SJUCPVEJN1SIČI VESIMK CELOVEC SREDA 17.APR)L 1991 Letnik XLV. Štev.17.(2599) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šii. din. 20 P.b.b. M/n/s/er Scho/ten Minister Schoiten: „Dvojezična šoia v Celovcu mora biti javna!" Zvezni minister za pouk in kuituro dr. Rudoif Schoiten se je ob svojem obisku na Koroškem udeležii tudi občnega zbora Slo-venske prosvetne zveze. V pozdravnem nagovoru pa tudi v razgovoru s predstavniki Zveze slovenskih organizacij in SPZ se je izjavii tudi o dvojezičnem pouku v Ceiovcu. Schoiten je dobesedno dejai, daje „vprašanje dvojezičnega pouka v Ceiovcu mogoče rešiti ie v okviru javne ijudske šoie!" Prav tako je zavrnii tudi vse namere aii zahteve, da bi moraii starši dokazati svojo pripadnost k slovenski narodni skupnosti, preden bi dobili pravico, da svoje otroke prijavijo k dvojezičnemu pouku: „Jasno je, da ne sme priti do nikakršnega preverjanja narodne pripadnosti!" Tudi sicer je dr. Schoiten dvojezičnost označii kot prednost, katere naj bi se iahko posiužii vsakdo, giede poročila posebne komisije, ki spremlja uvajanje novega manjšinskega šolskega zakona, pa je dejal, da bo po njegovi predložitvi potrebna temeljita razprava, da pa ne zavrača potrebnih sprememb na področju dvojezičnega šolstva. Gustav Brumnik predsednik SPZ Novi predsednik Slovenske prosvetne zveze je dr. Gustav Brumnik. Na to mesto je bil izvoljen pretekli petek, ko je SPZ v Delavski zbornici v Celovcu izvedla svoj redni občni zbor, katerega so se udeležili delegati 32 včlanjenih društev, prisostvovali pa so tudi ugledni gostje, med njimi zvezni minister za umetnost, pouk in šport dr. Rudolf Schoiten. Slovenija se bo 26.iumia razdružita od Jugosiavije! Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je na srečanju predsednikov jugoslovanskih republik pretekli četrtek na Brdu pri Kranju vse udeležence sestanka in javnost seznanil z odločitvijo Slovenije, da se bo razdružila od Jugoslavije oz. uresničila plebiscitarno odločitev prebivalstva Slovenije z dne 23 decembra lani. Kot termin za popolno osamosvojitev je navedel 26. junij letos, poudaril pa je, da je Slovenija pripravljena priznati vse republike posamezno ali kot zvezo ter da bo izpolnila vse obveznosti, ki jih ima v okviru SFRJ oz. nasproti drugim republikam. Kučan je s tem v zvezi tudi napovedal pripravo konkretnega predloga za pogajanja s SFRJ oz. za razpravo v posameznih republikah. Izrazil je pričakovanje, da bo razdružitev Slovenije potekala sporazumno in na kulturen način. Drugi pomemben sklep srečanja predsednikov jugoslovanskih republik na Brdu pa je izvedba referenduma o bodočnosti Jugoslavije v ostalih petih republikah - Slovenija se je za samostojnost in suverenost že izrekla na referendumu 23. decembra lani -do konca maja letos. Prebivalci republik Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Makedonije bodo imeli možnost glasovati za dva modela: za koncepcijo zveze republik suverenih držav, ali pa za enotno demokratično zvezno državo, se pravi federacijo v malo spremenjeni obliki. Koncepcija zveze suverenih držav, kot sta jo predlagala Slovenija in Hrvatska, pridružili pa sta se ji tudi Bosna in Hercegovina ter načelno tudi Makedonija, predvideva medsebojno priznanje obstoječih medrepubliških in sedanjih jugoslovanskih meja, povezovanje ( D H//e na 2. .stran/) Narodnostni sosvet o Ljudskem štetju Narodnostni sosvet za siovensko narodnostno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja bo na svoji prihodnji seji temeljito razpravijai o ijudskem štetju maja ietos. Na seji bodo obravnavati vsa vprašanja, ki so povezana s takšnim štetjem, seveda predvsem iz vidika narodnostnih skupnosti v Avstriji. Seja naj bi bita 25. aprita v Cetov-cu, pričakovati pa je tudi, da bo sosvet o tjud-skem štetju 1991 sprejet posebno izjavo. Vabiio V sktopu programske diskusije Zveza sto-venskih organizacij na Koroškem vabi na predavanje direktorja komisije za čtovekove pravice Evropskega sveta, dr. Petra Leu-prechta: Evropa jutri: etnocentristična aii multikulturna? Čas in kraj: petek, 19. aprita 1991 ob 19.30 uri v Detavski zbornici (predavatnica 4) Bahn-holstratte 44, Cetovec. Prisrčno vabtjeni! SAK spet v vodstvu Slovenski atletski klub je spet na vrhu lestvice koroške nogometne lige. V nedeljo je namreč premagal celovški ASK z 1 : 0, medtem ko je Trg proti predzadnjemu Šentvidu igral le neodločeno. Zdaj ima SAK spet točko prednosti, ki jo želi tudi obdržati do konca sezone. Nasploh je imel SAK v nedeljo možnost, da bi izboljšal tudi svoje razmerje golov, toda napadalci, med njimi tudi Lippusch (na sliki levo), so zapravili preveč priložnosti. Večna 12. strani. RavnateLjska mesta spet mimo zakonov! Deželni šolski svet oz. koroška deželna vlada pri najnovejšem razpisu ravnateljskih mest za nekatere ljudske šole na dvojezičnem območju ponovno ignorirata določila manjšinskošol-skega zakona ter drugih zveznih zakonov. V najnovejšem odredbe-nem listu Deželnega šolskega sveta z dne 21. marca 1991 je namreč pod rubriko ..Razglasi Urada koroške deželne vlade" razpisanih več ravnateljskih mest na dvojezičnih ljudskih šolah na veljavnostnem območju manjšinskošolskega zakona, vendar se samo za šolo v Žihpoljah zahteva tudi dvojezična kvalifikacija ravnatelja. Za ravnateljska mesta na zakonsko opredeljenih dvo- jezičnih ljudskih šolah v Sentpetru na Vašinjah, Tinjah ter v Vrbi pa v razglasu Deželnega šolskega sveta oz. koroške deželne vlade dvojezična kvalifika-cia ni zahtevana! (Dalje na 2. strani) Ravnanje šolskih oblasti je tudi očitno v nasprotju z izjavami koroškega deželnega glavarja Haiderja, kije še pred kratkim trdil, da se pri zasedbi definitivnih ravnateljskih mest na dvojezičnih šolah v praksi vsekakor upošteva dvojezična kvalifikacija in da mu je znan le en primer, pri katerem ta ni bila upoštevana. Predsednik Strokovnega združenja pedagoških delavcev (SZPD) Franc Kukoviča je to Haiderjevo (c/a/jc na 2. \nau/) SLOVtr^sm VESTNIK Tur unsere deutschsprachigen Leser/innen S!owenischer Kuiturverband: Neu orientierung zur Mu!tikuitura!itat HEUTE M DieSeite Der slowenische Kultur-verband /Slovenska prosvetna zveza proklamierte im Rahmen seiner in der Vor-woche stattgefundenen Voll-versammlung eine Neuorien-tierung des Verbandes in Richtung Multikulturalitat und Offnung in das Europa von morgen. Zur VoUversammlung konnte unter den vielen Ehrengasten Bundcsminister Dr. Rudolf Scholten, dem auch ein Memorandum des Kulturverbandes zum Thema zweisprachige Schule iiber-reicht wurde (Seite 7), die Nationalratsabgeordneten Mag. Terezija Stoisits und Dr. Dieter Antoni, der stell-vertretende Minister ftir Slo-wenen im Ausland Ivan Martelanc sowie der Leiter der Mindcrhcitenschulabtcilung beim Landesschulrat ftir Karnten Franz Wiegele be-grriBt werden. Scholten betonte in seiner GruBadresse die Notwendig-keit der Forderung der kultu-rellen Entfaltung der slowe-nischen Volksgruppe in Karnten und auch die Not-wendigkcit der Verbesserung des zweisprachigen Unter-richts an den offentlichen Schulen. Den Bericht des Vorstan-des erstattete Sekretar Dr. Janko Malte, der auch das Grundsatzreferat auf dieser VoUversammlung hielt. Zum neuen Obmann des Slowenischen Kulturverbandes wurde Dr. Gustav Brum-nik aus Eisenkappel/Žclezna Kapla gewahlt. Er folgt Tomaž Ogris, der die Obmann-funktion vor rund einem Jahr zuruckgelegt hatte. SchoRen: Zweisprachige VS in Kiagenfurt muB offenthch sein Unterrichtsminister Dr. Rudolf Scholten wei!te ver-gangene Woche in Karnten, wo er unter anderem eine Reihe zvveisprachiger Volks-schulen besichtigte und an der VoUversammlung des Slowenischen Kulturverban-des/Slovenska prosvetna zveza teilnahm. Bei der VoUversammlung des Kulturverbandes kam Minister Scholten auch auf die zweisprachige Volksschu-le in Klagenfurt/Celovec zu sprechen. Dabei betonte er: „Dic Frage der zweisprachi-gen Volksschule in Kiagenfurt ist nur im Rahmen einer offentlichen Volksschule zu regeln." Scholten sprach sich auch deutlich gegen allc Plane und Forderungen nach VVerden auch Sie Abonnent! einem Bekenntnis zur Volksgruppe als Voraussetzung fur das Zugestandnis des Rech-tes auf zvveisprachigen Unter-richt aus: „Es darf keine Form der Ubcrprufung der Angehorigkeit geben!" .JEuropa morgen": Vortragsabend in Kiagenfurt Im Rahmen der derzeit taufenden Programmdiskus-sion des Zentratverhandes s)oweniseher Organisatmn-ten in Karnten halt der Direktor der Menschenrechtskom-mission des Europarates, Dr. Peter Leuprccht, ein Referat zum Thema „ Europa morgen: Ethnozentristiseh oder multiknttureH?" Der Vortrag findetn am Freitag, dem 19. April, !9.3H Uhr, in der Arheiterkammer in Ktagen-furt/Cetovee, Bahnhofstratle 44 (Saal 4), statt. Aipen—Adria Handeisakademie Vor einigen Tagen stellte der Prasidcnt des Landes-schulrates Prof. Hugo Rein-precht, gemeinsam mit dem Landeshauptmann Haider, dem Direktor der Handeisakademie in Volkcrmarkt so-wic Vcrtretcrn der Arbeiter-kammer, des OGB und der Industriellcnvcreinigung, das Konzcpt der Alpen-Adria Handeisakademie vor. Die Bcsondcrheitcn dieses neuen Modclls (Schulversuch!) - es wurde von Lehrern der HAK Volkcrmarkt cntwickelt -sind: drei Fremdsprachcn (Slowenisch, Englisch, Italie-nisch) das facherubergrcifen-de Integrativfach, Pflicht-praktika im bcnachbartcn Ausland (8 Wochen) und der Schuleraustausch mit Slowe-nien hzw. Italicn. Mit diesem Konzcpt soli vermehrt dem Bcdarf am hci-mischcn Arbeitsmarkt Rcch-nung getragen werden - des-halb wurde die Initiative der volkermarkter HAK von Ar-bcitnehmer- als auch Arbcit-geberseite bcgruBt. Die Alpen-Adria HAK soli vor al-lem jene Schtiler ansprechen, die von der zvveisprachigen HAK in Kiagenfurt wcgcn fehlender Slowenischkennt-nisse nicht aufgcnommen werdcn konnen. Somit stellt sie zvvcifelsohne eine Be-reichcrung des am Bedarf orientierten Bildungsangcbo-tes in Karnten dar. Wcnn sich der Standort Volkcrmarkt durchsetzt, dann konnten auch die bcnachteiligten Grcnzbezirkc Volkcrmarkt und Wolfsbcrg von neuen vvirtschafthchcn Impulscn profitieren. Simon Wiesenthal opozarja Peterleta Predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu se je s pismom oglasil znani avstrijski lovec na nacistične zločince Simon Wiesenthal. Zanimalo gaje, ali slovenska vlada res pripravlja spremembo predpisov, ki bi odpravili vse olajšave in ugodnosti za nekdanje borce. Wiesentha! v pismu dodaja, da tega ne more verjeti, saj bi Slovenija s tem postala izjema v primerjavi z drugimi deželami, ki nekdanjim borcem za svobodo svoje domovine zagotavljajo materialno odškodnino. Opozoril je, da bi to lahko bil povod za mednarodno intervencijo proti morebitnemu sprejetju takšnega zakona. V odgovoru znanemu avstrijskemu strokovnjaku je slovenska vlada v celoti demantirala vesti, da se pripravlja zakonodaja, ki bi oškodovala udeležence NOV, ki so na strani zavezniške koalicije sodelovali v boju proti nacifa-šizmu. Vlada poudarja, da je bilo že ob nastopu mandata v programskih usmeritvah poudarjeno, da bo izvršni svet spoštoval ustavne in zakonske določbe o posebnem družbenem varstvu borcev, vojaških in civilnih invalidov ter drugih udeležencev vojne. Vlada dodaja, da pa bo treba po osamosvojitvi države Slovenije ob pripravi nove zakonodaje proučiti vse pobude in predloge za sprejetje najustreznejših rešitev, ki jih - ko gre za varstvo teh kategorij prebivalstva — poznajo tudi druge evropske države. Slovenija... (JVaJa/jevanje .s 7. stran;) na področju gospodarstva z možnostjo carinske in monetarne unije. Ta koncepcija bi nadalje tudi zagotavljala skupno varnost v primeru zunanjega napada na te države ter pravice in svoboščine posameznikov, narodov in narodnosti. Druga koncepcija, zvezna država, ki jo podpirata edinole Srbija in Črna gora, pa predvideva, da bi skupne funkcije, za katere bi se dogovorili, opravljali zvezni organi relativno samostojno. Skupno bi bilo varstvo pravic in svoboščin, gospodarstvo, obramba in varnost ter mednarodni odnosi. Vojska pa bi bila zaključena enota, sestavljene iz zvezne in republiških armad. Poleg slovenskega predsednika Milana Kučana je na nočni tiskovni konferenci tudi hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman izjavil, da se bo njegova republika, če ne bo dogovora najkasneje do 30. junija letos, prav tako raz-družila od SFRJ. V posebno neprijetni situaciji se je po tem srečanju znašla Bosna in Hercegovina, saj vse kaže, da bo izvedba referenduma prav v tej republiki zelo problematična, ker v njej živi znatno število tako Srbov kot tudi Hrvatov. Stališča oz. ocene predsednika Bosne in Hercegovine Alije Izetbegoviča o tem sklepu ni bilo možno izvedeti, ker je zaradi nujnih obveznosti predčasno odpotoval in se ni udeležil tiskovne konference. Prihodnje srečanje predsednikov republik bo na Ohridu v Makedoniji. !van Lukan BS. Spet mimo zakonov /VaJa/jev;mje s 7. stram) izjavo odločno zavrnil. „Re-snica je, da število enojezičnih ravnateljev na dvojezičnih šolah iz leta v leto narašča. V okraju Velikovec na primer znaša odstotek ravnateljev brez dvojezične kvalifikacije že okrog 25 odstotkov", je poudaril Kukoviča. Predsednik SDPD je v zvezi z uresničevanjem zakonskih določil nadalje omenil primer ljudske šole v Tinjah, ki spada pod manj-šinskošolsko zakonodajo in bi morala biti dvojezična. Na tej šoli sta bili za šolsko leto 1990/91 dve prijavi k dvojezičnemu pouku, po izjavi (enojezičnega) ravnatelja pa dvojezični pouk na tej šoli ni mogoč, ker ni učiteljice z ustrezno dvojezično kvalifikacijo. Za odpravo takega stanja niso prav nič ukrenile tudi šolske oblasti, tako da na šoli ni dvojezičnega pouka. Ali bodo zanj poskrbele za šolsko leto 1991/92, je sedaj še povsem nejasno in to kljub temu. da je ravnatelju že znano, da bodo tudi v prihodnjem šolskem letu na tej šoli spet prijave k dvojezičnemu pouku... Na južnem Koroškem vedno več urejenih občinskih odborov Tud; v /metek/em te Jm; vo v nckatc;;/; o/?čma/t /zver//; .svoje prve .seje po o/?čm.sk;7; vo/;'tva/;. Tokrat so ko; po,s7er/;rr; nepo-.sredm/; vo//;ev županov s/cer or/pr;r//e prer//:or/ne ,.k;;pč;je" za o;e.s;a županov, ;or/a v o.sta/em so prer/stavn/k; strank s/e) ko prej vezan; na posamezne dogovore, če že/;jo /zvest; svoje programe. Torej so tako /menovane konst/t;;t/vue seje r/ost/krat /e jdrma/nega značaja. Kot ..zgodovinski uspeh" je Janko Zwitter označil dejstvo, da je Volilna skupnost v Struji vasi prvič na volitvah iz lastne moči dosegla mesto drugega podžupana. Za to se je kot novi drugi podžupan zahvalil vsem volilccm, ki so po njegovem mnenju s tem tudi potrdili željo, da bi občina ohranila in negovala svojo posebnost, namreč dvojezičnost prebivalstva. Zato je za v prihodnje izrekel željo, da bo v občini ustvarjeno takšno sodelovanje, da slovenščina ne bo predmet političnih sporov, temveč da jo Odborn/ka doz Scbtiab/ /n Janko Ztv/Mer (1/S-S/raja vas). bodo vsi sprejeli tudi kot dodatno možnost in kvaliteto: „Živimo ob tromeji. Ta lokacija daje občini prednosti. Zato je potrebno ta kapital koristiti in razvijati, in tako odpirali pot v bodočnost tudi mladini. To pa bo mogoče le, če se bomo tudi med seboj spoštovali!" Novi župan Josef Tschikof (SPO) je v svojem nastopnem govoru predstavil nekaj točk razvojnega programa za (po odcepitvi Ziljske Bistrice) zdaj manjšo občino in se zahvalil tudi dolgoletnemu županu Augustu Millonigu (OVP) za njegovo delovanje, kateremu sc je moral odreči iz zdravstvenih razlogov. Zaprisegel je tudi prvi podžupan Rudolf Schaubach (OVP), občinski svet pa je tudi izvolil člane raznih pododborov. V vseh je Volilna skupnost zastopana s po enim članom. Joz Schnabl predseduje kontrolnemu odboru, Janko Zwittcr pa pododboru za šport, kulturo in vzpenjače. Benec/iAtinsA/ samostan v 5entpav/a v LabotsA/ c/o/ini je najstarejš/ a a KorošAem. Prav la samostan se t/anes sle/e mec/ pomembna c/abovna /a A/c/tarna srec7išča v ten; prostora. Letos praznaje 900. ob/etnico svojega obstoja /a An/tnr-aega c/e/ovanja - ob lej pri/ožaosll pa boc/o siroti javnost/ prvič &Aslopae c/ragocenost/, A:; so si' j/b c/os/ej /abAo og/e-c/ab' /e rec/Ai poznava/ci saaioslaaa. V25 saaioslaasAiO prostorih se boc/o obisAova/ci /abAo sezaaai/ s AorošAo zgoc/o-viao, z bogastvom Aa/tnre, z oc/prtostjo la povezanostjo OeaerllAllasAega saaroslaaa z evropsAim rlogajaajear. Oc/-prtje razstave bo 27. aprl/a, og/ec/ate pa sl jo /abAo c/o 27. oA/obra vsaA c/an o c/ 9. c/o 7 7. are. V Šenl{)a\!u pn{)cnv!jaj<) razstavo--^*-"''— ob 9004etnid benedMnsk^ samostana Na razstavi bo med drugim videti dela velikih mojstrov kot so Rembrandt, Dtirer in Rubens, ogledali pa si boste lahko tudi eno najlepših, najbogatejših in najdragocencj-ših grafičnih zbirk Evrope, ki med drugim obsega tudi grafike novejše in sodobne umetnosti. Benediktinski samostan -središče znanosti in kuiture Na razstavnem prostoru, ki je urejen v baročnem slogu, bodo razstavljalci predstavili pomembne kraje zahodne umetnosti in razne srednjeveške dragocenoti. Nekako pred desetimi leti so se benediktinci zaprosili na takratnega deželnega glavarja Leopolda Wagnerja, da bi se dežela vključila v priprave za razstavo dragocenosti, ki so jih v teku stoletij zbrali v samostanu. Takrat sicer do razstave ni prišlo, vendar pa so redovniki začeli podrobneje načrtovati obnovo samostana in ob tem konkretizirali tudi zamisel o razstavi. Vse priprave so bile usmerjene v čas okrog jubi- lejne obletnice, namreč letošnje 900-letnice obstoja samostana. Seveda so stroški takšnega obsežnega projekta visoki. Šentpavel in benediktinski samostan kot organizatorja sta se zato za finančno pomoč obrnila na deželno in zvezno vlado in skušala pridobiti tudi razne sponzorje (veliki koroški industrijski obrati, posojilnice idr.) Doslej sta zbrala menda že okrog 40 do 50 milijonov šilingov, vendar pa jima še ni uspelo pokriti vseh stroškov, ki so nastali ob pripravi razstave: benediktinci, razni znanstveniki in učitelji delajo na njej že približno pet let. „Koroška zaktadnica" v krizni Labotski doiini Sprva so prireditelji hoteli razstavo imenovati „Lux regionis", končno pa so se zedinili za naslov „Koroška zakladnica". Zakladnica, ki bo popeljala obiskovalce v izjemno atmosfero, jih seznanila s sijajem kulturnega delovanja benediktinskega reda. Med baročnimi in roman- skimi stenami bodo obiskovalci občutili duhovno moč, silo in hotenje časa, v katerem so benediktinci doživeli svoj razcvet. Labotska dolina, ki je znana kot krizno območje, saj je eno izmed gospodarsko najbolj zapostavljenih območij na Koroškem, in mesto Šentpavel sta od vsega začetka kazala pripravljenost za sodelovanje. Šentpavel sam je v ta projekt doslej investiral okrog 15 milijonov šilingov, in sedaj je v tem kraju težko najti gostilničarja, ki ne bi razširil oziroma obnovil svoje gostilne.... Pričakovanja so torej velika in prireditelji upajo, da si bo razstavo ogledalo okrog 100.000 obiskovalcev, veliko pa jih pričakujejo tudi iz sosednih dežel, iz Šlovenije in Italije. Prireditelji pa računajo s poživitvijo turizma in gostinstva v tej regiji tudi po zaprtju razstave, saj nameravajo na njeni osnovi razviti neke vrste stalen muzej. Poseben program za naj-mtajše Da program razstave ni ozek, ne nazadnje priča tudi dejstvo, da so prireditelji od vsega začetka upoštevali tudi najmlajše, otroke do 14. leta. Zanje so pripravili posebno pedagoško vodenje: učitelji in študentje, ki bodo skozi razstavne prostore vodili otroke in mladino, bodo v prvi vrsti skrbeli za to, da otrokom ne bo dolgčas, igraje jih bodo vključevali v dogajanje in jim tako skozi igro posredovali tudi koroško zgodovino. Težišče razstave pa bo brez dvoma namenjeno benediktinskemu redu. Obiskovalci bodo zvedeli, kako je samostan zgrajen, kako poteka samostansko življenje, ogledali si bodo samostanske celice, oblačila benediktincev ipd., otrokom pa bo zagotovo najbolj všeč igra „iskanje zakladnice", ki so jo zanje pripravili prireditelji. Benediktinci imajo že doigo zgodovino Benediktinski red ima svoje korenine že nekako v letu 500, takrat se je namreč Benedikt iz Nursije naselil na Monte Cassinu, odtod pa se je benediktinski red razširil po vsej Evropi. Naloga benediktinskega redovništva je poglabljanje in življenje pod geslom „ora et tabora / moli in delaj". Pomembne benediktinske lastnosti so skromnost, molk, molitev, pastoralno delo in težko telesno (ročno) delo. Velike zasluge pa so si benediktinci iz Šentpavla pridobili tudi pri raziskovanju zgodovine in v šolstvu: leta 1809 so ustanovili gimnazijo v Šentpavlu, pozneje so ji priključili še konvikt. Gimnazija je že od vsega začetka slovela kot ena izmed pomembnejših izobraževalnih ustanov na Koroškem. Prav to gimnazijo so med drugimi obiskovali tudi znani glasbenik Hugo Wo!f, igralec Paul Horbiger, slovenski avtor Janko Messner idr. Slednji je v svojem dnevniku „%ive)a nemčija" zapisal tole: „20.72.7933 D cm M so nncionn/socin/isti prevze/i tcc<7; KonviAt, ta nas nove c/om. Že zjutrajso vc/r/i v našo bišo projesorji in ravnate// 7?orotvsAy, pregno/i vse nase prejeAte - /Vaberja, Zimo/inn, 5tein/!aasetya in Do/bngerja, poštene c/abc