; | novi domovini v srcih tudi tistih, ki vkljub vstm _e-s umnostim vodilnih državnikov še zaupajo na nj#. Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš. Lelošnji občni zbor, ki bi se imel vršit dne 30. t. m., je preložen na poznejš čas. Dan se bo pravočasno naznaml. Goveji sejmi v Mariboru so do nadaljnega j)re|i»Yedani radi slinovke. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejni dne 21. septembra 1923 se je pripeljalo 244 svinj, cene so biie sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 200^—_7i dinarjcv. 7—9 tednov stari 350—500 D, 3—4 mesece stari 625—900 D, 5—7 mesecev 1200—1400 D, 8—10 mesecev 1500—1875 D, 1 leto 2125—2400 D, 1 kg žive teže 22.50—25.— D, 1 kg mrtve teže 28.75 do 32.50 D. Iz dvorišča. Kako stara naj bo kura, da ti Ytrže tvaj zaželjeni dobiček? Ako je kura dobra ter ima yse lastnosti, ki jih pričakuješ od dobre kure, se ti že pokaže v tem oziru takoj v prvem lctu. Dobro lego hrani tudi drugo ter tretje leto. Po tretjem letu ti pa ne bo prinašala več one korisli, ki jo pričakujes od kure. Po tretjem lelu zapade po večini vsaka kurjim slabostim. V tej starosti ti ne nese več, ker se jej začnejo razlirali jajca v telcsu. Radi tega nevamega jajčjega razlivanja tudi pogine knialu. Pripomnim pa, da je lahko kura dohra na dvojni način: nekatcra pridno ter vaiomer r.ese, dmga pa je bolj za valitev. Kurc, ki rade valij«, )u*sejo veliko manj. Ako kura nese, ki je za valitev, sc takoj zopet spravi na gnezdo ter hoče valiti. Ustreai po možnosti njenemu naravnemu nagonu. Taka kura ii vali na leto celo po trikrat. Hoče imeti gospodinja poln» dvorišče kuretine, bo po takih kurah naravnost povpraševala in so te vrsle kure veiiko več vredne, neg« one, ki ncsejo. Kura, ki vsled nezmožnosti niti ne nese več, nikakor ne zasluži vsakdanjega kruha in vsaka gospodinja ve predobro, kam s tako živaljo. Danes ho- iosptiiarstva. O raavoj« grczdja v primerjevalnc jaamene, kar bo gotovo wuumalo producente in konsumente. 1931 1922 1923 18.1.9.15.9.1.8.1.9.16.9.1.8.1.9.16.9. teža grozdja v g 44 85 113 69 74 113 51 55 72 število jagod 111 114 113 158 132 90 119 46 89 teža 1 jagode v g 0.36 0.70 0.93 0.44 0.56 0.80 0.33 0.65 0.73 kislina v 100 cc s. 4.29 1.90 1.15 4.9 1.98 1.56 3.50 2.83 2.11 % kisline 3.27 1.68 0.90 4.01.17 0.95 3.192.651.85 Grozdje zaostaja v zorenju. Kvaliteta in kvantiteta vina bo slaba. Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca oktobra t. 1. sledeča predavanja na Štajerskem: V nedeljo, dne 7. oktobra: 1. Svečina, o jesenski pripravi zemljc, Štrekelj. 2. Špitalič, okr. Konjice, o kletarstvu, Štamberger. 3. Benica, Prekmurje, o kmetijstvu, Pavlica. V nedeljo, dne 14. oktobra: 1. Koprivna, o živinoreji, Wernig. 2. Fram, o izboljšaoju kmetijstva, Štrekelj. 3. Zibika, o kletarstvu, Štamberger. 4. Sakatovci, Prekmurjc, o odbiri semena, Pa^lica. Ali skrajna neumnost ali peklenska hudobija. — Kakor blisk iz jasnega neba je zadela vinogradnikc strašna novica, da ne smejo kuhati prosto žganja iz vinskih droži. Z dnem 2. avgusta 1923 je delegacija min. financ v Ljubljani naznanila pod štcv. B III. 2-28 ex 1923 finančnim ravnaleljstvoin in njenim podrejenim organom, da se morajo smatrati vinske drože enake pokvarjenemu vinu, iz katerega se dela konjak, ki ni dovoljen za prosto žganje, za to se vinske drože ne smejo prosto kuhati. Če pa hoče kdo kuhati drože, mora plačati ])ribližno polovico več, kakor za slive. S tem je zadan strašen udarec vsem, ki imajo opraviti z vinogradnišlvom. Vinska kriza je kriva, da sc vinogradi več nc izplačajo in sedaj še celo prepoved porabiti vinskc drože. človeku se zdi, kakor bi nekdo nalašč v tem času, ko vinogradništvo vzdihuje pod slabimi razmerami, hotel vinogradniku še ta dohodek vzeti. Navajam samp že vseh različnih hudobij in krivic v tej naši doinovini, kjer bi se nam najboljše lahko godilo, a da se najdo kdo, ki zamore ljudstvu zadati tak udarec, pa je skoraj neverjetno. Danes, ko je taka sila za denar in se ga jc za droženko, ki je ob cnem tudi zdravilo, vsaj nekaj dobilo, pa se na lak hudoben način vzame ta dobodek! Ali ni tak predpis najnavadncjše oškodovanje gospodarslva? Ljudje bodo morali drože scdaj naravnosl proe černo omcniti še najljutcjšega kurjega sovražnika —¦ dihurja. Najbolj zagrizcni kurji sovražnik je dihtw. Dihur se najrajši klati. ter skriva med hišami, kjer siuti ler voiia svojo najljubšo pečenko. Da se obvaruješ tega krvoločneža na svojem dvorišču in v kurnjaku, karaor navadno zapiraš svojo perutnino, moraš inieli pazne io vedno odprte oči. Od giadu natirani dihur postane iak» predrzcn, da se cclo po dncvu priklati mcd perutnino i_ si izbere svoj del. Za svoj kurji lov pa si izbere najrajši večerni mrak ter noč. Komaj, da se začne mračiti, se poda na latinsko-roparsko pot in se bliža prenočišču perutnine. Če je količkaj mogoče, se bo skril kje blizu perutnine in tamkaj čakal pozne noči. Kakor hitro se čuti za svnj posel v nočni temi varnega, gre na delo ter začne daviti in daviti in se opijaniti s svežo kur-  jo kivjo. V eni ncči ti lahko eden gladen dihur podavi  celi kurnjak. On hlepi v svoji divji krvoločnpsti le f krvi, mesa, dokler ni primoran od lakote; nili ne jiegleda. Gorje pa kurjemu dvorišču, na katerem se |e ugnezdila cela dihurjeva družina. Ta šteje po navlifti 5—6 glav starih in mladib. V tem slučaju ti bo gledal« tvoje oko krvavo poklanje, ki so ga povzročili ti krv«ločneži. Vsaka dobra ter skrbna gospodinja bo torej predvsem sama pazila, da ob pravem času kurje pten»čišče zapre in sicer varno, koj, ko so se podale kure k počilku. Nikar nc Irpi, da bi kure nočile le po drcvesife na dvorišču. Kure se na ponočnem dežju Jahko nevarno premočijo, prehladijo, pa privabijo na dvor ludi di¦k-urja, kuno in celo lisico. (Prihodnjič dalje — kurjerejec iz samostana). PREZIMOVANJE VRTNIC. Ko pišem o prezimovanju vrtnic, nika-kor ne naislim vrtnic-plezalk ali ovijalk (Schlingrosen)', ki so _apeljane ob zidu hiš, se vspenjajo na vrtih po žicah, kolih ter stebrih do balkonov, na gosto v obokih krasij* vrte in se kaj rade uporabljajo kot hladnice. Ne misliza vrtnic-žalostink (rrauerrosen), ki se okulirajo na zel« visoke divjake ter se razvijajo navzdol v dolgih vejicab in mogočnih kronah. Ne misli mraznih v korenini piistnih vrtnic ter raznih grmičev, ki jih vidimo prav p«gosto na vrtib in se tudi prav dobro obnesejo. Te vrstt namreč ne pozebejo in če kalcra spomladi več ne užLfi, je umrla po zimi ne radi prehudega mraza, amp«k iz icnkih drugih vzrokov. Ako govorim o prezimovanju vrtnic, mislim le okalirane stare in mlade vrtnice. Seveda tudi take okulanr te, ki imajo speče oči, to sc pravi: okulirane oči so sreže in zelene, a še niso pognale. T> bo treba braniti pred zimo, sicer ti na sipomlad ne bodo več v radost ist ycselje. Kako obvarovati vrtnico pred nuazom? Pred vsem pripomnim, da vrtnica ne ozebe ali p#zebe tako hitro, kakor navadno vrtnarice mislijcK Čt ima vrtnica močno krono ali recimo, izraščen močan les iz okuliranih oči, prenaša mraza do 5 stopinj t po_ ničlo. A ravno glede mraza je vrtnar v vedni negotoYOsti, vreme se pozimi naenkrat obrne, mraz poskoči, dcbtcc se radi zime utrdi, postane krhko in se takoj zlo_li, kadar ga hočeš pripogniti k zemlji. Ako začne zmrzovati zemlja meseca novenibra, b» treba misliti na prezimovanje negovank in ljuWje»k tvojega srca. Torej na prczimovalno delo! Odveži vrtnico od kolov in previdno poskusi, na ka- ^ ^ ^ a tero stran sc da deblce najlažje pripogniti. Če bi že bila vlivati in to bi naj bilo pametno državiio gospodarstvo, zemlja slučajno zmrziijena, odkoplji nckoliko zcmlje od če sc naravnost ljudi oropa denarnega dohodka. Člo- taistc slrani, na katero želiS nagniti vrtnico k zcmlji. vek pa, ki si je zmislil, da sc dela iz droži konjak, ima ali prislno oslovsko pamet ali pa je v svoji hudobiji sovražnik Ijudskega blagostanja; na vsak način spada proč « Člcrreik« dn_be, ali v norišnico ali v jcčo. K.oliko rasbnrjenja bo in ,)• aop«l ta odredba »blasti povin#(Sila. teakt bodr z^>ppl v Yfliki _ifri pad!« zaupanje v jKrono zmanjšaj s tem, da dorežeš že sedaj Yejicc boij na kTalko. Na vsak način ti pa odsvclujem, da bi obrezala vojire 1ako na kratko kot sjtomladi in bi hotela si že srdaj pripraviti krono prihodnjega leta. Te§ice se naj sedaj na zij_» pustijs bolj dolge, da rma|» 6 4» 8 •či. ; ¦ . • , „, _ ,le z-ima hitda, ti rado umre pivo, drugo, da, celo -etsjf <ik<» ob kom-u vejiee. V teni shičaju ti še preosla¦• Y«Ino dovolj oOi lia doJgo odrczani vejici za rast ter «Yet. >*ato se vrtnica pripogne k y-emlji iu poki ije ali z lis{jo_. s smreejcm, ali pa se izkopljc v zemljo jamica, y katero položiš vrtnieo. Ako ima viinka močno krono, se obnese glede prezimovanja najbolje prvi način: pokriti veje vrtuice z listjem ali smrečjcm, kei veliko kro¦o jt? tcžko spraviti pod zemljo. Samoumevno je, da trefea listje s eem obtežiti, da ga veter ne raznese okrog. F-nloži na vrh lislja par smrekovib vcjic, j>a ti bo oslala Tiinica sigurno pokrita. Vcndar ravnokar opisani način: pokrili vrliiiro in jo obvaiovati po/.obe, ni vsclcj mogut:. Izvolili si boš mo rala drugega. nareč: izkopali jaiuico, položiti v njo krono vrtnk-e in jo pokriti z zemljo. To polaganje krone v zemljo pa se naj izvrši pri kpo sunem viemmu; nikakor nc ledaj. ako je zeinija premocena, lakorekoč blaU>. Mokra zemlja se oklene preveč tcsno oči trtnicc, oči zaduši in te potem počrnijo in umrjejo. Predno položiš krono v jamico, odreži poprej listje na kioni, ako že ni poprej odpadlo samu. Xa oieh kžeee in od zemlje na oči jn-ilisnjeno listjc povzroči rado iidtišt-nje oci sainih. Nikar ne zakoplji knmo pregloboko, siccr sc ti ludi zaduši, ker vrtnica mora dihati. Popolnoma zadostujc, ako namečeš na krono toliko zemlje, da se ne vidijo vejit-e izpod /.emlje. Nikakor ni potrcbno, da bi pokrila celo debke ali z lisi.jeni, ali s smrečjem, ali z zemljo. Pokrtj dobro krono, lo je vejke krone, ier še iifkoliko debla podokuiiraiiih oci. Vrtnica jc namreč obeutljiva na okntiraiiih očeb in iia tem, kar je zrastlo iz njih. Drugo ostaJo deblce pa je še vedno divjak, ki jc dovolj utrjen proti poz-?bi. Tudi okulantc, ki imajo sveže, le|jo zelene oŁi, ki pa ti to leto še niso pognak, zagrebi loliko v zemljo, da so okulirane oči dobro pokrile. Da se li pa debke zopet ne izvleče iz prikritja, zavaruj ga s tein, da postaviš en kokk pod deblcem in rfrugega nad debkem. Debke leži na la način raed dvema kokema in ne more ne navzgor in ne navzdol, ker (aW<o ga tudi deix-l siieg potlači ter zlomi. Kaj pa, če se n« upaš, ali ne moieš vrtnice pripogniti? Vrtiiica je že mogoče prestara in jc nevarnost upravitena. da se ti zlomi pri prigibu. ^' tem sliičaju jo ovij s s!ai_o. Ovij ktono ali vejire s siamti in tudi oni del debkii, kamor si nastavil pri okuliranjti oči. Prijateljicaiu vrlnic priporočam, naj sprejmcjo moj oasvei gjcde -prczimovanja vrtnk blagohotno. Ta moj nasvet se je obnesel v krajih, ki so visoko nad 800 m in koder ra.zsaja dolgo in hudo ostra zima. (Dalje pribodnjič — samostanski vrtnar.) \'rtnarska in sadjarska razslava v Prcvaljah dne 8. in 9. sei>tembra l. 1. sta priredili podiiižnici Sadj. in vrto. društva v Preval jah in Guštanju sadjarsko in vrtiiarsko nizstavo, ki jc nad pvičakovanje dobro uspela. Kmteje od blizu in daleč so poslali na to razstavo množlno lepega sadja, kmetska dekkta pa zelenjadi, ki se je dala gkdati. Sadje so poslali na priiner: veliko množhio namiznih jabofk posestHik Jakopič v Mežici, kmetje iz Ivotelj (Garmbrat, Dvornik, Pavšar, Načcsnik). Ulcej iz Selenberga, Bečolai* iz Šlov. Gradca; ruidalje so se udekžili razstavc z lq>im namiznim sadjem župnik g. Serajnik iz Kotelj in g. Sokol, nadučiteij v Kotljah; drevesničar gospod Iv. Dolinšek iz Št. Ilja pa je poslal, veliko množino najbolj priporočljivih vrsl sadja. Z lepo zetenjado in cvetlicami so se ponašak Ana Šcrc-er in Pavel iz Libclu- (buče in zelje), Zechncr Zofka, Hennan .»erica, Wa«tl iz Kotelj (zelenjad in cvetlice). Razstavila sta lepe cvetlice in zeknjad tudi vrtnar Losch iz Guštanja in Džamonja iz Mariborn. člani obeh imenovanih fjodruž-nie so prispevali, kar so Lmeli lepcga na svojem | vrtu ali sadovnjaku. Razstavljena so bila tudi ročna de- • la u<-enk prevaljske in guštanjske iole, ki delajo časl i strokovni učiirljici gdč. Vrtovškovi. V vzorcih je bilo raiiogo opažati domacega motiva, zato pa je ta razstava imela toliko privla-ine sile. Gospod nadučitelj Košir jc razkascoval slo-ivnostno skrinjo «Kuhasama«, v kateri j se )e med razstavo kuhalo suho sadje. Pri poskušnji i nkuhanega je bilo vselej mnogo ljudi. Vsi so se pre- ] pričali, kolikega poaiena je taka skrinja v gospodinj- ; stvu, prihrani gospodinji mnogo dela, kuriva in drago- cenega casa. Ob času zajutrka pripravi gospodinja jnžino, \o postavi v skrinjico «Kuhasama« in ko pride <> jjokine domov od dela, jc južina že skuhana in v par minutab se lahko vsedejo ljudje k mizi in jcdo; vroča k šc, kakor bi prišk od ognja. Gospod Mlačnik in gospodiina Konečnik sta kazala lepo zbirko strupcnih in vžitnib gob; tudi tukaj je bilo opažati mnogo zanimanja. Posestnik Osiander je razstavil pkmenska žita in marsikak kmet je štel število latov na rastlinah, bilo jib je 8—20 na vsaki rastliiii. Ta pridclek jc sevcda mogoč samo pri jTi-vovrstuem semenu in pri dobrem gnojilu, hlevskem in umetnem. Imenovani je tudi razkazoval scjalni strojček za koruzo, korenjček in peso, kakor ga že rabi skozi 15 let (sistem planet); ugajal je Ijudem l-udi slrojček za plctev, ki ga lahko vleče šoli odrastel fant. V enem oknn je razstavil nadučitclj Močnik iz Guitanja sadue iu vrtiie škodljivce ter v kialkib j>ojasnilih obrazložil, kako se ti škodljivci zatirajo. Domači trgover žekznine g. Filipovski je razstavil prav čedno zbirko sadnega iai vrtnarskega orodja; istolako jo takega blaga poslala tvrdka Schneider in Verovšek v Ljubljani. O priliki razstave je prišlo tudi prav lcpo število ktakov domačih tovarn (Ruše, Hrastnik, Podkraj&ek) in spisov gospodarske vsebine med ljudstvo. Uspeh prve take razstave na deželi se je nad pričakovanje posrečil in kaže, da stvar vselej gre, te se prime iia pravem koncu. Zato vsak, ki je bil na tcj razstavi, jreH, da bi se prihodnje kto ponovila in da pridejo dni- go leto drugi na vrsto, da pokažejo, kaj je v njihovih vrtovib in sadovnjakih zrasllo lepega. Števirnim čestitkam prirediteljem te razslave st' pridnižiijcmo tudi mi. ŽITNI TRG. Pšenica in nioka sta do zadnjega ledna v mii šli nepreslano kvišku, Ui tcden sc je pa ccna pri obeh ustalila. Tako stane dancs kilogram nularke 5.50 do 5.60 D, seveda samo v prodaji na debelo. Za pšenico se danes zahteva 347 D za 100 kg, postavljeno na kolodvor v Banatu ali Bački. V začetku tega tcdna je prispelo mnogo kupcev iz Dunaja iu Biatislave iia češkem. Zadnji kupujejo največ za Prago in lc> samo najfinejšo mc.ko. Pšenica in moka gresta največ po vodni poti po Donavi do Bralislave ali Dunaja. Po žclezniri se žiio izvaža največ preko Subotice. Vsled povišanih železniškili larifov pri nas, celo Ilalijani v Vojvodini nakupljeno žilo raje pošiljajo po Donavi do Galaca in potem jio črneni morju na ladjah v Italijo. Trgovina s koruzo skoro popolnoma lniruje. Slare zaloge s<» že večinoma izčrpane, želev pa (>beta biti zelo ugodna. Cena 295 D za 100 kg. Na zagrebški jHoduktiii borzi se je prodalo par vagonov koruze za izvoz. Ovsu cena (k.1 ži-tve na-prcj skoro neprestano po malem pada. Zlasii bosanski ovcs, ki je letos izbomo obrodil, je zelo p« ceni. Kupujejo ga največ vojaške obiasti. Cena bosanskemu in macedonskemu ovsu je 250 do 235 D za 100 kg, do<Mm jc slavonski dražji in sioer 100 kg slane 260 D. Fižol je že obran, toda na Irgih ga še ni dosti dobili. Xa debelo ga kupujejo največ Italijani, ki imajo zlasti radi beli fižol, lakozr\'ani «bocchini«, katcrega pla(•iijejct po 5.10 D za 1 kg, dučini plačujejo pisanega po 4.80—5.— D 1 kg, skupno z vrečami. Za izvoz hmelja. Zai"adi pomanjkanja železniški]v vozov se ne more hmelj iz Savinjskc doline izvažati, zato sta jx»sredovala poslanca dr. Korošec in Krajnc pri ži-kzniškem ministrstvu, kjor sc je zasigurala liilra dobava vozov. Ilmelj. X\I1J. l)izojavno tržnu jioročilo. Niirnbcrg.. 17. sopt. 8000—8800 milijonov Mark za 50 kg — zt-lo' čvrslo. liinelj. XIX. brzajavno poročilo: Niimberg, dne 18. sepl. ob 12. iiri. Plačujc sc 10 do 13 milijard mark za 50 kg. — Žalec, 18. sopt. Tendenca mirna — kupčija velika ;«K)0—3200 čK za 50 kg. Hmeli. XX. brzojavno poročilo. Žatec, dne 19. sept.. Razpoloženjc mirno, toda čvrstejše, irgovina živahnojša. 3000—3300 i-K za 50 kg. — \urnberg, 19. septembra.. Dauašnjc ccnc ugodnejše — 18.200 milijonov mark za 50 kg. — Xurnb<*rg, 19. septembra. Prodaja manjša, —¦ popuščajoča — v proslem promt-Ui 20.000 milijonov M za 50 kg. XXV. poročilo Ihneljarskega društva za Slovenijo: Žatt-c ČSP>, dne 19. septembra 1923. Kakoi- vodno, tako se je UkIi sedaj po obilnem nakupovanju in po višokih cenah minukga tedna kirpčija umirila. Cefte za priina bmelj so ncspremeniene, nied tem ko so cene za sedaj na trg pripeljani, manj lepi hmelj srednjo kakovosti nekoliko znižalc. Sedaj kupujejo trgovci za pivovarjc,. komisijouarji, nemški kupci in tuzemski in švicarski pivovarji vsak dan po več sto cenlov hmelja.. ~Łieraj sc je na kmeiili plačevalo za prinia 3200—3300, za srednje lcpo blago 3000, zaslabejše Irfago po 2900 čK za 50 kg in že pnimetni davek posebej. Po naši ccnitvi. je tretjiria vsega pridelka že prodana. \a5im pivovarjem bi priporočali, da bi si sedaj nakupili potrebn« množino hrnelja.. ker bo mala ktina kmalu nizprodana in ker se eksportirane bmelja v inozemstvo ne bo oviralo. Kakor mu* ravnokar iz Numberga zvedeli, jf nemška vlada prepovedala izvoz 'etošnjega hmelja ~ k neznatna množina bo smela črcz mejo. To dejstvo bo prišililo nemAke kupt-e, kaleri nimajo obilo inozemskih odjemalcev, da bodo krili potrebno množino na češkcm, kar bo gcftovt* v najkrajšem času oživelo vscv našo kiq>eijo. — Sa\vez hmeljarskih dništev. Vrednosi dtnarja. AmcriSki dolai- stane 84.50 do 85 din., 100 franroskih frankov *tane 542—541 D, za 100 avstrijskih kron jc plačati O.l23o---0.1270 D, za 100 čchoslovaških kron je plačati 262-259 D, za 100 nemških mark 0.00005—O.OOOt D, in aa 100 !aških lir 405 do 407 I). V Curihu znaia vrednosl dinarja &.30 cenl. (1 rent. je 1 para). Od zadujega porot^la je vrednost dinaija poskočila za 2 točk.