ŠBevmnng o(« iingcgriinbet jnviictgcn-ieieu, bo« etftridjttJlioje UrtijcU Uottintjattlid' BeftStigct mtb bcr 33erufung8« lvcrbcr gem. § 390 ©t. $. O. in btc Žragtmg bcr ^often bcS SlUipetBerfaljreii« MtfSfft; ebenfo lunrbc bie Bon Ł. fiotbeš gcgen bieje« Uitl)ei( ivegcn uorliegenber DJidjtigfcit^iiriiiibe im ©inne be« § 281 P. g, "lir, a. beiic[)mig*meiie !|3. 10 @t. ^. O. et« gviffcne 58evuiung o(« liiificgviiitbet jnviicfgeitjicfen mib baž erft« ridjtevlidjc llrtcil im ^imfte bc« bie«iijlligcn ©^ulbfprudje« be» ftatiget. <Łi(lt am 27. SKStj 1884. 2)et SBorfitjenbe, bfr r. 1, $ofvat§: fjlnriiljur m. p. Celjski kmetski prijatelji. V št. Jur ob južni železnici prisopihalo je blizu 200 celjskih rogoviležev z žandarji in ,,poksarji'. Vodi jih žnpan Nekerman sam, podvodje so znani „4 celjski dohtarji'1. Tukaj razsajajo in ponujajo šulverein prav nesramno, da je Slovencem prevec. Čeravno so pa Slovenci bili, katerih je celjska svojat prišla dražit, ni bil nobeden iz mej nje ugrabljen, ampak samo kmetski ljudje, to pa na zalitevanje celjskih rogoviležev. Vklenjene je potem celjska druhal psbvala, suvala, ,,s pokserji" po glavi tolkla. In ko jih v mesto pripeljajo, je vse po konci ter grozno in grdo v nje in splo*h Slovence bruha iz sebe in spremlja z nepopisljivim zaničevanjem od kolodvora do ječe. Takšai so raznpiti celjski kmetski prijatelji. Vrli naši državni poslanci so radi tega 21. t. m. sledečo interpelacijo v državnem zboru stavili: V 18. dan t. m imela je biti ustanovitev krajne skupine ueraškega,,Schulvereina" v trgu. Šent Jurij, pri Celji na dolenjem Stajerskem. Ta shod se ni naznanil niti županu v Sent Juriji, niti političuemu oblastvu, ter ni bilo nobenega vladnega zastopnika prisotnega. Ob določenej uri sešlo se je kakili 30 do 40 kmetov iz okolice v dotičnej krčmi, a z juž. železnice s posebnim vlakom dospelo je okoli 100 osob iz Oelja z županom Celjskim na čelu. Ko je v otvorilnem govoru izrekla se beseda ,,Schulverein", izjavili so kmetje, da o ,,Scbulvereinu" ničesar vedeti nečejo, ker je vse prebivalstvo slovensko in ker ,,Sclmlverein" le razpor seje. Nekateri Celjski gostje začeli so zabavljati na sicer ne prisotnega župana Šent Jurškega: zakaj da ne skrbi za policijski red, na kar so kmetje, dasi so bili vsled zabavljanja na njih obče priljubljenega župana, ki že 20 let posluje, zel6 razkačeiii, odoovarjali jedino le s klici: ,,Mi smo Slov^nci! Mi neč-emo Schulvereiua! Odidite, od koder ste prišli!" ne da bi bili učinili kak izgred. >v Kar nastopi c. kr. žandarmerija, pomnožena z žandarji iz Celja, z nasajenimi bajoneti in že na potu do zborišča aretirali so žandarji vsacega kmeta in kmetskega fanta, na katerega je kak Celjski gost pokazal. Potem so in sicer na povelje Celjskega žvipana nadaljevali aretiranja v gostilni, akoravno k temu ni bilo niti najmanjšega povoda. (Cujte! na desnici.) Nekega kmeta, ki o vsein shodu ničesar znal ni in. je le sluoajno mej tem prizoromv stopil v krčmo, prijeli so takoj pri ustopu. (Čvijte! na desnici). Na poti iz gostilne v žandarmsko kasarno tepli so Celjani, ne da bi bili žandarji kaj branili, z boksarji ugrabljene kmete, katere so potem odpeljali v Celje v preiskovalni zapor. Uvažuje, da po nemškem ^Scbulvereinu'*" v Šent Jurij sklicani shod ni bil prijavljen županu, kot krajnemu policijskemu oblastvu in da tudi nobenega vladnega komisarja pri tem shodu bilo ni — uvažuje dalje, da so se na zaukaz Celjskega župana — ki v občini Šent Jurij nema nobene uradne oblasti — aretirali kmetje, ki neso zakrivili niti najmanjšega motenja javnega mirii in reda, in se je tako c. kr. žandarmerija zlorabila in bi se bili s tem utcgnili pouzročiti jednaki žalostni dogodki, kakor lansko leto v Brežiškem okraji, dovoljujejo si podpisani naslednje vprašanje na gori imenovaua gospoda c. kr. miuistra: I. Je-li visokej ces. kr. vladi znano, da ima nemški ,,Schulverein" sbode brez navzočnosti političnega oblastva? in II. Kaj misli Nj. uzvišenost gospod deželnobrambeni minister iikreniti, da c. kr. žandarmerija ne bode zvrševala tako nepostavnih aretiranj, ki neso opravičena niti z ozirom na javni mir in red, niti po morda dogodivših se izgredih. Dr. Vošnjak, BožidarRaic, baron Goedel.