List 52. m v • lecaj XLVI1 i I Izhajajo vsako d P celi poli. Velj v sk jeniane za celo leto 3 gold. 40 kr za leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 k V Ljubljani 25- decembra 1889. Obseg: Sadna stiskalnica. in narodopisni obrazi Da konji ne love vajetov a repom Kadar živina zvrže. Razne v. reci Naši dopisi. Novičar. Zemljepisni Gospodarske stvari. Sadna stiskalnica. Da se pri nas sadjarstvo marsikje še slabo izplačuje, prihaja od tod, ker hočejo sadje le sveže v denar spraviti, a vendar je marsikterikrat za nje več dobiti, ako mu damo drugo obliko. Po d <> b a Dva glavna načina sta, kako se sadje pretvori in - . n pretvorjeno spravi v denar, namreč sušilo in naprav-Ijanje zgoščenega sadnega soka. Tako pretvorjeno sadje moreš, kadar je, t. j. skozi celo leto, spraviti v denar, vsled tega lahko počakaš najboljšega kupa, izdelek lahko daleč proč pošiljaš in ni se ti bati, da se pokvari. pravljanje zgoščenega sadnega soka (čežane, d.) rabijo primerne stiskalnice. i. t Za os praže, mal Podoba 1. kaže tako stiskalnico, katero more narediti vsak vaški mizar ali tesar. Podoba je toliko jasna, da ni treba posebn popisa toliko omenjamo, da se dno iztika in da bodi kakor tudi vzvod iz trdega j na Velikost stiskalnice ravna se po tem, napravljati izdelka. Primerna je taka širok in 80 CL globok obod. pr. buKovega lesa. po koliko mislimo stiskalnica, ki ima 30 cjm ki se da iz stola jemati in snažiti. Taka stisne uže precej sadja in ob enem ne potrebuje nobene posebne sile. « Der Oeconom." Da konji ne love vajetov z repom. tej razvadi smo v M Novici" uže nekaterekrati pisali tudi uže odgovarjali na prav prašanja o tej reči. žive, razburjene in Vajete najrajše love z repom nervozne kobile. Preže ti neprenehoma po njih, zlasti če voznik ko sedi, in kadar imajo vajet pod repom, nisi jih več gospodar. Navadno prično dirjati in vozijo semtertja. Kakor hitro pa vajeta z repom ne morejo ujeti, pomirijo se brž. Take konje navadiš mirno teči in jih sploh odvadiš te sitne in ob enem nevarne razvade, ako privežeš rep s kratko vrvico, dolga od repove korenine do skočnega člena zgoraj na repov jermen, spodaj pa vagi ter sredi vrvi pritrdiš drugi jer men, s katerim pritrdiš rep k vrvici, tem jermenom je rep trdno pri- konju vezan vrvici kar ne dela Podoba nobenih sitnosti, ne more pa nikakor vajetov loviti. Kadar živina zvrže. Razne reci. ž zvrže, to se pravi, ako rodi sad, ki v ma- da bi rojen mogel # Ameriška rdeča detelja. Kakor pri ternem telesu ni še toliko dorastel, živeti. Zvreči se pravi: mrtvo mlado roditi vsaki trgovini s seaaeuom, tako delajo uadbžao konku drugi \j negodno, da se ne more pri življ ali vsaj tako Američani tudi z deteljnim semenom ijo Ker se dozdeva ohraniti, čeravno amerl§ke rdeče detelje cenejše nego od domače da živelo brezvestni trgo kaj rad goljufajo kmeta ter seme zato mu Od vrženja moramo torej ločiti prezgodnje vrženj prodajajo ameriško seme za domače Sem ono zvržek to pa egodno mlado spoznati, a ozelenela se detelja pa lahko je L j u d j dlako sploh mislijo, če pride mlado že brez dlake, ; če pa pride že z riska rdeča detelj spoz nas imenujejo rdečo detelj težko Ame- tudi golo na svet, da ne more ostati živo štajersko ali dveletno) loči se od domače po tem, da so da more živeti obraščeno mlado je ni res 5 da ono moglo eravno je gotovo, da z dlako bolj godno nej^o golo, vendar listni peclj in podnje plati listja kosmate, zgornje plati pa navadno popolnoma gole če pa živo ostati stoj posamez koci majo kaj dlake Izkušnje uče to prav zelo m po konci. Domača detelj kosmata, in dlaka leži Ce mlademu le še 3 manka » hranilo se bo laže 4 tednov pridelka ima pa ameriška detelja še to veliko Razen manjšega teremu še ali tednov manka pri življenji, nego ono, ka- da je dokaj bolj občutij proti m suši itd 10 ali 12 tednov, ni moči Večidel zvrže živina e mu manka pa še domača tud da živelo kdar tako visoka ne vzraste apako, . nego * kažej nagloma včasih se po- krma molznim kravam Surovo maslo pa goveja krma. Slama je najslabša od ene dni prej nekatera znamenja : otok pisk i motok iz sramnice v maternici, smrdlj da bi jo klalo itd , žle- ali če je mlado že delj časa mrtvo va sokrvica, nepokoj živine, kakor katerih mleka hočemo delati surovo maslo. Ta krma je tem slabša, ako jej nič in krepke piče druge primešavamo Maslo vleče in maže Tudi Vzroki, da živina zvrže j so mnogoteri. Poglavitni vzrok pa je, da je nektera živina že take kakor loj, nima finega okusa in je zamazano videti, se smetana težko v surovo maslo mete. Nič kaj boljše ni staro, zaležano, trdo in slabo spravljeno seno. Dobro nature rada zvrže, če se količkaj napačnega primeri da če pa je sladko seno in kaj izvrstna krma pa enkrat zvrgla, ostane ji to rado za večkrat Ne daje okus Izmej g omolja eprijeten ktera živina je taka, da ne more mladega storiti, kakor Ogrščične prge repa mleku pa tudi surovemu maslu jako c boljša je pa pesa in rumeno korenje (mrkevca) » nični otrobi in hitro je postalo veče. Kakor želodec oves dajejo mehko polnil ki se je prena mastno maslo, lanene prge, grah gra trdo izmeče iz sebe preobilo hrano, taka je tudi ne pusto, srednje dobro pše ktera maternica ječmen in palmova moka Najboljše surovo maslo daje dobra paša. Zatorej je spo Sicer pa živina zvrže, če je premlada in je pre- mladi ia P° leti maslo prav lepo in žolto, a eseni in slab bila ubrej da če je za kakšno hudo boleznijo bol po zimi neprijetno bledo, to pa zaradi suhe klaj Ne » namesto maternici, teče obilnej kakemu kateri barvajo maslo, no da bi koga sleparili, ampak da drugemu vnetemu ali sicer oolnemu delu tegne če se pre bi mu dali prijetnejšo barvo. Za barvila rabijo: sok če prehitro dirja, skaka, če se udari ali sune v rumenega korenj flor, rojevino itd trebuh ; če se ji sprijena, plesniva gnila piča daje 9 ali # zmrzla repa > krompir ali druga taka piča, če použije glaš Nekaj o premenjavi hrane kokošim. Precej raz mnenje i treba h kokošim čestokrat na kakšen način španskih muh, strupenega brinja žičkov rženega klasja itd. 5 ro- menjati, auo hočemo, da nam dobro prospevajo. Resnica je pa le d je treba kokošim dajati različ hra Pomoči, kadar živina zvrže, ni posebne treba. Če zlasti če jih vzrejamo po tesnih prostorih Čitali smo so že vsa znamenja, da ima živina zvreči, naj delamo » kar hočemo, vendar bo med lOOkrat 99krat vrgla i da da nekateri to glavitno hrano tako razumevajo, kakor bi trebalo po menjavati to tisto katera nam kokoši bi zabranili, nimamo nobenega gotovega pomočka. Edino vzdržuje. Zatorej bodi o tej reči to le povedano: Sploh je, da živino pustimo popolnoma pri pokoji v hlevu Ce jo zelo krč popada j dajmo umestno je in potrebno vsak dan kokošim dati raznotere Pri če je posebno dobro rejena in kamilične vode večkrat; hrane, le mešana mehka hrana bodi vedno enaka. a beb moremo koj kri potolažiti ako nepo na izpustimo (kobili ali kravi kake vratni žili malo krvi kile). večih pitomih živalih, na primer govedih in konjih, velja gospodarjem povsod za glavno pravilo : krmiti dokler le mogoče z enako krmo ali na ist način. Kadar pa je Če pa tok smrdljive sokrvice iz sramnice kaže je mlado v maternem telesu poginilo in gniti začelo, da naj zvrže živina brž ko more, da pride mrtva stvar iz nje. treba premembe, vedo razumni gospodarji, da treba previdno in polagoma prehajati k drugi piči. Tako ravnati priporočajo tudi izkušnje s kokošiaai. Za primer bodi to, da so kokoši vselej po manj jajec začele nesti, ko smo glavno hrano (zrnje) zamenili naglo z drugo. Natančno tehtanje nepoužite hrane v želodci (malinčku) je pokazalo, da so živali ob naglih premembah menj redilnih in vodilo torej je: Vsaka Podučite stvari. snovi použivale nego poprej. Pravilo krmo mladim kokošim prav polagoma menjavati nagla prememba slabo vpliva na rast, to tem bolj pogosteje se menjava. Od tega pravila odstopiti kaže le v boleznih, katerim je kriva slaba, škodljiva hrana. Zemljepisni in narodopisni obrazi. čim Nabral Fr. Jaroslav. 4 .'«-. .# (Dalje.) 145. * Strnišča treba podorati Čudno se mora zvede nemu človeku zdeti, da se za umno ravnanje s strnišči Obraz pouličnega življenja. Meeting. K. Mauch. New-Rushu 1873. Tu se drvi tolpa črnih delavcev. Videti jim je, da ljudj tako malo brigajo. Dobre žetve so zavisne od so došli v dotiko z Evropejci. Začenjajo se sramovati dobrega obdelovanja zemlje, t. j. da se odp plevel svoje golote. Malo cap jim vendar vi&i na životu: po skrbi za prst, Navad kar ajlaže ako se s 8trniščem prav nošena vojaška suknja, in na glavi čaka s peresi Tam ravna. senskega puščaj strnišča, kak so » do je stoji tolpa Kafrov, ki so bili došli z daljnega severa. čestokrat celo do spomladanskega oranja. To Kultura jih še ni oblizala. Hodijo popolnema goli, samo pa slabo vpliva da postane zem na emljišče. Solnce je izžge, dež izp spredaj m zadaj jim visi Kosec kože. Kedar gredo na podobna trdi skorji njem shra- delo, prepevajo narodne svoje pesni. Dolgo ne strpe pri njene dobre tvarine se v vročini hitro razkrojijo in po- delu. Navadno delajo toliko časa, da si zaslužijo puštio gube, in tako prst oslabi. Izpadlo pl seme ne in strelivo, potem se vračajo veseli vsak v svojo vas. cimi. v zemlji zaostale koreninice in rastline se ne po 1J0 in tudi ne strohne Vsemu temu se odpom če strnišče, ako le mogoče hitro po žetvi plit pod Da bi preje dobili denarja za puško, kradejo demante, zato je treba ostro paziti nanje. Ali beda, kedar bodo ta plemena dovelj orožena, kedar se vzdignejo na tla- rjemo iu povlačimo. Zemljišče dobi tenko, rahlo odejo, čitelje svoje! in 8trniščem. Takšna pomešano s plevelnimi ostanki plitva podoratev ugaja posebno slabim njivam, ker po Mene poznajo vsi Kafri cele kopanine. Tako star mož kakor jaz ne dela tu nobeden, pa tudi toliko kot njih se le po malem trava zarašča. Težko zemljo pa jaz ne dela sploh noben digger. Kafrom sem toraj zna _ _ , . . ___:___u„ • „ ~ ~ «— ~^a U tudi kaže precej podorati ker sicer postane pretrda, menita oseba, in nazivajo me j? stari gospod/ Zbijam dobi skorj in delo je potem jako težavno. Podorano nedolžne šale • • strnišče moramo povlačiti. Če pa tako podorano in po- tako radi. Ako je njimi pa 9 da se smejajo 1 zato me imajo kater naroden, priložim mu brez vlačeno njivo kmalu treba zopet povlačiti. potem dež izpere in zem zbij j Medlega konja a hko kmalu podebeliš, ako je vsega pomisleka par zaušnic, zato se me tudi boje. Spoznavajo pa, da so potrebni zaušnic. Mnogi, ki prihajajo 8 severa, zvesele se ko me ogledajo, ponašajo se seveda drugače zdrav, če ga nekaj časa krmiš z zdrobljenim in nekoliko osoljenim ovsom in mu daješ na dan po kakega pol kilograma lanenih prg (preš). da so me videli v svojem kraju, ko sem pred par leti potoval po njihovej domovini, vzlasti ob reki, ki jej vele Limpopo. * Od kraka (štihbajn ali spat) zdravijo konje v Ameriki neki z najboljšim uspehom s tem le mazilom: 175 delov joda, 1500 delov kafre, 250 delov rožmari- novega olja, 3000 delov terpentinovega olja, 500 delov petroleja in 6000 delov špirita. Delavcev imamo sedaj dovelj. 15 Kafrov. Stanujejo v šatoru blizu moje hišice, zasluži na teden 10 šilingov in našem delu dela Vsak jim hrano; glavna hrana * poskušuje glede zmrzlo pšenico so naredili v severni Ameriki njene kaljivosti. Te poskušnje so po- rekoč ne vpliva je neslan in nezabeljen močnik z debelo mlete moke, ki jo meljejo kmetje z ročnimi mlini. Kedar dobe zvečer še malo žganja, takrat so tako veseli iu razposajeni, da jih je treba z volo\sko žilo k počitku pognati. Tukajšnjo ljudstvo pisano gleda angleško vlado tako kazale, da tudi najsilnejM mraz prav nič na kaljivost pšeničnega zrna. Posebno jasno se je to pokazalo ob velikem meetingu, ki je bil ne davno. Angleška je v svojej skrbi o blagru podanikov obdarila „Zapadno zemljo Grikov " z ustavo, * Nekaj besedi o izberi poslov. 1.) Ne jemlji nikdar ki zabavlja na svojega zadnjega gospodarja. ali s tako zvito ustavo, da Ta posla, posel bode tudi tebe opravljal. 2 ) Ne jemlji nikdar v službo človeka, ki hoče vze znati. Tak človek malo ali pa nič ne razume. 3.) Posel, ki si uže naprej izgovori, kaj bode delal in česa ne, ni za nič. — Ako si se oziral ljudstva mogla delati, kar vlada tudi proti volji hotela. Ko jo bila ustava pla- vseh vogalih z ogromnih oznanjena, čitali smo po katov, da se sklicuje velik zbor ljudski. In nastalo je tekanje po vsej okolici. V saboto dne 26. junija je bilo kakor na velik praznik. Na trguje stala tribuna s štirih na vse to, pa ne pokvari dobrega posla s tem, da mu vse zaupaš. ogromnih voz. vseh strani je vrelo nemirno ljudstvo v tolpah z godbo in zastavo na čelu. Ali angleških barv ni imela nobena tolpa. Mnogi so se pripeljali, mnogi prijahajali. Tudi Kaferi so nosili na drogih napise, hva- loče prijatelje ljudstva, a smešeče njegove tlačitelje. Na drugih drogih so nosili karikature guvernerja in viših mu uradnikov. In kaj vse smo slišali s tribune! Človeku Afriki ni mnogo novega. Kaferska Natalu je do celega potlačena, evolucij v je srce radosti skakalo ko ajvečej bedi so po poslušal, kako jasno in Gledite dločno se je angleškim gospodom povedala resnica. Slednjič smo sprejeli z veliki i potlač ia, in na tisoče Kafrov v po svetu. Tako dela Angleška, pska kultura! Tudi Ašanti so da nepriljublj riskanjem resolucij to Vam je evrc Kako pač naj bi se ubranili ti ubogi domačini angleškej nadsili! Se anike odstavijo in podele kraj novo kar ustavo. Na vso moč smo kričali in povedali vse, nam je srce težilo. Ako ne bode koristilo, škodovati m tudi ne more. Kolobenga, kjer stanujejo Bečuvani, sedaj tudi Batlapini, pridejo preje ali sleje gotovo tudi okolo Kurumana in in kamor se zatekajo na vrsto, da si niso dosta vredne da čital ilustrovan nemških novinah sem čital da je v Stuttgartu v njem podoba ki list „Daheim Maucha in popis Karol Mauch govoril o svojih odkritjih v južnej Afriki, njegovega. Mož toži v tem potovanja popisu, da je na potovanju Pač je nedostojno nemške učenosti, da se take laži v Trensvaalu trpel toliko pomanjkanje, da je od lakote trosijo po svetu. Ponašal se je Mauch, da je odkril neko grizel podplate. No Bog nam pomagaj! Da se upa kaj zasuto mesto blizu Vaala. Tu o tem ne zna čisto nič takega zapisati! Kdor 8e sousti v Afriko gotovo 86 noben tujec in noben domačin. Tudi se je ponašal, da previdi s potrebnim orožjem, in divjačine je tu v iz- je osledil šest zlatih žil, da so tri uže načeli in da kop- obilj toraj ljejo z znatnim uspehom. No Lydenburg je edino mesto, kjer ni dostoj se zlato dobiva, a tega ni odkril Mauch. Kopali so tu uže trosijo. Tudi ni treba nobenemu podplatov grizti. Pač emških listov, da take debele laži po svetu izvedam, da imajo Maucha v želodcu trans- pred desetimi leti. Mogoče, da je bilo kedaj tu dosta zlata, vaalski kmetje, in te angleški in holandeški. kajti narodna pravljica pripoveda, da je prav le-sem pošiljal po zlato kralj Salomon, ko je stavil tempelj v Jeruzalemu. Dandanes so te kopanine naznatne. To mi je povedal tudi znanec, ki je šel tje sreče iskat, pa je Ako čitate angleške novine, gotovo ste pred časom naleteli na dopis z južne Afrike, v katerem dopisnik pri- posutih ali pod poveda, da več tukajšnjih jam ali ni našel. Tudi je pravil Mauch da od Zambezij vodo na enej jami pa je kopal star digger in ga redil ovinek na demantovo je to! polje. No, kakošen ovinek To je vendar kaj sveta, ovinki pa se delajo na mogel sulo. Izkopal se j Ta digger sem e po- ;er iz posipine, ali zelo poškodovan. Morda Vas hoče zanimati popis te malem prostoru. V kopaninah ni imel sreče, ni nezgode. Kdor ima skomine po aemautih, naj pride na ne enega demanta kupiti; 86 ve da, za tako ceno kakoršno je baje ponujal, demanti niso na prodaji. > tukajšnjna pokopališča, eno nima ograje, in to ograjeno, to je za belce za Kafre Napisi na mnogih Čital grobovih bi pa poučili, koliko pokojnikov je bilo ubito sem v „Svobodi", ki ste mi jo poslali, da v kopaninah ponedeljek dne deca in 15. decembra lanskeg žene nekaterih politiških obsojencev žive v leta so dotični pazniki opazili da ni vse varno v ko velikej stiski in v pomanjkanju. Piikladam toraj krasen paninah. Policijski urad je koj oznanil, v katerih claimih demantek. Prodajte ga > ali pa ga izigrajte v kakej se ne sme delati. Ta prepoved se ni tikala našega družbi. Novce porazdelite ubogim rodbinam, katerim so claima, ki leži v drugej vrsti. Dne 16. decembra očetje priprti zbog politiških spisov. Menim, da vsak šel po navadi s štirimi Kafri na delo. Lezli smo sem po bogatejši Čeh bode drage volje kaj vrgel v ta namen, lestvah v globino. Moji sodelavci so uže bili zdolaj, in Kedar mi bodete odgovorili, ne pozsbite povedati, ali tudi jaz sem uže stopil na lestvo, ko pristopi Nemec Vam je demant prišel v roke ali ne, in koliko ste zanj Battenhauser in mi svetuje, naj ne ležem doli, ker ni prejeli. Ako bodete imeli neprijetnosti zbog tega, potrpite. prav varno Jaz ga nisem poslušal. „Preden se začne Storiti hočete ljudomilo delo. ime Tukajšnjemu okrožju je vlada augleška dela novo „Kimberley-district." Zdravi! posipati pri nas, do takrat uže lehko uskočim," odvrnil rez vse skrbi sena 80 Vaš c. sem mu. Zmignil je z rameni in šel. lezel doli in začel delati. Bilo je po devetej uri. sednih claimih niso delali tedaj. Nakrat vdarijo Kafri v oglušen krik in začno kot mački loteti po lestvi. Ozrem se in opazim t da se nad menoj cela stran maje. Po padem suknjo in skočim na lestvo, ali ko sem se malo 145. pognal po njej, žagrmelo je name. Vrglo Zasutje v claimu* zavito v gost me je v kot, prah. Kimberley 1874. a lestvo je zlomilo. Vse je bilo Stemnilo se mi je pred očmi in zavest sem zgubil. Za-vedši se sem začutil hudo bolečino na glavi in po vsej Sprevidel sem z novin čeških, ki ste mi jih poslali, levej strani života. Okrog mene črna tema. Hočem se ganiti; ali ne morem. kakor tudi s tujih listov, da se v narodu češkem pojavlja nesrečni razkol. Vesele se ga edino le nasprotniki roka je bila prosta, leva naši. Zasut sem bil do ramen. Desna vzdigniti je nisem zasuta. Izgrebel sem jo, ali mogel. Ogledam se in vidim nad seboj odprtino, skozi katero se mi smeja modri nebes. Polagoma sprevidim situvacijo svojo. Lestva zlomljena na tri kose; ogromna skala zapira kot, v katerem tičim e skala tako pala, če ue da kot miška vpasti. Sreča bi bil popolnoma zasut in strt. naj se povodnjim odtok poniža, kolikor je treba: naj se pametno začne gospodariti z gozdovi, kar jih je okolo in okolo močvirja, in naj se Ljubljančanom razglasi pripravna policijska zapoved, da bodo svoje odpadke in smeti devali (Dalje prihodnjič.) kam drugam, a ne v Ljublja in Cesarski graben p rašanj Veščaki opirali so se samo na Deželni zbor kranjski. Veščakom se je dalo 28 vprašanj, katere so poprej zvrševalnega odbora besede, namreč kako globoko me-roma leži ona pola močvirskega blata in gline, katera kmetovanju bila pripravna, ter se jim je po teh besedah zdelo potrebno in dovolj, ako se povodenj (velika stopniki c. kr vlade, deželnega odbora, mesta Ljub voda) zniža 0'5 m v glino, da zatorej povodnji stale ljanskega in močvirskega odbora pretresovali ter sklenili potlej nekako 1 m pod ničlo vodomernega kola cesar- Od teh vprašanj govore ona pod uzrokih povodenj in o sredstvih odpraviti, ona pod št pod št. 9 J do 20 o skega; a predno se zdela glavni črtež o močvirskem iz s katerimi 21 do 24 o dovaj se dale boljševanji t bode najnaprvo treba zemljo vrtati, da se vode 26 o sredstvih za potrebnih preiskavah in o št. 28 o troških teh del. Najvažnejši odgovori naseljevanje in pod št. 27 o načrtih, in končno ono pod za trdno zve, kciiko je res globokosti do blata in gline. vprašanju 5. Veščakom se ni zdelo potrebno, da bi se uravnala reka Ljubljanica, dokler se vije po barji; ali vendar, ako bi se tu ter tam nje bregovi za- veščakov i ki so imeli svoje čeli udirati, kadar bi povodnji (velike vode) bile znižane posvetovanj med 26. aprilom in 10. majem 1880 80 potem res bilo nje bregove ali bolj po šujci postaviti poleg objavljenega operata sledeči p raš a nj 1 Uzrok, da v zadnjih letih moč jih preplesti z vrbami vprašanju 6. rsko ozemlje povodnji zopet bolj zalivaj je ta Pri ura kar jih je po zgornjem močvirj pritokov, posebno ne bode treba 1.) ker Mali graben in Gradaščica s prodovjem in peskom zelo pljeta Ljublj 2.) ker prodovje in sip iz Malega grabna voda nekoliko zanaša v sam Cesarski graben, v katerega se vrhu tega tudi z Golovca prst in kamenje poseda. Zato se v Ljubljanici in v Cesarskem grabnu dno struge zopet po- navati vseh krivin ali zavojev, nego samo paziti, da se tem pritokom popravi in uravna ustje v Ljubljanico, ako je zdaj neugodno. vprašanju 11 Predno so veščaki odgovorili prašanj V) kaj je treba storiti, da bode laže odhajala višuj od leta do leta, kar vodi, posebno če je elik voda, posebno tudi o povodnjih, in kako je obilico vode razdeliti na obe reki, namreč na Cesarski graben ter na brani hitro odtekati in jo sili na močvirj 3.) ker sta Cesarski graben in Ljublji L j u b 1 j bila urav- zemlj* Ne branila ali koder gre skozi mesto ? pirali troški, zvršiti še kak tretji odločni nana ter pogloboč ter se laže in z a kakor je Ljublj* zato je tudi voda imela nižj odtok prekop ?" povedali so, kakšno so našli reko Ljubljanico čjim obiljem umikala o povodnjih Dno struge Ljubljanice se povsod ob mestu vzd dobila globokej in lažji odtok > guie v pet hrbet, ki je pri Fužiuah iu ob Kodelj takisto se tudi barj od leta do leta nižalo, ker se prekopu z večino skalovit, in zatoraj vodam brani hitro je bolj usuševalo, krčilo in padalo. Ali barje se j sušilo odhajati; kajti višje nad Ljublj je reka po do in posedalo tudi zaradi te o ker so v njem vedno rezali sežnj (po m rupe (šoto) in ga preoravali v polj ter bolj obdelovali, ondod se je tudi bolj ponižavalo koder so ga , Konec daščice v Ljublj do po 76 m) globoka, a na ustji Gra-lico ima ob najplitvejših časih komaj po vsega tega je ta » da zdaj voda začela o povodnjih črevlja (po 0'63 m) globočine. Ves tak je tudi Cesarski graben, samo še to je o opet na barje stopati, in koder je pridneje obdelovano, njem treba omeniti ondot večj povodenj ima struga v tem , da tam, vodotoči zelo se cepi od Ljubljanice malo strmeča, ter da 4.) ker gozde okolo in okolo močvirja od tedaj ne- milj posekavajo, da zatorej ob deževj naglo s hribov dere voda na močvirsko ravnino ter in dela povodeuji. tam zbira stoprav od Štepanjskega mostu njega voda po krepkem strmeči dere v Ljubljanico. Kakor je uže bilo povedano, kadar se je odgovar- jalo k četrtemu vprašanju ? bilo treba povodnji (velike tej priliki nij zamolčati, da Ljubljansko mesto V0(le) re^e Ljubljanice na konci barja vsaj tako znižati, v Ljubljanico in tudi v Cesarski graben še zdaj vali vse da bi yoda ne pre8ezala 1 metra pod ničlo na cesarskem kar tudi svoje take in take odpadke in raznoličen sip, pomaga strugo mašiti Ljubljanici in Cesarskemu grabnu. To bi se dalo tako odpraviti: vodomerniku. Povodenj se res da do take mere prijeti v strah > naj se ubrani da Mali graben in Gradaščica ne bodeta zasipala Ljubljanice ter da se ne bode Golovec drobil v Cesarski graben ; samo treba je: (Dalje prihodnjič.) državnega zbora. Dne 20. decembra izrekel je miListerski predsednik grof Taaffe v seji gosposke zbornice, da izreka po naročilu cesarjevem zborovanje državnega zbora pritrgano, Kar zadeva toraj vedenje vlade besedo pri tej volitvi varujoča vsem in kakor se čuje ima se zborova daljevati po 20 mora se priznati, da je prosto strankam pri srednji stranki dala priporočat take može o katerih ni teško pričakovati, da se vsaj nekateri pridružijo konservativni desnici. r januvarju enkrat, brškone dne 21. januvarija. Za saboj ima državni zbor zasedanje samo 18 dni in reči se sme, da je vlada znala to kratko dobo porabiti jako vspešno. Krog dveh večjih vprašanj vrtil se je in se še vrti sedanji naš politični položaj : prvič krog češkega vprašanja, drugič krog ljudsko šolskega vprašanja, In vlada je obema vprašanjema nasproti podala primeroma jasen odgovor. 0' Svoje stališče nasproti češkemu vprašanju pojasnil je grof Taaffe popolnoma v svojem odgovoru na vprašanje Plenerjevo rekoč, da se vladi ne zdi čas primeren kroni priporočiti tako premembo ustave, katera bi bila neizogibna v namen kronanja cesarja, za kralja češkega in pa da vlada hoče ostati pravična vsem narodom nasproti, toraj tudi nemškemu. Glede šolskega vprašanja vlada sicer ni imela prilike dalje govoriti, Ker predlog njen ima sedaj gosposka zbornica in ta se ravno sedaj pripravlja o tem predlogu pričeti posvetovanje, vendar pa so se tudi glede tega vprašanja razodeli dosti jasno nameni vladini in sicer Naši dopisi. Iz Igubljane Cesar na slovenski Minulo nedeljo jutro peljal se je cesar emlj > nadvojvodica Valerij Dunaja skoz Ljublj z nadvojvoda E v M i r a m a bode cesarska rodbi c e s a r i c *, Salva to r poleg Trsta za praznik se praznovala Božičn Kakor se sedaj poroča, vrne se janžov dan zjutraj ob 6 uri nazaj na Da ar Sent- cesarica pa po novem letu. Zarad nočnega potovanja odklonil j cesar vsako pozdravlj med potj Božičnice v Ljubljani. Vsaki rodbiui preskrbi dobra gospodinja za Božične praznike poleg druzih boljših jedi, še okusnih potic, pa dobrotniki snujejo že mnogo let z združenimi močmi obdarovanja otrok ubogih sta- so stariše zgubili že v otročjih rišev in pa letih. onih sirot, ki z Božičnimi darovi ke vrste Tako letna že dolg epa se je to zgodilo minuli četrtek dne 19. decembra pri kateri bo imel da se med šolarčiki in vada, katero vzdržavajo požrtovalne gosp r Nikolajem Božičem obdarujejo ubožni šola z gorko zimsko obleko, nekaj let vrši se enaka veselica tudi v obeh sirotišnicah zgodilo se tudi letos. volitvi onega odseka gosposke zbornice, posvetovanje o šolskem predlogu vladnem. Kakor znano ima gosposka zbornica tri stranke : f _ _ * staro liberalno stranko pod vodstvom Schmerling-Unger-jevim, dalje tako zvana srednja ali Meternichova stranka vas, to ste meni storili. in konečno konservativna Schwarzenberg-ova stranka. tako dvomimo da obdarovancem do- tak praznik ostane nepozabljen vse dni življenja, brotnikom pa tudi Bog ne bode pozabil velike dobrot-ljivcsti, Bog, ki je rekel: Kar storite najmanjšemu izmed Pri volitvi šolske komisije izbrala je liberalna levica: v zasluženi Šolski nadzornik za Primorsko Gnad dej pokoj baron Arneth-a, dr. Hasner-ja, baron Hye, dr. Viktor Lešanovsk naslednik mu je šolski svetoval Unger, pl. Stremayer, fzm. Beck in dr. Franz bodo sprem Da umirovlj nadzornika ne solze primorskih Slovencev to dobro toraj členov, srednja stranka je izvolila gospode : baron C z e d i k, baron T o m a š e k , baron Conrad iu baron Miklošič, konservativna desnica pa 10 členov vodja gimnazije v Pazinu. vemo, ne vemo pa ali pomenja novoimenovani tudi boljšo prihodnost slovenski šoli. Novoimenovanec bil je dosedaj namreč: grof Belcredi, grof Clam-Martinic, knez Czar- t o r i s k i, grof Falkenhayn, bar. Helfert, knezoškof Misija kardinal Schonborn, grof Tarnovski, knez W i n d i s c h - Trst obsojen na povračilo 57.000 gld. Kakor v vseh večjih mestih oskrbujo tudi Trst poberanje davkov gratzin knezoškof Z w e r g e r. V odseku 21 členov ima za toraj konservativna desnica 10 členov, levičarji 7 in srednja stranka 4, odločevala bode torej srednja stranka in sicer bode zmaga konservativcev zagotovljena, državo. Kakor je v Trstu pa marsikaj izglednega, bilo je tudi nekaj osobja v mestnem davčnem uradu, ker že zdavnej pokazal se je tam primanjkljaj 57.000 gld. ako se izmed Mesto je gotovo zahtevalo > da naj država trpi škodo r srednje stranke najde tudi le en sam člen, ki se odločno pridruži desnici. Mi ne pričakujemo, da bi baron Conrad bil oni mož, Tomašeka premalo poznamo, toraj ne mo- katera je bila prizadeta v mestnem davčnem uradu pri državnih davkih in pravda prišla je do državnega 80- remo v njem soditi, baron C zedik iu Miklošič pa se nam zdita po svojem dosedanjem vedenji, oba taka, da dišča. To pa je razsodilo, da nnra šiodo povrniti mesta tržaško. Dr. Vladimir Globočnik o katerem smo pred gled tega prašanja odločno lahko pridružita desnici, nekoliko meseci poročali, da je bil pozvan v finančno ako najdeta v to potrebnega poguma nasproti židovskemu časništvu. ministerstvo, imenovan je sedaj za ministerijalnega kon cipista. f p 408 i Okrajna bolniška blagajna Kamniku Odbor okrajne bolniške blagajne v Kamniku je v svoji zadnji seji sklenil v skupščino odposlancev za Trst, odposlati svojega ačeluika Avgust T e r p potem od Tudi bode, kakor kaže zvest sluga one Židom prijazne stranke, katera mu je pomagala do županstva. Pri zaprisegi pa se je njemu z c. kr. namestnikom beseda dobro stekala in tudi o sprejemu njegovem pri cesarju pravna odbornika gospoda Franc Jašovec in Ivan poročali so časniki mnogo povoljnega P o h 11 n a. Umrl včeraj dopoludue tukajšnji splošno znani mestni fizikus gospod Avelin Roblek v 44. letu njegove uri popoludne Naj v dobe. Pogreb bode danes ob miru počiva! Umrla je danes zjutraj jako znana tukajšnja hišna posestnica in gostilničarica gospa Marija Perme. Ha j bod emlj lahka Influenco ima mnogo večje vspehe, odkar go spodari z novim vsi ministri evrc nistra ganila je 1 naslovom, oboleli so za njo že skoraj pejskih držav in našega naučnega mi ladajoča bolezen toliko da zadnjem trenutku dovolil počitnice že z mi soboto počenši Občni zbor „Prve Ljubljanske podružnice sv Cirila in Metoda u bode V T deljo dne 29. decembra t Lanski ob 11. uti dopoludne v pevski sobi čitalnič občni zbor bil je brezuspešen in želeti je, da se letošnjega gospodje čla udeleže v nem številu Vesele božične praznike in srčno novo leto vosi vsim citateljem in prijateljem „Novic" vredništvo Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja Državna zbornica poslancev imela mi Quli četrtek, gosposka zbornica pa v petek svojo zadnjo sejo pred prazniki. Obe zbornici privolili ste začasni budget za prve tri mesece 1. 1890. in pa postavno določeno število rekrutov. Razun tega izvolila je gosposka zbornica šolsko komisijo 21 členov. Od zadnjega zasedanja umrlo je osem členov gosposke zbornice namreč: grof Alfr. Potočki, knezoškof lavantinski S t e p i š n i k , Fzm. grof H u y n, dr. biron R a p p, bar. G a g e r n , grof Oton C h o t e k, knez Hugo T h u r n in T a x i s , grof Maks Coudenhove in pa kardinal Gangelbauer. Na novo pozvana sta bila dva člena v gosposko zbornico namreč bivši tržaški c. kr. namestnik baron Pretiš in N a p o t n i k. pa novoimenovani lavantinski škof doktor Po praznikih prične se zborovanje zbornice po- slancev baje 21. januvarija Novi dunajski župan dr. Prix se je vpeljal kot Trsta poroča „Edinost", da se tam zopet v obilnem številu nahajaj in na pogin Avstrije". • • p i si To je „z živijoklici na Italijo edaj toliko lepše, ker se je po slabo dognanih volitvah namestnik ponašal, da je pregnal iridento in ker sedaj zopet poleg Trsta biva vsa cesarska rodbina. Nekaterim ljudem slepota ne da odpraviti! se politič Budapešt. Nemško gledališče Peštansko je pc polnoma kaže pogorelo ? ponesrečil 86 ni nihče. Preiskava ; da je bilo zažgano namenoma Laška ponedeljek svojega dvora pripustil Francoska interpeloval vlado, svoji zakaj Nemčije, kar mnogo škoduje delavcem po sveti oče neduhovnike maši ter jih je obhajal. zbornici je poslanec Granger prepovedala uvoz ovac iz klavnicah. Vlada je odgovorila, da se po Nemčij zelo razširila da se ne za- mej ovcami kužna bolezen in treba paziti, nese v Francijo. Grška. — Govorica, kakor da bi kralj Jurij nameraval odpovedati se prestolu, se z merodajne strani preklicuje, Začasno republikansko vladarstvo Brazilija določuje splošne volitve za ustanovnega zbora pa na 15 dan eptembra shod dan novembra Dalj se Preto in njegovim bratom Carlos Al izreka v razpisu začasne vlade prognanstvo nad cesarjem Dom Pedro in njegovo rodbino, prav tako tudi nad bivšim ministrom Quero fonso. Tako se tudi izgnanega izreče zapoveljnik okraj* Rio grande da Sul. Cesarju Dom Pedro ponudena po koj in dosedajna njegova lista, katere odklonil > se prekličeta. Zanzibar. — Zdravje Emin Pašovo se boljša pa potovati še ne sme. Sem došli parobrod „MasurahM pre- pelje Egipt. spremstvo Eminovo 99 mož in 133 žensk v v Žitna cena v Ljubljani 12. decembra 1889. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. banaške 7 gold 55 kr. kr turšice 4 gold. 87 kr. Boršice 4 gld. 71 kr rži 4 gold. ovsa 3 gold. 09 kr. 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov ječmena 4 gold. 39 kr. ajde 5 gold. 20 kr. Krompir V Kranji. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Tursica 4 gold. 54 kr Ječmen 1 gold. 22 kr Ajd 4 gold. 22 kr nemec za ves Dunaj, ne glede na 200.000 Cehov in več i gold. 60 kr tisoč druzih Slovanov. kr. Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog na i pomenljivem trenutku, ko stopajo naše stare, v svoji doslednosti neupogljive Novice" v svoj 48. tečaj, stopa tudi vredništvo ,:Novic" zopet pred čitatelje in naročnike lista, kateremu ni treba črkice lastne hvale, ker ga hvalijo dosti lastna, Slovencem blagonosna dela in pa vspehi, kateri se kažejo v toliko sijajnejšim svitu, ker so se časi in razmere Slovencev v minulih 47. letih prav stvarno spremenila. Svoj čas bile so „Novice" edini list za vse duševno delovanje našega naroda, danes bi pa mogel zadostovati za samo politično delovanje en sam dnevnik primerno velike oblike samo tedaj ako bi vredovanje imelo svoje stalne in spretne sodelovalce po vsih posameznih pokrajnah slovenskih „Novice" ne merijo tako daleč, da bi kot tednik s skromnim obsegom mogle zadostovati vsem velikim zahtevam, katere se stavljajo danes velikemu političnemu listu. „Noviceu vstajajo tednik, ki prinaša čitateljem svojim, kakor od nekdaj, navodila gospodarsko^ podučno in kratkočasno berilo, poglavitno pa izmed političnega življenja v prvi vrsti v posnetku vse one novice, ki zadevajo nas Slovence, vrh tega pa tudi vse imenitnejše dogodbe obširnega sveta. Izmed domačih političnih novic ozirajo se „Novice" posebno na dejanje slovenskih zastopnikov v deželnih zborih in pa v državnemu zboru. Te vrste novic prinaša naš list neposredno iz najbolj podučenih virov s tako nadrobno- stjo in z ono razsodnostjo, katera je mogoča samo v prvi vrsti vdeleženim močem pri tem delovanji. > Oitatelji „Novic" dobivajo toraj nekaljena in nepristranska poročila, katerim je vtisnjen pečat resničnosti in vrh tega namen, vse slovenske politike vzdržati v slogi, ker stare skušnje in tudi najnovejše dogodbe pričajo nam, da nam edino le sloga podaja ključ k povolnim vspehom za narod naš Prijateljem svojim obetamo toraj edino le, da se „Noviceu vedno le in enako strogo drže svojega starega vodila; „Vse za vero, dofn, cesarja!" gorko zahvalo, katero izrekamo svojim prijateljskim podpornikom in sodelovalcem, skle pano enako gorko prošnjo, naj ostanejo ,,Novicam" še dalje prijazno naklonjeni. Čitatelje naše, ki so stali do sedaj zunaj vrst naročnikov, naprosimo, da se vstopijo v vrsto naročnikov, ako so jih zadovolila naša načela in za malo plačilo vsak teden podajano jim mnogovrstno gradivo. Svoje vabilo sklepamo z željo, da se krog Noviškega delovanja bolj in bolj širi, tako da v mnogobrojni družbi praznujemo v par letih 50. letnico prvega slovenskega lista. Novice" stanejo po posti prejemane za celo leto 4 gld. — kr,, za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr v tiskarni >1 1» 11 3 ,, 40 ,, za „ „ 1 „ 70 ,, za M } ) 9 1 V ^ } } 90 , Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold. ceneje, ako ne preje- majo »Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic". Odgovorni urednik: Gustav Pire. s^^Tisk m založba: J. Blasnikovi nasledniki