PoStnfea phtm V folovlol
Leto XXII., št SS
UpravmStvo: Ljubljana, Kn&fljeva b — Telefon 4tev, 3122, 3123, 3124, 2125, 3126.
linseratm oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — Tel. 3492 in 3392.
Podružnica Maribor: Orajald trg št. 1 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova X Telefon St 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana SL 17.749.
LJubljana, četrtek 6, marca I94I
Cena l Din
Izhaja vsaK dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 Za Inozemstvo 50 din
UredoKtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica d, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126; Marmor, Grajski trg št i, telelon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. i, telefon št 65
Rokopisi se ne vračajo
Socialna in zdravstvena politika
V organizaciji izživljanja države in družbe igrata vedno večjo vlogo socialna in zdravstvena politika. Ta politika pomeni skrb za blažitev socialnih težav, težnjo po zmanjševanju socialne razlike med človekom in človekom ter hotenje, telesno in duševno zdravje ljudstva tako varovati, da so delovne sile vodno v najkrepkeiši ustvarjalnosti. Z idejami novodobne socialne politike mora biti prežeto vse javno življenje, ki mora vsepovsod nositi pečat vidnega in pozitivnega zanimanja za vrednoto dela in vrednost človeka- edinega nosilca te osnovne vrednote. Splošno se je uveljavilo prepričanje, da se bo na razvalinah sedanje vojne vihre dvignil nov človeški rod z novo miselnostjo, ki bo slonela na socialni pravičnosti za vse narode in za vse posameznike.
Kadar danes čitamo ali poslušamo razprave o dnevnih potrebah socialne in zdravstvene politike, delamo to pod vtisom razdejanj, ki jih povzroča vojna, in z zrelišča razvojnih tendenc, ki jih skrivajo v sebi veliki dogodki Take razorave bi morale biti zato mogočne, polne novih pobud in načrtov, silno dvignjene nad dosedanje obsege in razširjene daleč preko sedanjih okvirov. \ teh razpravah bi se morali kazati zarodki velikih bodočih reform in dokazi, da je miselnost na vseh straneh že daleč stran od starih nazorov. Socialna politika mora postati bistvo gospodarskega ustvarjanja; biti mora potrditev prvenstvene vrednosti ročnega in duševnega dela.
Tudi na nedavnem zasedanju banskega sveta razprave o socialni in zdrav-s' veni politiki z malimi izjemami niso šl< izven okvira dosedanjih razmer. Pro-gr:matičnih idej ni bilo, prav tako ne večjih reformnih hotenj. G. ban je v svojem otvoritvenem ekspozeju rekel, da še globoko tičimo v 'iberalno-kapita-1 stičnem družabnem redu in da se zato reforme ne morejo š.ako hitro ustvarjata kakor bi kdo želel; ta počasni tempo da marsikoga potisne na stranpot levičarske orientacije. Ta ugotovitev po-meni, da bi bil hitrejši tempo pri pre-oVazovanju gospodarskega reda potreben in tudi mogoč. Prav bi zato bilo, ako bi na tem zasedanju slišali več pozi t ivneiših načrtov, ki naj v prak+;"nem dnevnem življenju oslabujejo škodljive učinke dosedanjega gospodarskega in socialnega reda.
Brezposelnosti ne bo možno odpraviti samo s prisilnimi delavskimi taborišči. Za rešitev tega problema bo potrebno več načrtnosti v gospodarskem življenju, zlasti tudi več javnih del. G. ban je izrekel zelo pomembne besede, ko je omenil, da je za zajezitev komunistične propagande potrebno več nacionalne vzgoje. K tej vzgoji je treba priključiti tudi za mnogo stopinj pojačano skrb za brezposelne, zlasti za zaposlitev izobražencev, ki v brezdelju cesto postajajo negativisti. Pri oddaji javnih mest morajo biti merodajne samo socialne potrebe in strokovne kvalifikacije. Probleme brezposelne inteligence bi bilo treba temeljito obdelati in osvetliti ter v mlade duše vliti več žarkov lepega upanja.
Zanimivo je, da je tudi letos mnogo govornikov omenilo važnost socialnega zavarovanja za kmetsko prebivalstvo, tudi za samostojne kmete. To potrebo je podčrtal tudi občni zbor Kmetske zveze. Zahteva se že več let ponavlja, zato bi bilo želeti, da se pokažejo začetki tega modernega skrbstva na vasi. Kmetska socialna politika ne more biti učinkovita, ako ne pozna zavarovanja zoper točo in živinske bolezni. Samopomoč kmetskega človeka je treba učinkovito podpreti in na tem polju slediti vzorom d nagih.
Na zdravstvenem polju stojimo na mrtvi točki. Zdravnikov v naši banovini ne primanjkuje in je tudi vas prišla bližje k zdravniku. Toda marsikje zdravnik nima pogojev za obstoj. Posebne doklade za zdravnike v takih pasivnih krajih bi bile potrebne in za splošnost koristne. Revščina prebivalstvu mnogokrat ne dopušča, da bi pravilno in pravočasno iskalo zdravniške pomoči. Gotovo bi se dala v Sloveniji razplesti gosta mreža zdravstvenih zadrug. ki bi gotovo postale sposobne, da izvrše svoje socialno poslanstvo.
Težave zaradi bolnišnic so ostale nezmanjšane, o čemer so pričale zahteve gg. članov banskega sveta. Resno in smotrno se bo treba lotiti pospešene sanacije bolnišniškega vprašanja. Mnogo kočljivejših a manj važnih stvari je bilo v teku let že rešenih.
Glede ubožnega skrbstva so se člani banskega sveta pritoževali, da beračenje po vaseh postaja že nevarna nadloga. Sami policijski ukrepi tudi ne bodo zalegli. Mnogo odgovornosti nosijo občinski proračuni, ki so za socialne potrebe skrajno skopi ali gredo celo mimo njih. Banska uprava mora učinkovitejše vztrajati na modernizaciji občinske socialne politike.
Socialna in zdravstvena politika imata nebroj velikih in malih problemov. Le nekaterih smo se dotaknili. Lahko je
Prelom med Anglijo in Bolgarijo
Angleški poslanik v Sofiji Rendell je včeraj uradno sporočil bolgarski vladi (reki* nitev diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Bolgarijo — Poslanik bo že
prihodnje dni odpotoval iz SoSije
London, 5. marca. j. (Reuter). Službeno objavljajo, da je britanski poslanik Rendell danes ob 10. dopolnne posetil bolgarskega ministrskega predsednika Filova in ga obvestil o odločitvi britanske vlade, da prekine diplomatske odnose z Bolgarijo-Izjavo britanskega poslanika je predsednik bolgarske vlade sprejel na znanje.
Poslanik Rendell bo s štabom angleškega poslaništva zapustil Sofijo, kakor hitro bodo končane vse priprave za odhod. Verjetno je, da se bo to zgodilo v dveh ali treh dneh, nakar bo Rendell najbrže preko Carigrada odpotoval v Anglijo.
Kakor poročajo ameriške agencije, bo prevzelo zaščito angleških interesov v Bolgariji ameriško poslaništvo v Sofiji.
Atene, 5. marca s. (Columbia B. S.) Izvedelo se je. da je noto o prekinitvi odno-šajev z Bolgarijo, ki jo je danes dopoldne izročil bolgarski vladi angleški poslanik v Sofiji Rendell, snoči sestavil sam zunanji minister Eden, nakar je bila nota brzojavno poslana v Sofijo.
Nota je prav kratka ln pravi med drugim:
Kraljevska angleška vlada je prepričana, da je bolgarska vlada ne samo daleč oddaljena od namena, da bi ohranila mir, temveč sedaj tudi aktivno sodeluje z Nemčijo. Anglija je v vojni z Nemčijo in navzočnost nemških čet v Bolgariji, ki imajo očitno namen, da napadejo Grčijo, čemur se je bolgarska vlada popolnoma podredila, ni v skladu z ohranitvijo nadaljnjih diplomatskih odnosov med Anglijo in Bolgarijo. Bolgarija je zaradi prihoda nemške vojske izgubila svojo nezavisnost In je popolnoma pod nemško kontrolo. Nota citira tudi primer z izginotjem angleškega po-slaniškega uradnika Grenoviča ter označuje z ostrimi besedami postopanje bolgarske vlade v tem primeru.
Italijanski komentar
Sofija, 5. marca n. (Štefani) Z vidnim zanimanjem so tukajšnji politični in diplomatski krogi sprejeli na znanje vest, da je danes dopoldne angleški poslanik Rendell obvestil ministrskega predsednika Filova, da so diplomatski odnošaji Velike Britanije z Bolgarijo prekinjeni, kar pa za Angleže še re pomeni, da so tudi že v vojnem stanju nasproti Bolgariji. Tukajšnji politični in diplomatski krogi ugotavljajo.
da je pristop Bolgarije k trojnemu paktu nedvomno prekrižal angleške račune. Bolgari se niso in se ne bodo dali vplivati od Angležev, da bi v svoji zunanji politiki ubrali pot, ki bi šla v račun izključno le Angležem- Bolgarija bo brez sodelovanja Velike Britanije lažje in bolje skrbela za realizacijo svojih interesov.
Odhod poslanikov zasedenih držav iz Sofije
Sofija, 5. marca. j. (Un. Press.) Bolgarski zunanji minister Popov je danes dopoldne obvestil poslanika bivše poljske in belgijske vlade, kakor tudi odpravnika poslov holandskega poslaništva, da mora Bolgarija smatrati, da so njihove misije glede na najnovejši položaj končane Prosil jih je, naj urede vse potrebno za odhod iz Bolgarije.
Civilna mobilizacija v Bolgariji
Sofija, 5. marca. AA. Časopisi prinašajo poseben ukaz sofijske mestne občine, v katerem se pozivajo vsi sofijski meščani, ki so oproščeni vojaške službe, naj se najpozneje do 10. t m. priglase s posebnimi pravilno izpolnjenimi obrazci zaradi razporeda po določbah zakosia o civilni mobilizaciji. Po tem ukazu se morajo prijaviti vsi moški, ki so oproščeni vojaške dolžnosti, in so stari od 16 do 65 let. Enak ukaz je bil objavljen tudi v Plcvčivu, Ruščuku, Varni, Burgasu, Plevni, Svilenu in Gabro-vu. Ta ukaz oprešča samo poročene žene, vdove ta ločenke, ki imajo otroke, in sicer pod 50 letem starosti, kakor tudi ženske ta moške, ki so zaposleni pri poljedelstvu, živinoreji, vrtnarstvu ta sadjarstvu.
Berlin. 5. marca. A A. (DNB.) Na angleške trditve, da bo prebivalstvo Bolgarije na zahtevo Nemčije mobilizirano za delovno službo, izjavljajo na nemškem pristojnem mestu, da te trditev dokazuje, da britanska propaganda sploh ne pozna življenjskih razmer v balkanskih državah. Istočasno opozarjajo, da v Bolgariji obstoji že od leta 1920 cbvezna delovna. služba. Razume se, da bo Bolgarija zdaj, ko sodeluje pri urejanju nove Evrope, mobilizirala svoje narodne sile in se zavzela aktivno za skupno stvar držav trojne zveze.
Goering
Maršal Goering prispel na Dunaj, kjer je konSeriral z vodjo Romunije, generalom Antonescom o obrambnih
vprašanjih Ruitiuitije
Dunaj, 5. marca. j. (DNB.) Danes zjutraj je dospel na Dunaj maršal Goring. Neposredno po prihodu se je odpeljal na letališče Aspern, kjer je sprejel vodjo ru-munske države, generala Antonesca. ki je prispel na Dunaj s posebnim letalom iz Bukarešte. Sprejemu generala Antonesca so prisostvovali tudi avstrijski deželni upravitelj Baldur von Schirach ln mnogi visoki vojaški dostojanstveniki in funkcionarji stranke. Goring se je nato z generalom Antonescom in spremstvom v avtomobilu odpeljal v hotel »Imperial«. Prebivalstvo je na ulicah Goringa in generala Antonesca navdušeno pozdravljalo. Opoldne so se v dvorcu Belvedere pričeli razgovori med maršalom Goringom in vo<4jo Rumunije.
V berlinskih politična;, /ro^ih sodi it, da so bili razgovori meri maršalom Go-*ngom r cciTsraloro kntonesc • •■ prej vojaškega kakor pa političnega značaja. Po-zornc.»i je vzbudiio da .e z generalom A.vo*»cscom prispel na Ouri! tudi nemški letalski ataše v Bukarešti, polkovnik Geretenborg, k* -e prisostvoval razgevo rom v dvorcu Belvedere. V spremstvu generala Antonesca so bili podia;nik v ru-rr.unskem gospodarskem ministrstvu Di-nrtriu in šef kabineta vojnega ministrstva polkovnik Elesterescu. V jrjetno je, da se je na Dunaju razpravljalo o obrambnih vprašanjih, tlčoeih se RumunMe. Zvečer odpotuje general Antonesc i nazaj v Bukarešto.
Važna seja turške vlade
V Nemčiji pričakujejo povcljen odgovor Turčije na Hitlerjevo poslanico Ismetu Inenijtz
Budimpešta, 5. marca. p. List »Pest« poroča iz Ankare, da je zavladal v turški javnosti po razgovoru predsednika republike Ismeta Inenija z nemškim veleposlanikom Papenom, ki mu je pri tej priliki izročil posebno poslanico kancelarja Hitlerja, velik optimizem List poroča, da je imela turška vlada takoj po tej avdienci sejo, ki je trajala nad 8 ur in kateri je prisostvoval tudi načelnik glavnega turškega generalnega štaba maršal Cakmak. Dasi o seji vlade doslej ni bilo izdano nikako službeno poročilo, zagotavljajo v poučenih krogih, da so na seji razmotrili celokupni položaj na Balkanu in se bavili zlasti z usodo Soluna, ki je za varnost Turčije ogromnega pomena.
Isti list poroča, da računajo v nemških krogih s skorajšnjimi letalskimi napadi na rumunske petrolejske vrelce. Anglija doslej teh vrelcev ni bombardiraal, ker jo je pri tem ovirala bolgarska nevtralnost. S spremembo položaja v Bolgariji pa je ta ovira odpadla.
New York, 5. marca- p. Tukajšnji listi poročajo, da nemški uradni krogi z velikim zaupanjem pričakujejo odgovor tui ke vlade na Hitlerjevo poslanico predsedniku turške republike Predstavnik nemškega zunanjega ministrstva je danes izjavil no-
biti na tem polju demagog ali kritika-ster. Stvari pa so preresne, da bi hoteli mi to biti. Navdaja nas samo želja, da bi v strnjeni skupnosti in z veliko ljubeznijo do naroda in države te težave današnjih dni znali in mogli reševati vsestransko objektivno in s premišljeno vztrajnostjo. —djb.
vinarjem, da so nemški državniki prepričani, da bo Turčija pravilno pojmovala sporočila kancelarja Hitlerja ter da bo odgovor Turčije v vsakem primeru povoljen za Nemčijo. Turčija je sicer izvršila mobilizacijo svoje vojske, toda lo se je zgodilo že pred vkorakanjein nemške vojske v Bolgarijo. Zaradi tega smatrajo v Berlinu, da turška mobilizacija ni naperjena proti Nemčiji.
Transjordauski emir
prezidentu Turčije
Ankara, 5. marca. p. Associated Press poroča, da je v turški javnosti vzbudilo veliko zadovoljstvo sporoči'o emira Trans-jordanskega predsedniku turške republike Ineniju, da se bo ves arabski svicmo m-Mti. število naših prijateljev raste od dneva do dneva, kmalu ne bo več nobenega količkaj pomembnega mesta, kjer ne bi imeli svojega poverjenika. Toda s številom članov raste tudi" šlevilo onih, ki pričakujejo od nas pomoči.
Zato smo sklenili, da se obrnemo do širše javnosti gJutra« je bil g. Ivan Dukič iz Ka-stva. ki je umrl 20. februarja. Bil je med ustanovitelji Sokola v Kastvu in je kot telovadec kljub navidezni slabotnosti dosegel izredne uspehe. Nikoli ni izostal od redne vaje. v upravi je bil nepretrgano 33 let. Bil je tudi društveni praporščak in je s ponosom nosil prapor, ki ga je podari] društvu nepozabni Viteški kralj. Pokojnik v 33 letih sodelovanja ni opustil niti ene društvene prireditve telovadnega ali prosvetnega značaja. Bil pa je tudi na vseh zletih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Splitu. Izven društva je znal učinkovito zagovarjati plemenito sokolsko delo. Zato mu je sokolsko društvo v Kastvu dostojno izkazalo zadnje spoštovanje. Brat Dukič je vedno želel, da bi bil v kroju pokopan. To se mu je izpolnilo. S Sokoli so ga počastila tudi Jadranska straža, Bratovščina za podporo revnih dijakov in Združenje mojstrov za kastavski srez, kateremu je bii prvi predsednik. V zadnje 3!ovo je ob grobu spregovoril sokoiski prosvetar br. Kanci.ianič. Bratu Dukiču naj bo lahka rodna zemlja, ki jo je goreče ljubil!
* Ti i <11 v M^djimurju se rušijo hiše. Kakor po Vojvodini, je talna voda zadnje dni tudi v Medjimurju začela rušiti mnoge hišice. Večidel so to skromni domovi siromašnih družin. Kakor smo poročali, so bile v Mačkovcu celo smrtne žrtve pri neki družini. Večina pregnancev iz skromnih domov je našla zavetja pri sosedih, na pomlad pa boeto obnovili svoje hišice kolikor se bo le dalo.
* Rešitev d°lg°trajnega spora za milijone. Med državnim erarjem in Jadransko plovidbo kot naslednico bivše paroplovne družbe »Dalmacije« je trajal spor zastran izplačila milijonske vsote, ki jo je Jadran-Bka plovidba kot naslednica »Dalmacije« zahtevala za prevažanje pošte ob jadranski obali v povojnih letih. Zdaj je bila zadeva rešena na ta način, da je ministrstvo ptt izplačalo dr. Josipu Smodlaki kot zastopniku Jadranske plovidbe znesek 18 milijonov dinarjev. S tem je terjatev Ja-
Ljudje, ki trpe poleg trde stolice na fcapeki, morajo použiti za čiščenje črevesja zjutraj in zvečer četrtino čaše naravne Franz-Josefove grenčice.
Reg. S. br. 15485/35.
* Hubadova župa JPS v Ljubljani bo
imela v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice redno letno skupščino z običajnim dnevnim redom. Društva naj odgovore na zadnjo okrožnico in naj pošljejo na skupščino delegate s pismenimi poveril n i cami. župna uprava. (—)
* AHjorln, priznano odlično sredstvo zoper škodljivce sadnega drevja ter druga razkužila za doan, vrt in hlev, proizvaja Chemotechna družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. (—)
* Mislinjska p°družnlca SPD v Slovenjem Gradcu vabi na redni občni zbor dne 21. t. m- ob pol 20. url v Sokolskem domu v Slovenjem Gradcu. Odbor. (—)
* Pomanjkanje moke v Halozah. Kakor drugod, tako tudi tu primanjkuje moke in to tem bolj, ker se v Halozah sploh ne prideluje žito. Ljudje se vsak dan zbirajo pred trgovinami in občinskimi uradi ter zahtevajo moko. Ustanovljeni so v posameznih občinah prehranjevalni uradi, pa ljudi le tolažijo s kartami, ker nanje ne dobe predpisane količine moke. V teh težkih časih bi bilo pričakovati, da se malo pohiti z delom in vzpostavi red, zlasti v obmejnih krajih, kjer se tuja propaganda vedno bolj in bolj širi. Ni dovolj, da se organizirajo pomožne akcije, urediti se mora med drugim to, da bodo tudi najpotrebnejši dobili vsaj tisto, kar jim pripada in kar bi radi za drag in težko prislužen denar kupili.
* žalostno priznanje ob "mrtni postelji. V Požarevcu so zaprli Katarino Mandra-ševičevo, ženo lastnika frizerskega salona. Mož je pred nekaj dnevi nenadno zbolel in zdravnik je sodil, da je to posledica jeti-ke. Ko pa je bolnik ležal nekaj časa sam, je pristopila k njemu žena Katarina in mu solznih oči priznala, da ne gre za jetiko, marveč, da ga je ona zastrupila. Ko je kmalu nato spet prišel zdravnik, je na smrt bolni frizer sklical družino in zahteval od žene, naj ponovi svojo izpoved. Katarina je priznala zločin, ni pa hotela izpovedati vzrokov. Naslednji dan so jo zaprli, njen mož pa se bori s smrtjo.
* Avantura štirih gimnazigtov Iz Zadra. Orožniška patrola v Vodicah pri šibeniku je prijela štiri gimnaziste, ki so prispeli iz Zadra na naša tla in so hoteli peš nadaljevati pot v Albanijo, da bi se borili z italijansko vojsko. Mladeniči se imenujejo Zanella, Gazzari, Ragosti hi Baranovich. Na našo obalo so se pripeljali s čolnom in se izkrcali v Pirovcu. Tam so kmetom prodali čoln za 100 din. Potem so šli peš proti šibeniku, toda ko so stopali skozi vas Vodice, jih je prestregla orožniška patrola in jih odvedla k italijanskemu pod-konzulatu v šibeniku.
« Ljubosumnost ga je pripravila k za. vratnemu zločina. Nedaleč od Zagreba je vasica Perjavica, kamor hodijo Zagrebčani radi na izlete. Tu ima svoje posestvo tudi kemik Gjuro Lukavečki. Na cesti blizu vasi se je lani 1. februarja odigrala velika žaloigra. Zvečer so nenadno odjeknili trije streli, ki so podrli nekega Ivana Gašparoviča. Kot uhijalec je bil prijet ke-
mik Gjuro Lukavečki, ki ae je moral pretekli torek zagovarjati pred zagrebškim sodiščem. Izkazalo se je, da je Lukavečki že pet let močno trpel zaradi ljubosumnosti. Na žalost je bilo ljubosumje utemeljeno, ker je Lukavečki našel dnevnik svoje žene, v katerem stoji zapisano, da je bila žena že več ko pet let v zvezi z Gašparo-vičem in da sta tudi obadva otroka njegova Ker je bil Lukavečki preveč zaljubljen v svojo ženo, da hi se ločil, je rajši obračunal s tekmecem. Zdravniki so potrdili, da je bil obtoženec zaradi ljubosumnosti trajno duševno razkrojen Obsojen je bil na leto dni zapora, vendar so ga takoj izpustili na svobodo.
^TlE A
l r"oo e p i o a
raubiljana wm ^^ al c ~
mar i ton
01N
* Pijančeva usoda na progi. Nedaleč od železniške postaje Sv. Ivan—žabno so našli kmeta Tomaža Bilanoviča na progi strašno razmesarjenega. Kakor je dognala komisija, je Bilanovič spremljal nekega svojega prijatelja na postajo. Ker pa je bil močno vinjen, so mu noge odpovedale službo. Prijatelj mu je hotel pomagati, toda zaman. Medtem ko je šel klicat železniškega čuvaja, je Bilanovič na progi zaspal in že ga je pregazil tovorni vlak. Kolesa so raznesla posamezne dele trupla 50 metrov daleč.
* Stekel pes se Je pritepel v Dol. Toplice. Ko se je zjutraj odpravljal delavec Henig-man Jožef na delo in je pustil vežna vrata odprta, je kmalu po njegovem odhodu prišel v vežo pes, ki je popadel boso ženo, ki se je mudila v veži, za prst na nogi ter jo zelo močno ugrizeL Ko se je žena psa otepala, jo je ogrizel tudi po obeh nogah. V veži je bila tudi domača mačka, ki se je takoj spustila v psa, katero je hotel pes tudi p opasti, vendar se mu je mačka še pravočasno umaknila. Nato se je pes splazil pod bližnje gospodarsko poslopje. O ugrizu in nevarnem psu je bil obveščen Henigman Peter, ki je psa na njegovem ležišču ustrelil. Ogrizeno ženo so takoj od-premili k banovinskemu zdravniku, ki je odredil prevoz v novomeško bolnico.
* Pri spravljanju lesa mu je nogo zmečkalo. Odkar je sneg po gozdovih že precej skopnel, se je pričelo gozdno delo. Tako je bilo tudi preteklo soboto zaposlenih pri spravljanju lesa v dolino več delavcev v Auerspergovih godzovih, ki so podirali debela debla in jih spravljali v dolino na žago. Med zaposlenimi je bil tudi mladi delavec Bukovec iz Loške vasi pri Soteski Ko so velik in debel hlod vlekli v dolino, se je hlod nekako zaobrnil, kar je hotel Bukovec popraviti. Med tem pa je bik potegnil in je hlod tako nesrečno zadel delavca, da mu je nogo v stopalu zdrobil* Težko ranjenemu so hitro priskočili na pomoč drugi delavci ter ga odnesli v dolino in odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji.
» Primožičev dom — zgornja na
Kofcah je izvrstno oskrbovana planinska postojanka sredi krasnih smuških terenov na Karavankah. Znani gostoljubni Primo-žičev dom vas vabi na prvovrstno pomladansko smuko. Sedaj je na Kofcah dober pršič na debeli snežni podlagi in lepo solnčno vreme. Smučarji, ne zamudite te prilike. (—)_
Iz Ltabllane
u— Krušne nakaznice za m®«c in tudi za vsak drugi mesec mora prebivalstvo vzeti pri trgovcih najpozneje do 8. vsakega mesca, ker se po tem dnevu nakaznice za dotični mesec ne bodo več izdajale. Nadalje opozarjamo prebivalstvo, da moko lahko kupuje pri katerem koli trgovcu in ni vezano na trgovca, pri katerem prejema krušne karte. Vsak trgovec mora kupcu izročiti moko za krušno nakaznico za dotični mesec ne glede na to, kje je bfla nakaznica Izdana.
čiro čičin šajin v Ljubljani. V Ljubljano je prispel znani splitski novinar in književnik g. čiro čičin šajin, urednik splitskega dnevnika »Novo Doba«. G. čičin šajin je star prijatelj in poznavalec slovenskega kulturnega življenja, o čemer priča njegova kronika slovenskih kulturnih pojavov v listu »Novo Doba«. Prav v nedeljski številki je objavil cel podlistek o znani reviji »Umetnost«. V tem
presionist, zlasti po načinu svojega pisa. nja.«
»Belgrader Echo« o fiziku dr. Jožefu Stegnu. Znani, v Beogradu izhajajoči nemški tednik je objavil v eni zadnjih številk obsežen članek dr. Lava č e r -m e 1 j a z naslovom »Josef Štefan, der grosse Physiker und grosse Slowene«. Pisec obravnava velike zasluge, ki si jih je pridobil za fizikalno znanost mož, kateremu je dunajska univerza postavila v svojih arkadah časten spomenik in ki se bo vedno omenjal v zgodovini fizikalnih
* °d.
Vladislav Kušan, znani hrvatski pesnik Sn esejist, je pripravil za »Biblioteko lijepe knjige« zbirko študij in esejev »Ars et Artifex«. Knjiga bo obsegala vrsto esejev Iz likovne umetnosti, med drugim o Cele-lestinu Medoviču, Josipu Račiču, Josi Bu-žanu, Branku Šenoi, Emanuelu Vidoviču in Rodinu ter bo bogato ilustrirana. Pesnik Kušan je eden najkulturnejših hrvatskih esejistov in slovi zlasti kot tankočuten poznavalec likovne umetnosti.
»Zdravniški vestnik« prinaša v februarski številki besedilo predavanja zagrebškega venerologa prof. dr. F. Kogoja o Besnier-Bock-Schaimannovi bolezni in njeni problematiki. Asistent državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani dr. Vladimir Trampuž razpravlja v posebnem članku o »granulozocelulamem tumorju jajčnika«. Nadaljuje in končuje se razprava dr. Fe-dorja Mikiča in dr. Franka Šalamuna o umrljivosti dojenčkov v ptujskem okraju. Razprava je opremljena s kartogrami in razpredelnicami. Nadaljuje se polemika med dr. Robertom Kukovcem in dr. Slavkom Rakovcem o nekaterih problemih ledvične diagnostike. Dr. Mirko černič nadaljuje svoje Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje. V sestavku »Navzkrižja — kdo naj jih reši?« se bavi i
izrazi, ki jim narod daje isti pomen, strokovnjak pa jih mora ločiti, ker za, različne pojme rabi različne oznake. Ko je Pleteršnik pred pol stoletja zbiral besede in izraze za svoj slovar, je bilo marsikaj drugače, kakor je danes. Posebno zanimivo je navzkrižje med izrazoma trepalnica in veka. Dr. čemič je v tem primeru šel po nasvet tja, kamor naši znanstveni pisci po navadi ne hodijo, namreč k mojstroma slovenskega jezika Ivanu Cankarju in Otonu Župančiču, ter je dobil v njunih delih odgovore, ki se mu zde pravilni, ker po vsej verjetnosti najbolj ustrezajo duhu našega jezika, ki so zanj njegovi literarni mojstri najbolj občutljivi. Ta metoda dr. černiča y reševanju spornih vprašanj našega strokovnega besedja in izrazja nam vzbuja tem večje zanimanje za njegov »Klinični besednjak«, ki ga pričakujemo za letošnjo Veliko noč. Kako deli-katna pa so vprašanja strokovnega izrazja, pričuje dr. Slavka Prevca polemika z dr. černičem zaradi izraza »odstop mrežnice«. V nadaljevanju »Bitij in žitij« prikazuje docent dr. Pintar češkega naravoslovca I. E. Purkinja. številko zaključujejo poročila iz zdravniškega slovstva in iz zdravniških društev.
Najobsežnejša zgodovina Bosne. Srbska kraljevska akademija je izdala prvo knjigo širokopotezno zasnovanega znanstvenega dela svojega rednega člana dr. Vladimir-ja čoroviča »Historija Bosne«. Prva knjiga ohsega 658 strani, že to kaže, da dobiva Bosna z delom prof. čoroviča naj-obširnejšo zgodovino, kar jih je bilo kdaj spisanih v tej, po svoji preteklosti nedvomno zelo zanimivi deželi.
Kronika slovenskih mest je zaključila sedmi letnik. Med drugim prinaša v četrti številki z lansko letnico začetek daljše rszprave Joža Gregoriča »Slovenska mesta in trgi«. V tem delu razprave obravnava
pisec kranjska mesta in trge. Vladislav Fabijančič zaključuje svojo na arhlvalnem gradivu zgrajeno razpravo o ljubljanskih Frankovičih v 16. in 17. stoletju. Dr. France Štele je prispeval spis »Ljubljana v letih 1935—1940«. Viktor Kragel zaključuje spis o Zeleni jami. Docent dr. škerlj se bavi v daljši, s statističnimi razpredelnicami m diagrami opremljeni razpravi s šolskimi uspehi v višjih razredih ljubljanskih šol in njih odnosom nasproti rodbini. Razprava je zanimiv prispevek k teoretičnim vprašanjem o zvezi med bio-tipom in okoljem. Rudolf Andrejka obravnava zgodovino Hudovernikove hiše v Ljubljani. Obilno ilustrirano številko zaključujejo nekrologi.
Iz hrvatske prevodne književnosti. Sa-vremena biblioteka je izdala izbor novel slovečega italijanskega dramatika Luiglja Pirandella v knjigi z naslovom »Sunce i sjena«. Zbirka obsega 15 novel v prevodu Dubravka Dujšina. — V hrvatskem prevodu je pravkar izšla obsežna, Izredno zanimiva knjiga znamenitega biologa Ale-xisa Carella, znana pri nas zlasti v francoski izdaji z naslovom »L' homme, cet inconnu«. V hrvatskem prevodu se to delo imenuje »čovjek nepoznanica«.
Laza Kostič in Nikolaj Velimirovič. Najnovejši zvezek »Srpskega književnega glasnika« prinaša iz peresa Isidore Seku-ličeve esej o srbskem pesniku in dramatiku Lazi Kostiču v zvezi s stoletnico njegovega rojstva, v istem zvezku je priobčil Luka Smodlaka kratko, a prav zanimivo študijo o pravoslavnem škofu dr. Nikolaju Velimiroviču, znanem filozofsko religioznem pisatelju in mislecu, ki je danes morda najzanimivejša osebnost v krogu srbsko-pravoslavne hierarhije. Dr. Nikolaj Velimirovič Je velik oznanjevalec svetosavsko potmovanega nacionalizma. Nedavno je dovršil 60 lat.
članku prikazuje delo izdajatelja »Umetnosti« g. Mihe Maleša in lepi napredek njegove revije, ki vzbuja vedno večjo pozornost tudi izven slovenskega kulturnega kroga. Sedaj je g. čičin šajin prispel v Ljubljano z nalogo, da priredi za »Novo Doba« anketo o slovenskih kulturnih razmerah in pripomore k zbližan ju med dalmatinskim in slovenskim kulturnim življenjem. Vsekako prikupna izpodbuda. za katero gre hvala listu »Novo Doba« in g. čičinu šajinu. ki ga v slovenski metropoli iskreno pozdravljamo.
u— Glede kakovosti kruha peki tudi niso popolnoma nedolžni, ker je laboratorij v mestnem tržnem uradu moral ugotoviti precej slabega kruha. Preiskal je namreč 34 vzorcev kruha in našel 29 primernih in 5 neprimernih vzorcev, ker je bila primešana p'esniva moka. Podčrtati pa moramo, da je mestni tržni urad preiskal prav vse ljubljanske pekarije ter samo tam vzel vzorce, kjer je bil kruh sumljiv, da ni primeren. Zato je bilo treba preiskati samo 43 vzorcev in je bila sedmina neprimernih. Vsa neprimerna moka in ves neprimerni kruh je bil zaplenjen, krivci pa ovadeni.
u— Nepreklicno poslednji predstavi like Vaštetove »Visoke pesmi«, 8 slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, bosta v soboto 8. in nedeljo 9. t. m. ob 20.15 v Šentjakobskem gledališče. Popolnoma na novo opremljeno in skrbno pripravljeno delo je imelo tak uspeh in vzbudilo tako zanimanje, da so bile vse dosedanje predstave razprodane-V nedeljo 9. t. m. ob 15.15 bo še ena popoldanska predstava zabavne veseloigre »Gospa ministrica«. Prihodnjo soboto bo premiera Bučarjevih »Na Trški gori«.
u— Gledališče mladih bo v nedeljo 9. t. m. gostovalo v Sokolskem domu v Zgornji Šiški z zanimivo in napeto kriminalno komedijo »Gospodar teme«. V glavnih vlogah nastopijo: gdč. Tuši Rajnerjeva, g. H Florjančič in A. Češko. Pričetek ob 20. uri Cene običajne.
Zobozdravnik
dr. JOSIP TAVČAR
od 10. do 26. marca NE ORDINIRA.
u— Sadjarska podružnica šiška. V četrtek 6. t. m. ob pol 20. bo predaval v deški ljudski šoli v Spodnji šiški sadjarski nadzornik g. Kafol o vzgoji sadnih špallrjev. Vabljeni so vsi posestniki malih vrtov.
u— Zadnji v mescu roditeljskih večerov za obe bežigrajski gimnaziji bo danes zvečer. Na vrsti bo zgodovina in latinščina.
u— K°risti sadjarja na malem vrtu je naslov predavanju, ki ga bo imel dre vi v ljudski šoli na Viču šoL upravitelj g. Lov-še. Na razpolago bodo tudi knjige g. inž. Jegliča: Pridelujmo več dobre zelenjadi.
u— JNAK EdinsHo. Drevi ob 20. bo redni članski sestanek z zelo aktualnim predavanjem. Po predavanqu debata o proglasu »Zbiranje naprednih sil«. Za vse člane, ki so v Ljubljani, je sestanek strogo obvezen. Odbor.
u— Prostovoljna gasilna četa Ljubljana mesto vabi moške od 18. do 30. leta, ki imajo veselje do prostovoljnega dela v gasilski četa, in mladeniče od 15. do 18. leta ta starosti. Za te novince priredi poveljstvo čete pripravniški tečaj, ki se bo pričel meseca aprila Reflektanti naj se zglase do konca meseca marca v prostorih gasilske čete, Mestni dom, kjer bodo prejeli pristopnice.
u— Na akademiji, ki jo bo priredilo Društvo prijateljev Golnika v petek dne 14. t. m, v veliki Filharmoničnl dvorani, bodo sodelovali naslednji naši umetniki: gdč. Valerija Heybalova, ga. Mira Danilova, Fran Lipah, Stane Sever, ga. Erna Moharjeva, Boris Pilato, violinista Karlo Rupel in Leon Pfeifer, pianist Marjan Lipovšek, dirigent dr. Danilo švara in komorni orkester slušateljev Glasbene akademije. Akademija bo v veliki Filharmoničnl dvorani, začetek ob 20. uri. Vstopnice bodo v predprodaji od ponedeljka 10. t, m. v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Spored koncerta Orkestralnega društva, ki bo v ponedeljek 10. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani, obsega Vivaldijevo Simfonijo, Cerellijevo Sui-to. Bachov Koncert za dva klavirja in orkester. Pri klavirju sodelujeta pianistki Boža šaplja-černivec in prof. Silva Hra-ševec. Dalje Rousselovo Simfonietto, Lhot-kov Scherzo, Gregorčev Prelude melanco-lique in Debussyjeva Dva plesa. Vstopnice od 30 din navzdol v Matični knjigarni. (—)
u— Na Zavrfanovem častnem večeru, ki bo v soboto 8. t. m., bodo nastopili poleg pevskega zbora Glasbene Matice: Za-vršanov kvartet, Trboveljski jazz kvartet s pianistom docentom Marjanom Lipov-škom in Slovenski vokalni kvintet. Lepega petja in prijetne zabave bo ta večer dovolj v dvorani Trgovskega doma. Zato vabimo vse pevce in prijatelje slavljenca. Začetek ob 20. uri. (—)
u— Pevski zbor Glasbene Matice bo imel drevi izjemoma vajo vsega mešanega zbora že ob pol 20. url. Odbor. (—)
u— Zveza gospodinjskih pomPčnic bo priredila stanovsko strokovni tečaj. Na dnevnem redu bo: 1. poselski red, 2. bolniško zavarovanje, 3. starostno m brezposelno zavarovanje, 4. strokovna organizacija itd. Za predavatelje bo poskrbela uprava Delavske zbornice. Predavanja se bodo vršila v prostorih Narodne strokovne zveze v Delavski zbornici II. nadstr. (nedeljsko shajališče) tn sicer v nedeljo 9., 16. In 23. marca ter na praznik sv- Jožefa, vsakokrat ob 17. url. Vabimo vse hišne uslužbenke, Id se hočejo poučiti v dolžnostih in pravicah svojega stanu, da se tega poučnega tečaja udeleže. (—)
o— Gospodinje in "uharice opozarjamo na tretji tritedenski kuharski tečaj, ki se bo pričel v ponedeljek pri Lovcu na vogalu Rimske in Bleiwelsove ceste. Na dnevnem redu so predvsem recepti iz ruske in francoske kuhinje, ki nudijo mnogo prilike tudi za praktično gospodinjstvo v današnjih dneh. Prijave se sprejemajo pri Lovcu do pričetka tečaja.
u— Pripravljalni odbor Zadruge za gradnjo stanovanjskih hišic na obroke sklicuje za nedeljo 9. t. m. ob 9. v mali dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova ulica 10 pritličje desno, ustanovni občni zbor, na katerem se bo razpravljalo in skiepalo o bodočem delu.
u— Nesreča na kolodvoru. Ko je včeraj popoldne 711etni posestnik Alojzij Gorenje od Sv. Duha pri Leskovcu skušal stopiti na odhajajoči vlak, je tako nesrečno padel pod kolesa, da mu je odrezalo prste na obeh nogah. Reševalci so ga prepeljali na kirurški oddelek.
Iz Cella
(NSEBIRA JTE V „JUTRU"!
e— Za predstojnika mestne policije v
Celju je imenovan g. Milan Wohinz, doslej komisar na Jesenicah. Gosp. Kazimir Kukovič, ki je nekaj tednov vodil pred-stojnišrtvo mestne policije v Celju, je premeščen nazaj k upravi policije v Ljubljani.
e— Modernizacija Vodnikove ulice, ki so jo morali v decembru zaradi zime prekiniti. se od včeraj spet nadaljuje. Tlakovali bodo še cestišče pri Gradtovi hiši in nato zalili stike med granitnimi kockami z asfaltom ter izvršili še nekatera manjša dela nakar bodo že več mescev ustavljeni promet po Vodnikovi ulici med Kralja Petra cesto in Gledališko ulico obnovili.
e— Celjski obrtniki za zimsko pomoč. Združenje obrtnikov za meste in srez Celje je nabralo pri svojih članih razne prispevke v gotovini. Darcvali so naslednji gg.: kleparski mojster in instalater Franjo Dolžan 200 din, slikarski in pleskarski mojster Stojan Holobar, fotograf Ivan Kvas ter kleparski mojster in instalater Avgust Štck po 100 din, insta'aterja Franc Bclak in Anton Dobrotinšek po 50 din Filip Culk Franjo Frajle. Drago Gams. Rudolf Per-dan, Valter Rauch in Andrej Rozman po 20 din, Janko Brišček in Josip Kos pa po 10 din. Vsi obrtniki, ki jih inkasant združenja ni obiskal ali ni našel doma. naj vplačajo svoje prispevke v pisarn: združenja, ki bo nato vse prispevke oddala mestni blagajni.
e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob 20. dr. inž Martin Munda, asistent na ljubljanski univerzi, o nafti in predvajal zanimive skioptične s>1ike.
e— Redna letna skupščina pododbora UROIR v Celju bo v nedeljo 9 marca ob 9 dopoldne v Oficirskem domu. Vabimo članstvo, da sc polnoštevilno udeleži skupščine.
e— Šahovski brzi turnir. Šahovski klub Gaberje je priredil v tc-rek svoj redni mesečni brzi turnir. Prvo mesto si je priboril Domanjko z 8. drugo Mirnik, s 6 in pol, tretje pa F. Schneider s 6 točkami.
e— Usodna šala. Dne 27. februarja 1939 je na cesiti blizu Dolenje vasi pri Arti-čah zgorel osebni avto, last 27-letnega av-toizvoščka Stanka Žerjava. Avto ic bil pri Vzajemni zavarovalnici zavarovan za 20.000 din. Žerjav je prejel 14.500 din zavarovalnine. Ko se je Žerjav nekoč pozneje razgovarjal z nekim šoferjem, mu je v šali dejal, da je sam zažgal svoj avto in da je potem prejel zavarovalnino. Nekaj mescev zatem se je Žerjav spri z omenjenim šoferjem, nakar ga je šofer naznanil zaradi požiga. Žerjav se je moral v torek zagovarjati pred malim senatom okro/n* ga sodišča v Celju. Obtoženec, ki ga jc zastopal odvetnik dr. Zdodšck iz Brcžic, je odločno zan'kal krivde in je izjavil, da sc je samo šalil, ko je dejal šoferju, da je zažgal svoj avto. Tudi priče so Žerjava razbremenjevale Sodišče jc Žerjava oprostilo.
e— Z vrelo mastjo se je polila. Ko je 16-Ietna kuhinjska vajenka Terezija Šta-molova iz Celja nesla v torek po kuhinji Joncc vrele masfi, je padla. Vrela mast se je razlila na njo ter ji prizadejala hude opekline na obrazu in desni roki. štamo-lova se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Huda prometna nesreča Ko je 43-!etni delavec Jakob Selinc iz Mozirja vo^ zil v ponedeljek iz gozda les je padel med vožnjo pod voz. Kolesa sc šla čezenj, mu zlomila hrbtenico in ga poškodovala tudi po ostalem telesu. Smrtno nevarno poškodovanega Šclinca so prepeljali v bolnišnico.
Iz Maribora
a— Objava obvezniškesra razporeda. Vojaški oddelek mestnega dos! a varstva v Mariboru razglaša, da bo razglasitev ob-vezniškega razporeda dne 9. marca od sedmih zjutraj nepretrgoma do ne'ih zvečer v telovadnici Drve dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici št. 1. Razglasitve se morajo udeležiti vsi vojaški obvezniki, rojeni leta 1891. do vkliučno 1920. ki so vojaško pristojni v Maribor ter bivaio v mestu. Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško knjižico. Izvzeti so v Mariboru bivajoči obvezniki, ki niso pristojni v Mariboru. ampak pripadajo drugim občinam, nadalje rezervni ter upokojeni častniki naše vojske, vsi duhovniki ter vsi stalno in začasno nesposobni voj. obvezniki.
a— Rekrutiranje tu*ih nabornikov. Naborniki, rojeni leta 1914. do 1921.. ki stanujejo v Mariboru, pa niso v Maribor pristojni, se pozivajo, da ss zaradi vpisa v zadevni seznam, iaviio rri mestnem voia-škem uradu na Slomškovem trgu 11 v ča-j su do 15. marca od 8. do 12. S seboj morajo brezpogojno prinesti rojstni list in domovnico ter kolek 10 din.
a— 443 deklet na delo v Nemčijo. Predvčerajšnjim ie šel v Nemčijo trans^-ort 543 sezonskih delavcev in delavk njimi ie bilo 443 deklet, ki poideio služit kot gospodinje, služkmie in delavke v razne nemške kraie in mesta.
a— Uspešen nastop Marte Pavlinove. V torek zvečer ie bil v dobro zasedenem gledališču plesni večer Marte Pavlinove iz Ljubljane. Slikoviti plesni spored ie vzbudil živahno zanimanje ter prisrčno priznanje številnega občinstva, ki ie nagradilo mlado umetnico za ubrano in skia*I-no izvaianje s to->lim odob^vaniem. Spremljal io ie mojstrski pianih P'rf Marijan Linovšefc ki je dovršeno izvajal štiri klavirske skladbe.
a— Pestri svet v barvah je naslov predavanju. ki ea priredi dnevi ob 20 uri alpinistični odsek SPD v dvorani Lju^s^e univerze. Preclavn^e. ki ea bodo spremljale številne barvne fotograf'ie ie imelo povsod nenavaden uspeh Predava priznani alpinist g. dr. inž. Avčin iz Ljubljane.
a— Gledališke novice. V soboto 8 t m bo v Narodnem gledališču nros ava Fi^ž-garjeve 701etnice s premiero drame »Razvaline življenja«. V kratkem bo proslava Prešernove 1401etnicc V nedeljo 9 t. m. je srbsko hrvatsko gostovanje. Nastopi znana Klajičeva gledališka družina s tremi veselimi komadi: s Kočičevim »Jazbecem pred sodnijo« ter Nušičevima eno-dejankarna »Muha« in »Analfabet«.
a— Na Dravskem o°Ijn ie gorelo. Posestniku Matiji Herganu v Šikolah ie popolnoma zgorela domačija Ogeni se ie razširil tudi na sosedno domačiio oosest-nice Tereziie Arteni^k ki ji ie tudi zgorel del hiše. Skupna škoda ie okoli 100 000 din. Zdi se. da gre za požig in so orožniki že zajeli neko sumljivo osebo.
Gospodarstvo
Dohodki vojvodinskih kmetov in davki
Nedavno smo na tem mestu navedli nekaj številk, ki kažejo, da ima le majhen del kmetovalcev koristi od tega, če se brezobzirno favorizira dviganje cen samo nekaterih kmetijskih proizvodov. Navedli smo v tej zvezi številke »Jugoslovanskega kurirja« glede svinj, iz katerih je razvidno, da je leta 1939 od celotnega števila izvoženih svinj odpadlo 88°/o na dunavsko banovino, odnosno da je odpadlo od celotnega izvoza svinj 57% samo na 6 okrajev dunavske banovine, ki spadajo med najbolj begate okraje v naši državi, kjer kmetje dobro izhajajo tudi v dobi slabe konjunkture.
Beograjski »Jugoslovenski kurir« prinaša sedaj nekaj novih zanimivih podatkov ter pravi med drugim, da ima naša gospodarska politika včasih čudne pojme o našem kmetijstvu. Kadar je treba poudariti, da smo pretežno ograrna država, takrat se navaja, da je v naši državi 10 milijonov prebivalcev, ki žive od kmetijstva. Kadar pa je treba državi dati nove dohodke, takrat se čujejo apeli, naj se ti dohodki naložijo drugim panogam narodnega gospodarstva. ker je naše kmetijstvo siromašno, še c.anes, ko so cene kmetijskim proizvodom izredno narasle v primeri z ostalimi cenami, se čujejo zahteve po ukinjenju davščin na razne predmete. Po skoro vsen vrstah davkov je bila davčna obremenitev povišana, le zemljarina je ostala nespremenjena. Država kaže veliko naporov, da prepreči dviganj* cen, vendar se daje kmetijstvu še vedno mnogo možnosti za nadaljnje dviganje ccn. Navzlic temu še nismo našli izhoda, da bi vsaj one, ki danes po izredno povišanih cenah prodajajo svoje proizvode, tuči v večji meri pritegnili k dajatvam za državo.
»Jugoslovenski kurir« se sklicuje na številke o izvozu svinj (ki smo jih objavili prejšnji teden) in navaja med drugim naslednje: V onih 6 vojvodinskih srezih, na
katere odpade 57% vsega izvoza svinj, je znašal leta 1939 pridelek koruze 5.3 milijona metrskih stotov ali 12.5% celotnega pridelka v državi, čeprav je od celotne površine, posejane s koruzo, odpadlo na te sreze le 7n/o- Ker lani pridelek v teh srezih ni bil manjši kakor v prejšnjem letu, lahko računamo, da znaša prodajna vrednost pridelka koruze v teh srezih 1300 milijonov dinarjev. Pridelek pšenice v teh 6 srezih je vreden 1100 milijonov, pridelek industrijskih rastlin 600 milijonov, vrednost ostalih pridelkov pa je 400 milijonov. Skupaj znaša torej vrednost pridelka glavnih kmetijskih proizvodov v teh 6 srezih 3400 milijonov.
Zemljarine pa je v teh 6 srezih država predpisala komaj 56 milijonov din in je
malo verjetno, da je bila ta vsota v celoti izterjana. Večje posestvo v obsegu 100 oralov daje v teh srezih Vojvodine čisti dohodek (po odbitku režij in dajatev) v višini 300.000 din, v ostali Vojvodini in Srbiji povprečno 120.000 din, v Bosni pa le okrog 60.000 din. Zemljarina pa znaša v 6 srezih Vojvodine pri takem posestvu največ 25.000 din, v Srbiji 18.000 din in v Bosni 12.000 din. Zemljarina predstavlja torej v Bosni 20% čistega dohodka, v Srbiji 15%, v omenjenih srezih pa le 8%.
»Jugoslovenski kurir« prihaja do zaključka, da je treba uvesti posebno začasno doklado na zemljarino, da se pritegnejo k žrtvam tudi vsi oni, ki imajo danes od višjih cen največje koristi, da se vsaj na ta način korigira različnost obdavčenja. List še pripominja, da zemljarina za preteklo leto v vsej državi ne bo znašala več nego 560 milijonov din.
H gornjim izvajanjem »Jugoslovenskega kurirja« je treba še pripomniti, da je tudi slovenski kmet kakor bosanski razmeroma visoko bremenjen v primeri z vojvodinskim kmetom.
Prizadevanja za ustalitev oistoka bankovcev
Kakor običajno ob koncu mesca, se je tudi ob koncu februarja obtok bankovcev povečal, in sicer za 365 milijonov din, tako >.ao-t. da se prepriča upravičenosti pre1'ogov ;n da zavzame svoje stališče. V zvezi s tem je odbor razpravljal o povišinju cen cementa in o že izvršenem povišanju cen za železo za 75 par pri kilogramu. O prvem vprašanju bo odbor zavzel končno stališče šele v 15 dn°h. dokler vprašanja ne bodo proučili člani odbora, vprašanje že izvršenega povišanja cen železu ca bo rešeno še ta teden.
— Iz zadružnega registra. Pri Gospodarski zvezi v Ljubljani zadrugi z o. j. so vpisane spremembe pravil, sklenjene na skupščini 27. januarja t. 1. V prvi točki pravil je odslej namen zadruge, da sprejema in vnovčuje pridelke in izdelke svojih članov, kakor so žitarice, mlevski Izdelki, fižoi, krompir, seno, les, hmelj, zdravilna zelišča, sadje, umetna gnojila, galica, cement itd., nadalje živina v živem in zaklanem ter predelanem stanju ter vse živalske proizvode in končno kmetijske stroje in vse druge gospodarske in gospodinjske potrebščine. Izbrisana sta člana upravnega odbora Franc Vide in Anton Lekše, vpisani
pa so Ivan Jelene, tajnik posojilnice v Velikih Laščah, Jože špindler, posestnik pri Sv. Ani v Slovenskih goricah ter pooblaščenci s pravico sopodpisovanja dr. Branko Jan, Zdravko Simonič in Tone Berkopec.
= Tehnična dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za dobavo in postavitev parnih kotlov za splošno bolnišnico v Mariboru in licitacijo za dobavo električnih dvigal v poslopju zavodov za mineralogijo ter tehnično raziskovanje in izkoriščanje mineralov.
Borze
5. marca
Na jugoslovenski h borzah je bilo nada-dalje povpraševanje za grške bone po 37.5^. Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo pri stalni tendenci povpraševanje za Vojno škodo po 477 (v Beogradu je bil promet po 478). Do zaključka je prišlo v 7". o investicijskem poroiilu po 101.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57—177.77, New York 4425—4485, Curih 1028.64—1028.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215-90—219.10, New York 5480— 5520, Curih 1271.10—1281.10. Privatni kli-ring: Berlin 1772—1792. grški boni 37.50 Curih. Beograd 10 Pariz 7.35. Looclcn 1680. New York 431. Brnseli 63 Milan 21.70. Madrid 40. Am?tcrd~m "29. B rlin 172.50. Stcckholm 102 50. Oslo 93.50, Ko-benhavn 83.50. Sofija 4.75. T.isabon-* 17.26 Budimpešta 85. Atene 3.00. Carigrad 3.3750 Bukarešta 2.2750
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 477 den.. 4°'o agrarne 56.50 den.. 4% sev. agrarne 55 50 den. 6"'« begluške 85 b'.., 6% dalm agrarne 81 bi.. 6% šumsce 89 bi.. 7% stabiliz. 9° don.. 73'n incest. 100
— 101 25 (101). 7% BHir IO4 d»n.. 8°'o Blair 109 den.: delnice- Narodna 7000 den. PAR 209 d-n . Trboveljska 3RO _ 305
Peograd. Vojna škoda 477.50—473 (4"78\ 4% agrarne — (57). 4"'« sev agrarne 56 51
— 56 75 '56 50). 6% beelušVe 85.50—85 75 (85 75). 6% da'm agrarne «0 2.=. — 80 75 (80 501 6°'« R0 don. 7n'w<;ki in slavonski 435 — 440. Ječmen: baški in sremski 57-5 — 585. Koruza: času primerno suha z 20°'« vlage franko vagon ali šlep 224 (za vsak odstotek manj vlage se cena ooviša za 4 dim umetno sušena koruza s 14*'«' v'age 250 din Moka ffranko vacon ali §leo v dunavski banovini)- Dšenična »Ogg« ln »Oa« 723 70% oreseiana ošenična moka 358 H5% enotna ošenična moka 382.25 neoreseians ošenična moka 351 oreseiana koruzna rr.oka ali koruzni zdrob ? naiveč 14% vla ae 321 oreseiana koruzna moka l? času :>rimerno suhe koruze 250 neprese^ans 230 Otrobi (franko vagon ali 41eo dunav-ska banovina) ošeničm 200 koruzni t kalmi 150 brez kali 70 Fliol; baški in sremski 640 — 645.
PETROLEJA NI
pa vendar krasna in prijetna svetloba z »LILIPUT« SVETILKO
Z 80 SVEČAMI 1 liter špirita gori 22 ur! Svetlika tehnične po-polDostf! Brez kompliciranih vijakov kot pri podobnih svetilkah. Dokler trnja zaloga je cena din 2P5.— b kompletnim priborom Varujte se zablod! Ni podobneca labrikata za to ceno ln s to jakostio svetlobe. PETRO-Ll X, K. D., Zagreb, Radušina ulica 9. Prospekti brezplačno in franko! Telef. 72,-60. Iščemo agilne zastopnike in preprodajalce!
Iz Novega mesta
n— Smrt dolenjskega vinogradnika. V
bolnišnici usmiljenih bratov je po kratki bolezni umrl 801etni posestnik Martin Co-larič doma iz Sv. Kiiža pri Kostanjevici. Ugledni mož je slovel že pred letj po vseh naših krajih kot izvrsten vinogradnik in gospodar. Pogreb uglednega pokojnika se je vršil ob veliki udeležbi faranov na pokopališču k Sv. Križu. Blagemu pokojniku lep spomin, preostalim naše sožalje.
n— Zborovanje koroških borcev je bilo v nedeljo. Udeležili so se ga tudi članj iz Kostanjevice, št. Jerneja, škocjana. Toplic in drugih okoliških krajev. Zbor je otvoril predsednik dr. Davorin Gros, ki je podrobno očrtal delovanje glavnega odbora Na kraju svojih izvajanj je naglasil. naj borci v teh resnih časih svoje vrste še bolj strnejo in naj. če jih domovina pokliče, pokažejo povsod iste vrline, kakor so jih pokazali pred 22 leti z orožjem v rokah. Po poročilu tajniku in blagajnika so izvolili nov odbor.
Obiave
Za zimsko pomoč ljubljanskim reveže-n
je podarilo uradništvo Pokojninskega zavoda 911 din namesto vencev očetoma svojih kolegov gg. inž- Koširja in Julija Pahorja.
Za mastne reveže je nakazala uprava »Jutra« 640 din ter so podarili g. Josip šele-vin. Sv. Roka ulica 25., 200 din. g. dr. Ciril Cirman. Dvomi trg 1, 100 din. ga. Vera Papeževa Nunska ulica 10. 200 din ter ga. Lončka in Martin Cesar 140 ciin. V počaščenje soomina g. Josipa Platnerja je poslal 300 din g- prof. Janko Mlakar.
Dar CMD. G. inž. Milan Lenarčič in soproga ga. Ninka, Ribnica na Pohoriu sta darovala Družbi sv. Cirila in Metoda 200 din namesto venca na grob blaeropokcjne ge. Marije Fettichove. Iskrena hvala!
Naše oledališče
DRAMA
Četrtek, 6.: Protekcija. Red četrtek. Petek, 7.: zaprto.
Sobota, 8.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedeljai, 9. ob 15.: Princeska in pastirček. Mladinska predstava- Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20.: Othel-lo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Kulturni praznik slovenske gledališke umetnosti bo proslava 401etnice gledališkega dela Slovenca Hinka Nučičn, člana prvaka in režiserja zagrebškega Narodnega gledališča in gostovanje njegove soproge Vike Podgorske, protagonistke istega gledališča. Nučič, čigar izredme zasluge za organizacije ljubljanske in mariborske c:ra-me po prevratu njegove visoke umetniške kvalitete kot igralca in režiserja so znane, je afirmiral v prvem zagrebškem kulturnem zavodu vrednost Slovencev kot resnih in prizadevnih ter zmožnih gledalskih umetnikov Nučičeva proslava v Ljubljani bo v drami 12. t. m., ko besta odigrala z Viko Podgorsko Begovičevo dramo »Brez tretjega c. Rezervirane vstopnice dvignite do ponedeljka!
OPEKA
Četrtek, 6.: Rusalka. Red B. Gostovanje Josipa Gostiča. tenorista zagrebške opere.
Petek, 7.: Plesni večer Tatjane Farčičeve. Izven.
Sobcta, 8.: Ples v maskah. Izven. Gostovanje tenorista Anatola Manoševske-ga, člana Narodnega gledališča v Mariboru.
Nedelja, 9. ob pol 17.: Proslava 251etnice ustanovitve Prve dobrovoljske divizije v Rusiji. Izven. Ob 20.: Carmcn. Izven. Gostovanje altistke Elze Ka-rlovčeve in sopranistke Manje Mlejnik-Sibino-vičeve.
Gostovanje .T°s'pa Gostiča. Drevi bodo peli v operi Dvofakovo delo »Rusalka« s Heybalovo v naslovni in Gostičcm v glavni moški partiji.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 8.: Visoka pesem. Nedelja, 9. ob 15.15.: Gospa ministrica. Popoldanska predstava. Poslednjič. Ob 25.15.: Visoka pesem. Poslednjič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 6.: Sumljiva oseba. Za igralski
pokojninski sklad. Petek, 7-: zaprto.
Sobota, 8.: Razvalina življenja. Premiera.
Fin žgarjeva prešlava. Nedelja, 9. ob 15.: Caiičine Amazonke. Ob 20.: Jazbec pred sodnijo; Muha; Anai-fabet. Gostovanje Klajičeve družine.
I O
Četrtek, 6. marca
LJubljana 7: Jutmii DO/drav. napovedi. Poročila. — 7 15: Vesel, zvoki (p!o"če). — 12: Godalni oktet (plošče). — 12.30: P ro-čila. ob jave, napovedi.— 13 02: Zbor učencev crglarske šole. — 14: Poročila, objave. — 17.30: Pisani zvoki (Radijski orkester). — 18 40: Slovenščma za Sloven ce (dr. R. Kolarič). — 19: Nipovedi. porodila — 19.25: Nac ura (Beograd). — 19 40: Plošče. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reprcduciran koncert simf slasue. — 21: Radiiski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 20: Prenos ooore iz Nar. g'e-dališča. — Zagreb 20: Rezervirano za prenos. — Praga 20: Pester glasbem s o red. — 23.20: Vesela muzka — Sofia °0: Koncert Schumannov~ »"os^e — '1: Komorni koncert. — 21 25' Lahka godba — Bolfar^ka nar-d^a ff^eba — BeHJn 19.15: Pester ^'asbeni snor^d — 21 15: Oetkes+T in solisti. — 23 15: Nočna oddaja. — Rsm 19.40: Lahka sdasba — 21.10: Zvočna igra.
Pohod vojnih strojev
spremljevalca nemške vojske ob vkorakanjn na bolgarš
Nemški dopisali urad objavlja naslednje poročilo očividca o vkorakanju nemške vojske na bolgarsko ozemlje:
Hladen severozapadnik je bril preko golih hribov, ko smo v dolini kot predhodniki našega protiletalskega polka si polkovnikom na čelu otvorili pohod nemške vojske na bolgarska tla. V rani jutranji uri se je zbralo prebivalstvo obmejnega mesteca v večjih skupinah na trgu in vzdolž ceste. Bila je navzoča v prvi vrsti
šolska mladina
V svoji skoro vojaški obleki. Vedno so se dvigale desnice v pozdrav Iz ljudskih vrst so se slišali vzkliki »Willkommen« ter nemški pozdrav Hitlerju. Vsak voz in vsak top je izzvali pri ljudeh živo zanimanje. Vozovi so dirjali mimo množice kakor pri neskončni paradi. Topničarji so s posebnim
Sovjetska mornarja
V*
■ llj Mil 1 1 II illPSPlb^ * I,./;.
• ^ g »T 1
mf y
fl
f*m 0IB1
na vežbah v črnem morju
Trodimenzionalni film v Moskvi
Agencija Tass poroča iz Moskve, da so te dni predvajali v prestolnici Sovjetske zveze prvi domači stereoskopski film. Predstava je baje popolnoma uspela.
Gledalci niso bili opremljeni s posebnimi naočniki, ki bi jim pomagali pričarati iluzijo tretje dimenzije, dcčim je bal pri prejšnjih poizkusih ta pripomoček neizbežen. Filmsko platno za projekcijo stereo-skopskega filma pa je prikrojeno nalašč za takšno uporabo. Film, ki so ga predvajali v Moskvi, se imenuje »Koncert«. V njem sodelujejo ruski pevci in pevke Ga-ljina Nemčenko in Vladimir Jehtonov. Projekcija je bila izvršena po načrtih režiserja S. Ivanova.
Vojaško življenje na švedskem
m
Nepoučeni mislijo, da vlada pomanjkanje eode samo na tleh vroče Afrike. Temu pa nI tako. Tudi na švedskem je položaj tak, da se morajo vojaki umivati — s snegom
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
užitkom opazovali obraze ljudi ob strani ceste. Tam so stali kmetje v pisanih ob-šitih kožuhih in v črnih šubarah. Poleg njih je tu in tam čepel v umazanem obcestnem jarku musliman
s pisanim turbanom
na glavi. Mož je privezoval na noge opan-ke iz kozjega usnja Iz vež so okukavale nemško vojsko plahe muslimanke v širokih pisanih hlačah z zastrtimi obrazi.
Pc tej cesti smo imeli dospeti na cilj, najsi so se nam stavile v bran še takšne ovire. Topovi so zaradi hrapavih tal od-skakovali po par centimetrov v zrak ter so drevili čez zaledenele jarke in udrtine. Ure in ure so se tresl' topničarii in topovi. Odmori so natančno odmerjeni. Dovo-3jen je
samo požirek vode
ali tople grahove juhe iz poljske kuhinje. Glavni počitek je samo enkrat dnevno Takrat se pregledujejo vozila, polnijo tanki in čez eno uro se nadaljuje vožnja, kajti za nami so še drugi oddelki. Nikjer ne sme biti nobenega zastoja Pokvarjena vozila, pred vsem takšna s pokvarjenimi osišči, ostanejo na mestu, kjer so obtičala. Tehnični Gddeiki se takoj lotijo popravil, baterija, eskadron in polk pa nadaljujejo svojo pot. Težki
Dieselovi motorni traktorji
vlečejo svoje breme po napetih strminah navzgor, mi pa zmrzujemo in šklepetamo z zobmi, tako nas zebe Sonce krasno sije, a v noge nam je mraz. da jih niti ne čutimo. Prvi nočni odmer. Jasna, hladna noč.Zvezde sijejo v popolni krasoti. Od vozil vise ledeni ocurki...
Naša baterija se je ustavila v neki bolgarski vojašnici ob vznožju visoke planine. Moštvo prenočuje v mestu, mnogi spe v kakšni džamiji na preprogah. Drugi so si uredili ležišče v šolah. V naši vojašnici je tako mrzlo, da večina
ne zatisne očesa
od velikega hlada. Edino motoristi, ki so ubiti od dnevne vožnje, se. zaspali.
Zjutraj vstanemo. Zopet zadrdrajo stroji in se poženejo na pot. Cesta je mestoma široka komaj 12 m. Na desni se dvigajo goli strmi klanci, na levi ležijo zasnežene i>ečine. Počasi in oprezno polzijo naši traktorji s težkimi topovi po hribu navzgor. Vsak nepremičen okret nas lahko spravi v prepad Vozilo napreduje počasi meter za metrom Samo viadukti pomenijo za nas napredovanje pc milimetrih. Mostovi so namreč
zelo ozki.
Marsikateri tovorni avtomobil navzlic ve-rigi na kolesih ne more dalje po snegu. Moštvo v vsakem takšnem primeru poska-ka z voza in pomaga spraviti vozilo naprej. Na križiščih stoje bolgarski kmetici s senom in volovsko vprego ter se čudijo, da moremo z našimi vozili po takšnih potih naprej.
V petih urah je naša baterija prepeljana na drugo stran. Začnemo se spuščati navzdol.
Ljudje nas pozdravljajo
z veseljem m navdušenjem. Povsod srečujemo prebivalstvo in okrog nas se zbirajo Bolgari, v prvi vrsti vojaki, ki ne morejo napasti svojih oči na naših vozilih in našem orožju.
Ob vkorakanjn nemške vojske v Bolgarijo
iSES^a*** * * v
1
Narodno sobranje (parlament) v Sofiji
če še ne veš, zdaj izveš:
da je bolgarski kralj Boris v civilni obleki opazoval prihod nemške vojske v bolgarsko prestolnico,*
da kani v Bolgariji vlada v v primeru vojne proglasiti Sofijo za odprto mesto;
da se v Ameriki pospešeno izdelujejo maske proti napadom s plini;
da je bilo od začetka vojne do danes potopljenih osem ameriških ladij, ki so prevažale pošto za Evropo;
da uporabljajo Nemci zajeto bivšo angleško podmornico »Seal« za podmorniško vojno proti Veliki Britaniji;
da so vsi sovjetski listi objavili izjavo moskovske vlade proti nemški zasedbi bolgarskega ozemlja;
da je prezidenta Roosevelta zapet priklenila na posteljo lahka hripa;
da je sovjetska vlada podaljšala vojaški rok na dve leti za vojake, na tri leta za podčastnike in na štiri leta za vojake, ki pripadajo letalskim oddelkom;
da ponujajo angleške žene svoje sodelovanje pri protiletalskem topništvu;
da je angleška vlada dovolila svobodno pot za francoske ladje, ki vozijo iz Amerike živila za nezasedeno Francijo;
da je Argentina v krizi zaradi ogromnega pridelka koruze;
da se nahaja v Parizu po statistiki nekega profesorja medicinske akademije 10 milijonov podgan, ki napravijo vsako leto za 2 milijardi frankov škode;
da se je princ Bernhardt, mož princese Julijane, prijavil kot prostovoljec angleški zračni obrambi. Izvežbali ga bodo za pilota;
da ima Italija po najnovejši statistiki 45 milijonov prebivalcev.
NAMESTO ANEKDOTE
Dama iz boljše družbe je šla k spovedi in potožila spovedniku:
Častiti oče, moram se obtožiti, da sem silno nečimerna. Vsak dan stojim po cele ure pred zrcalom in občudujem lastno lepoto ...«
»Draga hči«, je odvrnil spovednik, »saj to kar počenjate, ni greh, ampak samo zmota...«
VSAK DAN ENA
»Naročili so mi, naj fotografiram prvo lastovko — in zdaj sem v zadregi, katero naj izberem!«
(»Berlinske Titende«)
Poostrena vojna na morfu
Sestanek nemškega velikega admirala Baederja ln italijanskega državnega pod tajnika za mornarico, admirala Riccardija v Meranu
Dover v pripravljenosti
Povsod je mnogo topov, pasti za tanke in gnezd
s strojnicami
Novinarji, ki so sii v zadnjem času ogledali priprave proti vdoru v Anglijo, poročajo, da se angleške vojaške oblasti zavedajo dejstva, da bi bil jugovzhodni kot Anglije pri poskusu invazije izpostavljen najsilovitejšemu napadu Zato je obramba poskrbela, da se tod okrog razpostavljeni topovi, pasti za tanke in strojniška gnezda
60 let madžarskega dopisnega urada
Brzojavni urad madžarske vlade je obhajal v ponedeljek 3. marca t- 1. šestdesetletnico svojega obstoja. Do prevrata v 1. 1918 je bil urad zasebna ustanova, katero so Madžari samo podpirali iz javnih sred-tev. Po madžarski protirevoluciji L 1921. pa se je urad preuredil v delniško družbo, pri kateri je država udeležena z večino. Danes ima madžarski brzojavni urad S7 sotrudnikov in nameščencev ter 423 rednih poročevalcev. Stalne dopisnike vzdržuje v Berlinu, Rimu, Parizu, odnosno Vichyju, v ženevi, Beogradu in Bukarešti.
V pijanosti
so ga oplenili
Na policijskem ravnateljstvu v Varšavi se je te dni zglasdl mož, ki je imel na sebi samo srajco in spodnje hlače. Bil je omamljen od vina in je povedal, da je takšen zaspal nekje na ulici, pa so prišli razbojniki in so mu slekli kožuh, obleko, pobrali uro in 300 zlotov gotovine. Nato so ga pustili v mrazu samega ter izginili brez sledu.
Ddgodena kolesarska dirka
Vodstvo italijanskega športa je odpovedalo biciklistično dirko okoli Italije, ki bi se bila morala začeti 15. maja in bd trajala do 15. junija. Start in cilj č&rke sta imela biti v Milanu.
zelo gosto. Vojaštvo ie v stalni pripravljenosti. »Times« pišejo da bc mogoče tudi morje pomagalo rešiti vprašanje-, kako je treba preprečiti poskus vdora v Anglijo.
O zasebnem življeniu v Dovru poročajo, da meščanov ni še zapustil humor, čeprav ga dogodki ne pospešujejo Ljudje so se navadili na topovsko grmenje z one strani Kanala. Kadar lete angleški bombniki čez Rokavski preliv, gledajo s ponosom za njimi in kadar se na nasprotni obali zasvetijo požari jim sledijo z zanimanjem. Od časa do čase pade kakšna nemška granata tudi v Dover, tcda povečini izstrelki zgrešijo cilj ter priletijo v morje ali pa udarijo izven mestnih središč.
Boksar — padalec
Nemški boksarski prvak Max SchmeHng s« vežba za službo v padalskih oddelkih
Obed na bojišču
Grški vojaki pri kosila
H. Adams:
16
3)ai$tj in Jfjosemarg
Roman
Že čez pet minut sta se Carter in teta Amy vrnila. Videti sta bila zadovoljna, in Carter je iz-pregovoril:
»Tako, to je zdaj v redu. Najel sem hišo gosoe Warralyjeve v Puddletownu. Daleč od vsega sveta. Zelo mirna, a tudi zelo zdrava lega. Za Darieja kakor nalašč. Amy bi že tako rada spoznala Anglijo, in v Dorsetu je menda zelo lepo. Upam da pojdete vsi z nami: potrudili se bomo. da vam storimo življenje v Puddletownu kar moči prijetno. Poiutrišnjem se odpravimo.«
To nepričakovano naznanilo so poslušalci sprejeli vsak po svoje. Bili ni imel kaj pripomniti. Njegove dolžnosti so bile tu kakor tam enake. Gaster in njegova žena sta se v prvem trenutku nekam razočarano soogledala. Tega se pač res nista nadejala — a podarjenemu konju človek ne sme gledati na zobe!
»Če si že tako ukrenil,« je izpregovoril Gaster po kratkem obotavljanju, »tedaj je stvar seveda odločena. Naj bodo tvoja pota polna miru in pokoja. Ako ti je najino spremstvo zaželeno, te do teh urah hude preiskušnje ne moreva pustiti na
ceailu.« . ,
»Menda ne,« je rekla žena. »Saj veš, Amy, da
se lahko zmerom zaneseš na naju.«
Daisyji je ta načrt pokazal izhod. Zdaj ji ni bilo treba skrivaj izginiti. Njena pota in pota Carterjevih se torej ločijo. Toda priznanje njene krivde? Nu, to bo lahko kasneje premislila.
»To se povsem ujema z mojimi nameni,« je rekla. »Znanci so me povabili na Škotsko in določili, da se snidemo v Parizu, če torej odpotujete v Anglijo, pojdem jaz naravnost v Pariz.«
Toda njene besede niso dosegle pričakovanega uspeha. Stric Doran in teta Amy sta jo prepadeno in razočarano pogledala.
»Ali, ljuba Rosemary,« je začela gospa Carterjeva, »ti moraš vendar še ostati z nami... tolikanj sem se znašala na to... «
»Življenje na oni strani kanala utegne biti enolično,« je dodal gospod Carter, »toda upal sem. da nam ga ti nekoliko osladiš. Daj. pusti svoje prijatelje, naj še malce počakajo. Mi te vse bolj potrebujemo kakor oni.«
»Toda izpodbijati Rosemaryjnrh načrtov vendarle ne smemo,« se je oglasila gospa Gasterjeva, ki ni bila prav nič žalostna zaradi Daisyjine namere. »Prajatelji jo pričakujejo, torej ne gre, da bi jo mi sebično zadrževali.«
»Ne samo da gre, ampak celo treba je,« je vzkliknil Bili. »Poslušaj, Rosie. Morda je Puddle-town res strašno dolgočasno gnezdo, kjer človek nima s kom govoriti razen s kravami in prašiči — a vsaj poizkusila bi. Poidi z nami, in če ti bo pre-pusto, te gotovo ne bomo zadrževali.«
»Mali Dorie te ima tako rad, Rosemary,« je nadaljevala gospa Carterjeva, »in — in rešila si nam ga. Pojdi, prosim, z nami, čeprav samo za malo
časa.«
Toda stric Doran je bil tisti, ki je izvojeval zmago. Segel ji je pod pazduho in jo odvedel k oknu. Ostali niso mogli slišati njegovih besed.
»Daj, dekletce, pojdi z nami. Niti misliti si ne moreš, kolikanj Amy visi na tebi. Vsa ta razburjenja so bila zanjo kar prehuda. Pojdi z nami, Rosie. Amy te potrebuje, tolikšna pomoč in opora bi ji bila ...«
Daisyjin sklep se je zmajal. Štirinajst dni si je bila določila — in njena sreča ni mogla traiati vekomaj ... A daleč od vseh ljudi — to vendar ni moglo biti nevarno... in upanje, da jo čaka še neka i lepih dni...
»Če je res tako, da me hočete imeti pri sebi...« je tiho odgovorila.
8.
Odhod Carterjevih in njihovega spremstva so v Dinardu komaj opazili. Prihajanje in odhM^nie kopaliških gostov ie za časa velike sezone na dnevnem redu, in to. kar je danes senzacija, mora po-nosto že jutri zatemneti spričo novih, še znameni-teiših dogodkov.
Seveda se je bil po mestu raznese! glas o ugrabitvi otroka; ker so pa pri odhodu videli malčka živega in zdravega, so mnogi nejeverno skomigali z rameni — ne glede na to, da je ponujal prihod neke slavne umetnice, bližnja regata in velikanski dobitek nekega Avstralca v kazinu še dosti zanimivejšo snov za razgovore.
Policija je kakopak vedela vse podrobnosti o ugrabitvi ter iskala — podžgana po velikih nagradah, ki jih je bil obljubil gospod Carter — v vseh
smereh, a zvedeti niso mogli od nje ničesar. Obiskovalcev in kopališčnih gostov takšne stvari ne smejo vznemirjati, zato je treba potlačiti vse, kar bi utegnilo izpodvezati dobro došli pritok tujega zlata.
Samo nekdo je bil posledic te obžalovanja vredne zadeve jako vesel: gospa Lilith Warralyjeva. Ta je bila radoživa ženska, ki je terjala od kratke dobe človeškega življenja kar moči mnogo izpre-membe in zabave. Oddaja njenega posestva v Pu-dletownu z vso imovino vred je ni samo reševala te skrbi, ampak je pomenila zanjo toliko gotovega denarja, kot ga žo dolgo ni imela. Zdai je mogla prebiti jesen na Škotskem, zimo pa v Mcnte Car-Iu. morda celo obiskati svoiega moža. ki je v N:-geriji opravljal vodilno službo — a to je bila zadnja med možnostmi, ki je mislila nanje.
Doranu Carterju je morala trdno obljubiti, da ne bo živi duši omenila, komu je dala »Old Fri-ary«, niti ne bo nikomur povedala njegovega naslova. Imela je tudi trdno voljo, da ostane v besedi, a kaj, ko stvari malokdaj minejo tako, kakor si jih človek zamisli.
V kazinu se je gospa Warralyjeva zapletla v po-menek z nekim Američanom, ki se ji je predstavil kot Julius P. Remer, U. S. A. Bil je preljubezniv človek z odličnim vedenjem, in njegovim prikritim poklonom nikakor ni bilo moči očitati vsiljivosti. Po drugi ledeni oijači je imela Lilith že občutek, da kramlja z dobrim, starim prijateljem.
»Carterjeve ste poznali, kaj?« je vprašal v teku razgovora. »Zdi se mi, da sem vas nekoč videl z njimi«
BELEŽKE
Novi predsednik glavne zadružne zveze
Včerai dopoldne ie biLa v Beogradu seja osrednjega odbora glavne zadružne zveze. Na seii se ie konstituiral na glavni skupščini izvoljeni odbor. Namesto umrlega dr. Korcžca ie bil soglasno izvoli en za novega predsednika glavne zadružne zveze predsednik vlade Dragiša Cvetkovič. za podpredsednike pa dr. Fran Kulovec. inž. Vojislav Djordjevič. dr. Jan-č.kovič in dr. Juretič. Predsednik vlade Cvetkovič je imel pri tei priliki daljši govor o nalogah in ciljih zadružništva v sedanjih časih.
„Mladina je pripravljena"
V Sarajevski »Jugoslovenski pošti« je bi-lo objavljenih nekaj člankov, v katerih so tožili razni starejši ljudje nad mladino,
da je zapustila vzore prednikov in da ni več prežeta s takim nacionalnim duhom kakor mladina pred letom 1914. Sedaj odgovarjajo sarajevski srednješolci tem kritikom preko »Jugoslovanske pošte« in pravijo med drugim:
»Naša omladina se zaveda težkih nailog, ki jo čakajo. Sinovi -»belih orlov« ne bodo v sramoto svojim padlim in živim očetom. Res je iskala naša mladina po osvoboje*-nju novih poti in pri tem čeatokrat zašla na kriva pota. Kdo ji more to šteti v zlo? Vedno pa je iskala resnico in svobodo. Danes jc j ugasliavcns>ka mladina v ogromni večini prežeta nacionalnega duha, polna kulta junakov in pripravljena žrtvovati za neodvisnost in svobodo svojega naroda kri in življenje. Naša mladina veruje danes v svojo državo, v svoj narod in svojo voj-{•■ko'. Prežeta te vere stopa na pozornico današnjih težkih dni, pripravljena vsak trenutek na najtežje žrtve. Jugo&lcvenska mladina jc danes pripravljena na vse!«
Nerazumljivo razburjenje
Naša beležka o politični opredelitvi Srbov na Hrvatskem ob priliki imenovanja dr. Ivkoviča za podbana banovine Hrvatske je izzvala v zagrebških listih precej zanimanja in komentarjev. »Hrvatstki dnevnik« je na njo, kakor smo že zabeležili, navezal uvodnik, v katerem je dokazoval, da jc ogromna večina Srbov na Hrvatskem v vrstah SDS, ki je zato imela tudi polno pravico, da jc pod ban kot Srb izšel iz njenega kroga. Sedaj se je oglasilo tudi glasilo te stranke same, »Riječ«, ki trdi, da »Jugoslovenstka radikalna zajednica v banovini Hrvatski sploh ne obstoji. To je znano vsem v državi in bi morali tudi pri »Jurru« to vedeti.« Nato se zaganja »Riječ« v Jugoslovensko nacionalno stranko, o kateri pravi, da ni prav nič močnejša na Hrvatskem kakor JRZ.
Čudimo sc »R i ječi« in njenemu razburjenju, vsaj v kolikor je naperjeno proti *."utru«, ki je samo suhoparno* in po novinarski dolžnosti zabeležilo svoje informacije o razpoloženju v krogih JRZ na Hrvatskem. Da je JRZ med Srbi na Hrvatskem močnejša od SDS, tega v svoji beležki nismo trdili in se v to sploh mirno spuščali. Dejstvo pa je, da so to že ponovno trdili vodilni činitelji JRZ. Gospodje naj razčistijo ta sipor lepo med seboj, saj sede vsak dan za isto zeleno mizo.
Lekcija glavnega glasila naših Nemcev
Glavno glasilo nemške narodne skupine v naši državi »Deutsches Volksblatt« kara tiste nemške rojake, ki so bili do nedavnega nadvse pohlevni in skorazj niso imeli poguma izpričati svojo nemško narodnost, sedaj pa so postali preko noči ognjeviti nemški nacionalisti, mnogo bolj, kakor se to od koga zahteva. List nato nadaljuje:
»Ti ljudje danes ne morejo dovolj glasno kričati v svet, da so Nemci in pripadniki nemške narodne skupnosti. Med njimi so možje, ki sede po gostilnah in rišejo karte bodoče ureditve Evrope in sveta. Ne manjka se med njimi tudi prarokov, ki napovedujejo razne datume z najbolj daljnosežnimi odločitvami. Zopet drugi javnosti doce-
la sovjevoljmo tolmačijo ukrepe vodstva
nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. Tako predstavljajo nekateri ukrepe vodstva za uvedbo športne vzgoje nemške mladine v Jugoslaviji kot formiranje »zaščitnih in napadalnih oddelkov«. Početje teh ljudi je za nemško narodno skupnost v Jugoslaviji prav tako škodljivo danes, kakor je bilo pred mesci, ko so se mnogi od njih še sramovali svojega nemškega rodu. Svoje dni so predstavljali sramoto za nemško narodno skupnost, danes pa predstavljajo nevarnost za njo. Njim je pripisati, da se pojavlja nezaupanje tam, kjer bi moralo vladati polno zaupanje. Morda žele ti ljudje s takim obnašanjem popraviti svoje nekdanje figarstvo? Pozabljajo pa, da s tem kršijo prvi zakon nemške narodne skupnosti v tej državi, ki se gtaai: disciplina.«
Ta ostra lekcija vodilnega nemškega
lista velja po svojem smislu tudi za premno ge gostobesedne »diplomate« in »stratege« naših gostilniških in kavarniških otnfaaj.
ŠPORT
Smučarske tekme na Pohorju
Prvaka MZSP v alpski kombinaciji sta čop in Nebesa*,
oba člana SPD iz Maribora
Maribor, 3. marca Pri Senjorjevem domu na Pohorju je bilo včeraj letošnje tekmovanje v alpski kombinaciji za prvenstvo Mariborske zimsko-sportne podzveze. Tekmovanje, ki je poteklo v ugodnih vremenskih prilikah, je organizirala zimsko-sportna sekcija mariborske podružnice SPD. Organizacija je bila zares brezhibna, za kar gre predvsem zasluga neumornemu zimskosportnemu organizatorju g. Dragu Senici. Tehnični rezultati so bili sledeči:
Smuk: 1. Franci čop (SPD Maribor) 2:48.9, 2. Fric Dvoršak (SPD Celje) 2:49, 3. Ljubo Ljubovič (SPD Celje) 2:57.3, 4. Blanke (SK Ptuj) 3:07.2, 5. Borut Repič (SPD Maribor) 3.08.
Slalom: 1. Franci čop (SPD Maribor) 2:01.1, 2. Fric Dvoršak (SPD Celje) 2:07.1, 3. Borut Repič (SPD Maribor) 2:21.7, 4. Miloš Uršič (ISSK Maribor) 2:37, 5. Ljubo Ljubovič (SPD Celje) 2:39.6.
Letošnje prvenstvo MZSP v alpski kombinaciji si je priboril torej Franci Cop, ki Je prejel krasno nagrado veleindustrijca inž. Lenarčiča. Kot najboljše moštvo se je izkazalo moštvo maribora podružnice SPD v sestavi čop, Repič in Berlič, ki je prejelo nagrado tiskarnarja L. Stražnika.
Obenem je bilo tamkaj tudi juniorsko tekmovanje v alpski kombinaciji in si je naslov podsaveznega prvaka priboril Boris Nebesaf, član SPD Maribor, ki je prejel prav tako krasno nagrado inž. Lenarčiča. Podrobni rezultati v tej disciplini so bili naslednji:
Boljše brije in dalje traja •••
poskusite OttaSaczrg
0'ig zavoj »10 Dob« se Po Žel)i pojemo Uterdturo PoSljemo diskretno
I
ELINI
bcosrad- knez mthajlova1
Zahtevajte povsod britvico
A L C O SO
tfjl f*q. po*) S. br
Občina Ponikva z žalostjo naznanja v imenu vseh občanov, da 5» dan«?
popoldne umrl gospod
Anton štor
predsednik občine in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, Ase 7. t. m. ob pol 10. uri
iz hiše žalosti, na farno pokopališče.
Naj mu bo Bog plačnik za vse njegovo delo.
Občina Ponikva ob južni železnici
V Ponikvi, dne 5. marca 1941.
Smuk: 1. Boris Nebesaf 4:40.4, 2. V j Kocmut (SPD Maribor) 5:25.2, 3. Jane*
Cizelj (SPD Maribor 5:41.2.
Slalom: 1. Lado Bablč (Železničar, Maribor) 1:25.5, 2. Nebesaf (SPD Maribor) 1:26.1, 3. Kocmut (SPD Maribor) 1:36.
Pri Sokolski koči na Pohorju pa se je bila smuška tekma na 12 km. Zmagal Je Fanedl, drugi je bil Legvart, tretji pa Bur-nik. V smuku je prav tako zmagal Fanedl, medtem ko je drugo mesto zasedel Bur-nik, tretje pa Legvart.
Da bi vas prepričali, da se zajnorete ▼ 6 mescih ob polurnem dnevnem čitanju (ne učenju) avtomatski naučiti enega ali več tujih jezikov s pomočjo originalne metode (po zakona zaščitene) zasnovane na mnemo-tehniki (vedi zapomnjenja) in psihodinamiki. pošljemo vsakomur
brezplačno
ln brezobvezno poskusno lekcijo
nemški francoski italijanski jezik
Izvolite poslati razločno pisan naslov, z navedbo, za kateri jezik se zanimate.
Celotni stroški predplačila znašajo en dinar dnevno. Pomožni učbeniki niso potrebni
Javite se takoj!
OKULTISTIČKA BIBLIOTEKA - BEOGRAD,
ček. račun 54.988 — pošt. pretinac 876.
STARO
0UE
ZOPET
novo!
a pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel« »Tehnovum«
Zagreb, GorjanskaO. Pri nas že več kot 300 aparatov v obratu!
Prvi trening
SK Ljubljane
V nedeljo gostuje v Ljubljani enajsto-rica Viktorije iz Kariovca
Z nedeljsko tekmo otvori SK Ljubljana spomladansko nogometno sezono. Vodstvo se zaveda, da mora razen treninga nuditi ligaški garnituri tekme, saj nas komaj mesec dni loči od začetka finalnega tekmovanja za državno prvenstvo. Zanimivo bo pogledati, s kakšnimi močmi razpolaga naš predstavnik za finalne tekme. Zato pričakujemo, da bo nedeljski nastop deležen primernega obiska. Saj je znano, da so kar-lovški gostje solidna enajstorica, ki je našo Ljubljano lani sredi sezone porazila na svojem terenu z rezultatom 2:0. Kolikor bodo dopuščale vremenske razmere, bomo ta dan imeli tudi priliko ogledati mlajše moči v borbi z enim od ljubljanskih klubov. ~-
DA BOMO IMELI MOČAN
NOGOMETNI KLUB .. .
Se vedno so se vsa prizadevanja, da bi se pri nas ustvaril močan nogometni klub, razbila ob nerešljivem finančnem vprašanju. Sedaj so v SK Ljubljani stvar zagrabili z resne in stvarne strani: po načelu — nudim, da mi nekaj daš. Enomesečno članarino bo gotovo vsak športni prijatelj mogel pogrešati. Vsem, ki so zainteresirani, da bi se naš nogomet dvignil, se nudi priložnost, da se za mesec dni včlanijo v SK
Ljubljano, poravnajo članarino, ki je gotovo malenkostna, in da s tem udeležijo nagradnega tekmovanja, ki ga klub razpisuje. Ta reč ni nikako zoperno prosjače-nje, kakor je bilo že vsa ta leta med športniki neizogibno in potrebno zlo, če so hoteli vsaj za silo vzdržati obrat. Nasprotno, za tisto malenkostno enomesečno članarino prejme vsak na novo prijavljeni član točno izpolnjeno in oštevilčeno člansko izkaznico, ki ga upravičuje do udeležbe v nagradnem tekmovanju. To tekmovanje je. gotovo edinstveno v našem športnem gibanju, po razpisanih darilih pa sodi med največje taka in podobna podjetja zadnja leta pri nas. Vse podrobnosti boste razbrali iz letakov, ki jih SK Ljubljana že razpošilja.
SK Ljubljana. Danes od 15. naprej strogo obvezen trening vseh nogometašev. Po treningu sestanek zaradi nedeljskih tekem.
SK Vič vabi vse člane in prijatelje, na redni občni zbor, ki bo jutri v petek ob 20. v gostilni pri Mescu na Viču.
£SK Hermes (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19. članski sestanek v klubski sobi (vhod zadaj pri garderobi na stadionu). Po sestanku važna seja sekcijskega odbora. Vsi — točno! Načelnik.
SK Jadran. Drevi ob 20. članski sestanek v prostorih gostilne Soklič-Traovo, po sestanku kratka od borova seja. Važno zaradi nedeljskega gostovanja v Trbovljah. Prinesite s seboj vso opremo zaradi pregleda in popravila. Predsedstvo.
RAVNATELJSTVO IN UPRAVNI KRANJSKE INDUSTRIJSKE DRUŽBE
sodelavec in prijatelj,
upravni svetnik naše družbe
pokojnika
7* tm
taL
L$uNfmta,
*JUTRO« 5t 55
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za beaedo, Dto I.— davka m vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi jn ienitv« se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. ysi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka Ba vsak oglas in f")^*1^ pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—
Pouk
Instrukcije
za vse Šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandldatje • strokovnjaki. — Novinarski dom. Gosposka 12: uradne ure oa 10. do 12.
Les
Dražba
bukovih drv
Šumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju bo prodajala na javni dražbi, ki se bo vršila dne 22. marca 1941. v Kočevju ca 4500 prm bukovih drv na panju. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago pri gornji upravi v Kočevju.
4834-15
Kolesa
Moško kolo
skoraj novo in gumijasto cev, 12 m dolgo, prodam Kolodvorska 41.
4843 11
Kapital
Ogenj je uničil
vse prihranke
te mnogim, ki so varčevali vse življenje. Pazite, ker grozi ta nevarno tudi Vam. Zaupajte Hranilni posojilnici »TVTOj dom' v Ljubljani, Dvoa ržakova ul. 8, ki Vam bo svetovala, kako boste varno in plodonoeno naložili Vase prihranke.
115-16
>hY> riuj
Hotelskega slugo
ln vajenko za restavra cijo sprejmem takoj. Na slov v vseh posl. Jutra 4811-1
Vzgojiteljica
se iš^e za 2 dečka. 6 m i let stara, v Split. Pla ča dobra in pogoji ugoo-ni Zaželjeno je znanje tujih jezikov in glasbe Ponudbe s sliko in re ferencaml na ogl. oddel Jutra pod »Savjesno«.
4789 3
Mesarskega
pomočnika nujno rabim. Ivan Ja vornik, mesar. Damo branska 7. 4734-1
Sprejemajo se
vsa kovino - strugarska in strojno - ključavničarska dela v popravilo solidno in poceni. Se priporoča Strgulc Pavel, Gosposveteka 13.
4781-1
Iščem restavracijsko osebje:
šefa kuhinje, treznega, vsestransko verziranega, odličnega v stroki in dobrega gospodarja. Dalje kuharico za sočivje, za mrzla jedila in za vse močna te jedi. Samo res sposobne moči naj se javijo na ogl. odd. Jutra pod »Služba v Ljubljani«. 4837-1
Brivskega
pomočnika
sprejmem takoj. Koeinc Rozi, Tyrševa 92.
4828-1
Hišnika
starejšega, vajenega vrtnarstva, sadjereje, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten hišnik«. 4833-1
Frizerka
dobra moč, vešča nemščine, dobi službo takoj pri A. Bratuša, frlz. salon, Marenberg.
4772-1
2agar
za venecijanko na vodni pogon, dobi takoj službo. Polna oskrba, plača po dogovoru. Celestin Josip, Krušovec 19. Sv. Jurij ob j. žel. 4822 1
Postrežnico
starejšo, pridno in zanesljivo, sprejmemo za »opoldanske ure. Din 200 brez hrane. Stross-mayerjeva tU. 5-1.
4846 1
Sprejme se
sposobna plačilna natakarica ln gostilniška učenka. Ivanka Dermast-ja, Maribor, Aleksandrova c. 18. 4865-1
Šiviljska pomočnica
začetnica, se sprejme. — Naslov v vseh posl. Jutra. 4856-1
Vzgojiteljica
ki bi obenem poučevala gimnazijko I. razr. gimnazije, event. z znanjem klavirja, se takoj sprejme v Ljubljani. Ponudbe pod šifro > Dobra vzgo Jl,telJica< na ogl. oddel. Jutra. 4854-1
Industrijsko
podjetje
išče za takoj samostojnega polagalca tračnic in samostojnega zanesljivega gozdnega lesnega manipulanta, absolutno verziranega v vseh lesnih poslih. Ponudbe z navedbo zahtevkov Je poslati na podr. Jutra v Celju pod »Strokovnjak«^_4858-1
Plačilna natakarica
stara od 24 do 30 let, zmožna tudi nemškega jezika in kavcije dobi takoj službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Plačilna«.
4857 -1
Gospodična ali
gospod
ki je v službi pri družbi z o. z., in ki se razume dobro na vodstvo knjig in zaključno bilanca 1. 1940, se išče za par ur proti nagradi. Naslov v vseh posl. Jutra.
4688 1
»*'*»«ci( tee)
Frizersko vajenko
z najmanj 2 razr. mešč. šole sprejme Salon He-da. Stro6smajerjeva ul. 4 4820-44
Učenka
revnih staršev, s 4 razr. mešč. šole se želi izučiti v večji trgovini ali v kuhinji. Mesojedec M., Kil-njavas 50. p. Kočevje.
4827-44
Vajenca
za mesarsko obrt. pošte nega, zdravega in močnega, sprejmem takoj. Abramovič Janko, Ljubljana - Dravlje. Sv. Boka ul. 8 . 4844 44
PUM ODEJE SEVER RUDOLF
Marijin trg 2.
Radijska postaja razpisuje mesto
pomožnega napovedovalca ali napovedovalke.
Pogoji so: jasna in lepa izgovorjava, temeljito znanje slovenščine ter znanje tujih jezikov v govoru. — Pismene ponudbe z navedbo študijev in osebnih podatkov sprejema do 15. III.:
Uprava Radiofonske oddajne postaje v Ljubljani, Tyrševa 29/1.
t
Umrl nam je nenadoma srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in tast
Alojzij Demšar
poštni zvaničnik
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 6. marca, na farno pokopališče, žiri, 4. marca 1941.
Žalujoča soproga, otroci, bratje, sestre in zeta.
Službe išče
Šofer
vojaščine prost, išče za poslitve kot poklicni vo zač osebnih in tovornih avtomobilov do težine 3500 kg. Poznan po vsej državi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 47602
Spaniela
belo-črnega. zelo lepega, 8 tednov starega, prodam za din 400. Levstik, Litija. 4803 27
Absolvent
gozdarske šole z meščansko šolo ln nižjim tečajnim izpitom, z večmesečno prakso, zmožen tudi pisarniških del, 19 let star. išče mesta v gozdarski stroki ali slič-no. Naslov v vseh posl. Jutra. 4821-2
Šofer
trezen in zanesljiv, z večletno prakso išče namestitve k osebnemu ali tovornemu avtomobUu. Nastop takoj. Cenj ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Soliden«.
4861-2
Strojno podjetje
Ing. Borštnar
Ljubljana, Sv. Jerneja ulica itev. 18 izdeluje
vodne turbine
žage, mline, transmisije, dvigala itd.
105-29
Hiša
20 minut od Kranja (zem ljišče 936 k v. m) 1938 solidno grajena, tristano-vanjska, primerna za gostilno, kopalnica, vodovod, električna napeljava (potreben le priključek), z obdelanim vrtom, se proda. Poizvedbe pri dr. Sajovicu Stanku, od verniku v Kranju.
4806 20
Hiša v Metliki
enonadstropna na Glavnem trgu št. 5, pripravna za vsako trgovino in obrt se proda takoj. Po želji kupca tudi nekaj zemljišča. Informacije Zvonko Gerbec, gostilna, Metlika. 4841-20
Hišo
z velikim vrtom, v Kočevju resnemu kupcu takoj prodam. Pojasnila se dobe v gostilni Mirko Kajfež, Kočevje.
4830-20
Parni stroj
ali lokomobila
150 do 180 KS v dobro ohranjenem stanju se išče. Ponudbe s točnim opisom poslati na Oglasni zavod »Farna« Beograd. poštanski pret. 493 pod šifro »Mašina«.
4119-29
Lokomobila
polstabilna, od 40 do 50 HP, dobro ohranjena, se išče. Ponudbe pod »Gotov novac« na ogl. odd. Jutra, 3012 29
Dragocenosti
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE —- juvelir, Ljubljana. VVolfova ulica
8-34
Kupim
Lisice
stroj imo, barvamo to prvovrstno izdelamo. — Kranarstvo L. Rot. Ljub ljana. Mestni trg 5.
94 7
Butelke
kupuje po najvišji ceni Medama. Ljubljana. Židovska ul. 6. 3109-7
Kupimo
štirikolesen voziček. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Dobro ohranjen voziček«.
4835-7
Rabljeno
pisalno mizo
in nekaj druge pisarniške opreme kupimo. Po-nuabe pod »Pisarna takoj« na ogl. odd- Tutra.
4843-7
Mlin za
mletje kave
dobro ohranjen. kupi »Idies-, Kranj.
4870 7
Avto; moto
Prodam
karamboliran osebni avto Chevrolet, 6 cil.. dalje pol tovorni Ford, zaprta karoserija, kupim pa DKW, ali kaj primernega, v dobrem stanju in gumami. Kozlevčar Jože. šoštanj. 4824-10
V najem
Odda se v najem
mlekarna z vsemi potrebnimi stroji in dnevnim prometom od 200 do 500 1 mleka. Naslov v vseh posl. jutra.
4866 17
Živali
Psa
izbornega čuvaja, z hišo prodam. Kolodvorska 41.
4842-27
Zemljišče
okoli 5500 kv. m. v bližini Rakovnika, Ljubljana, prodam po 14 din kv. m. Telefon 24-56.
4851 20
Dvosobno
stanovanje
s kopalnico se s 1. aprilom odda. — Naslov v vseh posl. Jutra.
486821
Sobo odda
Prijazno sobo
s posebnim vhodom odda maločlanska boljša družina dvema solidnima gospodoma v bližini centra. Naslov v vseh posl. mtra. 4791 22
Sostanovalko
sprejmem takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
4845 23
Kabinet
čist in suh, novo poslikan, oddam takoj mnogo OG.sotni osebi. Naslov v vseh posl. Jutra.
4853 23
Jzgublj$n&
Dne 13. februarja
se je v Operi pri pred stavi »Ples v maskah za red četrtek izgubilo dansko kukalo z ročajem v modri žametasti vreči z mor.ogram.om LL.
Ker je kukalo drag spomin, se naproša poštenega najditelja, da ga proti nagradi odda v ogl. odd. Jutra.
4852-28
Kupimk
vsakovrstno
ZLATO
srebro - platino •)■*.
BRILJflHTE
SMORBCOE SOF1R3I-RVMHE. .BHERE I TD. STBPiMSKE . NftKITE TER UHETNIlJB.a
PO NnbviiJiH CEHRH
% ŠTORU TVRDKfl..
3os EBERLE
UUBUBNB. TYRŠEVA a' '.'-> HOTfl vr SLOM
Informacije
Najrazličnejše
naloge
izvršujemo diskretno in anesljivo! Preskrbimo razne naslove v tu- ir. inozemstvu. Izvršujemo vse pisarniške po6le. Zahtevajte informacije. Za pismen oogovor priložite din 10 v zna-rkah. »Ser v is biro-, Ljubljana. Sv. Petra c. 27. I. Telefon 21-09. 4847-3?
Dopisi
»Ne vsakdanja!«
Dvignite pismo pod to značko v ogl. oda. Jutra 4871 24
Ob prerani smrtS moje ljubljene žene, naše zlate mamice, amo prejeli toliko dokazov sočutja z našo bolestjo, da ne najdemo primernih besed, kako bi se vsem in vsakemu dostojno zahvalili.
Vendar pa čutimo srčno potrebo, da izrazimo javno zahvalo vsem, ki so lajšali naši nepozabni majki zadnje dneve njenega trpljenja, posebno gosp. primariju drju Merčunu, ki je storil ob sodelovanju gosp. prof. dr. Lušickega in gg. primarijev dr. Hebeina, dr. Bajca in hišnega zdravnika g. dr. Cadeža vse, kar je bilo zdravniški vedi mogoče, da se nam ohrani njeno dragoceno življenje; dalje čč. sestram usmiljenkam v Leonišču, ki so jo v njeni težki bolezni negovale s pravo samnritansko požrtvovalnostjo in nič manj č. g. p. dr. Angeliku Tomincu, ki ji je bil blag tolažnik do njenih zadnjih trenutkov.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tem strašnem udarcu usode izrazili svoje sožalje — ki so pokrili krsto naše ljubljene mamice z morjem cvetja — ki so jo v množicah spremili na njeni poslednji poti — ki so z darovi v človekoljubne namene počastili njen svetli pomin — ki so nam kakorkoli pokazali, kako so jo spoštovali in ljubili — naj velja naša tisočkratna prisrčna zahvala!
V Ljubljani, dne 6. marca 1941.
Rodbine:
dr. Fettichova, dr« Alujeviceva, Ing. Domiceljeva
Iščejo se
traje starejši, inteligentni, veseli kavallrjl, dobro situirani. lastniki avtov, v svrho skupnih izletov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poa »Tri temperamentne stare škatle« 4836 24
Razno
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko ■ - vedno ^^^ kot novo zato Jo pustite redne Kemično čistiti ali barvat) v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski oasip 4-«
Pralnica • cvetiolikalmc*
PREMOG
DRVA — nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA b Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno ln po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg 13.
ML1MSKI
VALJAR
1000/250 in 800/250 nemški fabrikat
kupim. Ponudbe s točnim premerom valjarja na: BUŠ IMRE, nadmlinar — Bačka Topola, pošt. pret. 30
CREAM ZA 'BRIJAHJE
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani razpisuje za dan 11. marca 1. 1941.
ponudbe za dobavo raznega porcelanastega
ln steklenega blaga
Vsa pojasnila o vrsti predmetov in dobavnih pogojih se dobe v ekono-matu bolnice.
V Ljubljani, 4. marca 1941.
ER št. 1940
Iz Ptuja
j_ Zvočni Kino predvaja drevi ob 20.
liri ljubezensko dramo v filmu »Manequin«. Za dodatek filmski žurnal
j— Narašč#jski <>dst'k S°koIa priredi v petek 7. t. m. ob 20. uri v Mestnem gledališču akademijo, na kateri bodo nastopili naši mladi z recitacijami, deklamacija-mi, solo in zbornim petjem, ritmičnimi vajami in telovadnimi točkami. Tudi godalni kvartet bo pokazal svojo izvežbanost.
HAL9 POLOŽI DAR
DOMU NA OLTAR.'
V
C. * »
0°
Strašne besede,
Se hujše posledice!
Zato:
Preskrbite si pravočasno dobre gasilne naprave, ki jih dobavlja:
Gospodarski procvit,
družba z o. z.,
Ljubljana, Resljeva 13. Tel. št. 20-74.
Na zalogi: vse vrste gasilnih aparatov, vstavljive ročne brizgalne, bren-tače, kometne cevi ter kompletne gasilske garniture v smislu pravilnika pred zračnimi napadi.
STROJI MOTORJI NA VPOJNI PLIN
HERFORD
DIESELOVI MOTORJI MOTORJI NA BENCIN
SCHLUTER
MIZARSKI MOTORJI
TROMMER
J ARMENSKI
HOFMANN
DVIGALA
GEBR. DICKERTMANN EKCENTER- , FRIKCIJ-SKE STISKALNICE
RIECK & MELZIAN
STRUŽNICE REZKALNI STROJI VRTALNI STROJI
ITD.
KRATKOROČNA DOBAVA ZASTOPSTVO
T I M E X D. D.
ZAGREB, VARŠAVSKA 2 TEL. 98-48
Zahtevajte neobvezen obisk inženjerja strokovnjaka!
Davorin RavijM, — bdaji m hmrr^ »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani