384
Novičar iz mnogih krajev.
22. dan t. m. je bila p rek lica Da prepoved, da iz našega cesarstva ne sme ne orožje ne streljivo v Mol-davo in Valahijo; za vse drage dežele Tarčije pa In Rosije ostane še veljavna. — Dohodki vsih cesarskih železnic so v leta 1853 znesli 13 mil. 791.041 L1., stroški pa 8 mlK 712.000 fl., tedaj so bili čisti dohodki 5 mil. 79.040 fl. — Na Danaji so začeli zlo govoriti — ali je kaj resnice na ti govorici ali ne, se ne ve — da kakor je nehalo ministerstvo vojske in kmetijstva, imajo nehati tudi ministerstva pravosodja, dnarstva, kupci jstva in nauka, in na mesto razpusenih ministerstev imajo stopiti sredinske oblastnije (Centralstellen); vse te oblastnije bojo podredjene ministerstvu notrajnih oprav; tako ima vprihodnje le ministerstvo notranjih in ministerstvo vunanjih oprav biti. — V Peštu na Oger-skem nI kolera huda. Hujša pa je zima, tako da se je že dosto volkov priteplo do peštaneke žopanije. — Novi deželni poglavar v Terstu fml. baron Mertens je že nastopil svoje opravila in 27. in 28. t. m. je prejemal po-klone ondaŠDjih višjih oblastnij. — V Krimu počiva vojska in potihnili so topovi na obeh straneh. Bitva 5. dan tega mesca je vse tako izdelala, da obojna stran začasno miruje; zedinjena armada pričakuje nove pripomoči od 60.000 vojakov. In potem še le bo napredovala vojsko. V tem pa, ko je na snhem mir bil, je strašen vihar med 14. in 15. t. m. razsajal po černem morji, ki je po novicah iz Carigrada od 22. še le potiboi! 19. t. m. tako, da so mogle barke z armado proti Krimu jadrati. Škoda, ki jo je veter angleškim in francoskim barkam napravil, je sila velika po nekterih novicah, ktere pravijo, da se jim je potopilo 60 bark, in med temi tudi nektere vojne barke, ^Presse^ pa piše, da škoda ni tako velika, kakor se je izperva mislilo; —• resnica se bo — kakor v vsih vojskinih homatijah — še le čez več časa zvedila. — V Parizu so s strelom, v Londonu pa z zvonenjem po vsih cerkvah 23. t. m. praznovali zmago pred Sevastopoljem; al med te vesele glasove mešajo angleški časniki britko milovanje in ojstro tožbo, da ta zmaga je predrago plačana s kervjo tolikih junakov, ki 80 ondi smert storili. Strašna je mogla res biti, ker angleški vojskovodja sam pravi, da je že doživel do-sta kervavih vojsk, pa ta k osne se nikdar; zemlja je bila vsa polna mertvih. — ^^Soldatenfr.^^ popisuje ganljivo zadnje ure rusovskega admirala Kornilova, ki je 17. okt. v vojski na Al m I junaško smert storil, ker se nI dal nikakor braniti, da bi se ne bil podal v tako očitno nevarnost življenja. ,,Branite Sevastopolj!^ je kričal že umirajoč. In ko so mu novico prinesli, da sovražnik le še z dvojimi topovi strela, je poslednjikrat izdihnil ^hnrrah I" — in je umeri. — Cesar Napoleon napenja vse žile za vojsko zoper Ruse;  oklicana je že posebna
nabera prostovoljcev iz armade (10 mož iz vsake kompanije), ki bojo v Krim poslani (6000 jih bo}; tudi za Moldavo in Valahijo ste določene dve divizije (20—22.000 mož), ki se bojo združile z armado Omer-p a sovo in nad rusovsko v Besarabijo šle. Potrebnega dnarja za vojsko pa si omisliti, hote nek angleška in francoska^ vlada 1000 milijonov frankov na p68odo vzele. — Časnik ,jJourn. de Frankf." zagotovlja, da zadnjič omenjeni dostavek, po kterim ste ss pruska In austrijanska vlada zedinile, se glasi takole: ^^Prusija se zavezuje, Austrii tudi na pomoč biti, ako bi utegnili Rusi z vojsko zoper Turke v Moldavo in Valahijo priti". — Predsednik španj-skega ministerstva Espartero je stopil iz ministerstva* Ta izstop je prestrašil zmerno stranko, ker ž njim morajo odstopiti tudi vsi dragi ministri, on pa si je gotov, da ga bo kraljica spet za predsednika izvolila, ki si bo potem može po svoji glavi za ministre Izvolil.