^. **i l*> f> tm OTCUil l/A. O nATIIM. O E_U. ŠTEVILKA: 2 DATUM: 3. Februar 1988 LETO: IX pbčlna krfko SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE iS Ne Prešernu — v Sebi to dolgujemo Programski delavci, ki so ravno sedaj' uvrstili v spored TV nadaljevanko o življenju, delu in času, v katerem je svoje pionirsko poslanstvo opravljal Vuk Stefanovič-Ka-radžič, tega skoraj ne bi mogli napraviti bolj pravočasno. V mislih imamo našo sodobno družbo in vse vrste krize, ki jo pretresajo in gnetejo. Gospodarska kriza se zaradi pomanjkanja sredstev odraža na vseh rrutgočih področjih človekovega življenja in sredstva, kijih imamo tako presneto malo, je pač najlažje odtegniti tam, kjer jih najlažje pogrešamo. Če si že slučajno uspemo dopovedati, da brez zdravnikov ne gre, brez vrtcev in šol tudi ne, se bo kultura prav gotovo vedno znašla na črni listi razsipništva. Saj ni nujno, da bi taka svoja stališča obešali na veliki zvon, o njih pisali... A priznajmo si, da ga ni med nami, ki med pomikanjem skopih ostankov denarja s kupčka na kupček še ne bi pomislil: Le kaj ga je treba za kulturo toliko?! Res! Kaj ga je treba toliko? Tisti, ki preko najbolj vplivnega medija, televizije, spremljajo Karadžičevo kalvarijo, ko na račun lakote v lastni družini ustvarja podobo kulture srbskega naroda, to dobro vedo. Peha se zato, ker se zaveda, da je to eden od elementov, s katerim bo lahko pomagal bratom v domovini izpod turškega jarma. .. Bodi dovolj o Vuku. Kdor je gledal in razmislil, mu je itak vse jasno. Povprašajmo se raje o svojem ravnanju. Koliko knjig smo kupili ali vsaj izposojenih. prebraliP Drži, da nas gospodarska kriza hudo pesti in da nam zaradi nje pogosto zmanjka volje še za kaj nujnejšega, kaj šele za kakršno koli kulturno izživljanje. Neizpodbitno je tudi res, da ob takem gospodarjenju podoba velekulturnikov naš,e slike v svetu ne bo bistveno spremenila. povedati pa se moramo, da bomo vse, kar smo v kulturi zamudili, drago plačali z zaostankom v nas samih. Saj so umetniki od vekomaj navajeni lastne skromnosti in posvetnosti pri soljudeh. Morda primerjava ni ravno najboljša, a bodi vseeno: si predstavljate, da bi kar takole iz naslonjača, v copatah ali pa celo izza sanka hoteli preteči srednje dolgo progo, kaj šele maraton? Na-a! Ne bo šlo! Mi pa bi radi dohiteli sodobni svet, postindustrijske družbe znanja, kar je (skozi primerjavo gledano) v rangu nekaj maratonskih polj. Prešernovemu spominu na ljubo se vprašajmo: Ali sploh vemo, s kakšnim fondom knjig se bo Valvasorjeva knjižnica in čitalnica preselila v prostore preurejenega samostana in koliko knjige pride na vsakega prebivalca naše občine? Ali vemo (za lastno rabo) karkoli o knjižnih ali časopisnih novostih? Ali si vaj približno predstavljamo, kakšni stroški bi morali biti vključeni v izdelavo knjige, oljne slike ali plastike? Omejimo se le -na življenjske stroške v času, ko delo nastaja, material za naslednje delo, prispevke, davke, zavarovanje, najemnine, literaturo... Ne zaradi umetnikov povprek ali pa Prešerna posamič. Tako prvim kot drugemu seje pri soljudeh godilo enako slabo in so takega odnosa vajeni. Nam samim je to potrebno. Lato, da bomo lahko res ljudje, da bomo ohranili dostojanstvo, spoštovanje do sebe in zlasti do drugih. Da se ne bomo povsem spustili na raven govoreč, ih strojev. Stroj je namreč zelo preprosto mogoče prestaviti, izključili, prodati, zamenjati.... Skratka: stroj je kos materiala! (str. 18 SATELITSKI PROGRAM Ostrejše kazni za »ponavljalce« KRŠKO — V krški občini ugotavljajo, da se število kršiteljev cestno-prometnih predpisov ne zmanjšuje. Nesreč je iz leta v leto več, posledice pa so vedno večja družbena škoda, družinske tragedije; na cestah umirajo mladi in še vedno aktivni ljudje. Domala za vse nesreče je kriva prevelika hitrost, izsiljevanje in vožnja pod vplivom alkohola. , Zaradi tega so se v sekretariatu za notranje zadeve občine Krško odločili, da bodo dosledno izvajali določila zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Kaj to pomeni? Vsi občani, ki so bili v enem letu trikrat ali večkrat kaznovani zaradi kršenja prometnih predpisov, bodo morali spet dokazati svoje poznavanje prometnih pravil in spretnosti ravnanja z vozilom. Kdor se takemu pozivu ne bo odzval, mu bodo odvzeli vozniško dovoljenje. Prav tako bodo zaostrili kaznovalno politiko glede vožnje pod vplivom alkohola. Kogar bodo trikrat v enem letu zalotili, daje vozil pod vplivom alkohola, bo moral na pregled v ustrezno zdravstveno organizacijo. Te ukrepe pa so v Krškem že uveljavili v 23 primerih. Na ta način računajo, da se bo število prometnih kršiteljev zmanjšalo, saj je med njimi večina takih, ki prekrške stalno ponavljajo. Kot kaže, bo nova zakonodaja na tem področju še ostrejša, saj osnutek novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa predvideva izvajanje teh ukrepov za dobo dveh let. Torej bo novi zakon še ostrejši do tistih, ki prekrške ponavljajo. J. S. Naš glas 2, 3. februar 1988 Milan Kučan v Krškem: »Samoupravljanja ni potrebno ukiniti, ker je praktično že ukinjeno!« Pogovoru, ki ga je pretekli teden (21. jan. 1988) opravil predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan v Krškem s sekretarji osnovnih organizacij in člani vodstev občinskih konferenc ZKS vsega Posavja, je bilo pač namenjeno delovno obeležje. Rekli bi, da so (večinoma) novoizvoljeni partijski kadri v pravšnjih odmerkih dobili tako potrebne aktualne informacije o najbolj perečih dogodkih, kakor tudi izhodišča, na katerih bodo lahko gradili usmeritve za svoje delo do kongresa. Ob številnih drugih problemih je predsednik Kučan komentiral tudi odnose med oblastjo in samoupravljanjem. »Še nikoli od leta 1963 naprej država ni imela večjih pooblastil kot danes, in vendar še nikoli ni šlo združenemu delu slabše kot sedaj. V gospodarstvu močno pritiskajo, češ da je treba samoupravljanje ukiniti. Trdim, da to ni potrebno, ker samoupravljanja praktično ni več; je že ukinjeno...« »... Napaka naše ekonomske politike je ravno v filozofiji preživetja in nizkih (skromnih) ambicijah. Vsi pač ne morejo preživeti in tistim, ki niso sposobni z zaslužkom pokriti svojih potreb ter plačati stroškov družbenega standarda zase (zdravstvo, šolstvo...), je treba odvzeti pravico, da sami gospodarijo. Ne smemo biti zadovoljni že s tem, če smo malo boljši od povprečja ali celo od najslabših...« Da bi čim manj bolelo Utrinek s posveta aktivistov ZK v Posavju »Biti bomo morali prekleto dobri, če naj dohitimo sodobne tokove v svetu z našo, včasih malo v nasprotno smer obrnjeno hojo,« je med mnogimi drugimi rečmi povedal predsednik PCK ZKS Milan Kučan partijskim aktivistom Posavja na nedavnem posvetu v Krškem. Iz te Na sliki: Sonja Lokar, izvršna sekretarka CK ZKS, zadolžena za spremljanje dela komunistov v Posavju, Milan Kučan in Franc Pipan, sekretar MS ZKS Posavja med pogovorom v delavskem domu E. Kardelja v Krškem. temeljne, lahko bi rekli končne ali zbirne naloge, je seveda potegnil še vrsto stranskih, ki imajo vse isti cilj: da nam omogočijo dohiteti razviti svet. Nanizal jih je skrbno izbrane: od potrebe po ponovni oživitvi filozofije »delu čast in oblast« preko analize naših napak, nepravilnosti, razraščanja nezaupanja ljudi v oblast (od ZIS do občinskih upravnih in strokovnih služb) in družbenopolitične organizacije, pravilnega vrednotenja znanja do primerjav z napori in dosežki v tujih družbah. Objektivne potrebe sicer ni, da bi kogarkoli hvalili, a vendarle se čedalje jasneje rišejo pozitivne posledice pristopa k delu vodstva ZKS. Ne samo neposreden, delovni razgovor na terenu z množico aktivistov, ampak tudi njegova vsebina: kritična in samokritična analiza stanja, problemov in nalog za prifiodnje. Bistvena osvežitev glede na nekdanje posvete, opravljene v luči že sprejetih sklepov in načela demokratičnega centralizma je že to, da so poslušalci iz analize prisiljeni sami za svojo vsakdanjo rabo izoblikovati sklepe, naloge... Prisiljeni so misliti z lastno glavo, kar pomeni, da zaradi sprejete odgovornosti morajo tudi zbirati dodatne informacije, se učiti, slediti literaturi, tisku..., se posvetovati z ostalimi člani in funkcionarji. Le tako bomo izoblikovali, vzgojili kakovostne partijske kadre, ki se bodo sposobni zavzeti za svoja stališča, jih argumentirati in se jih tudi držati. Upamo lahko, da bo taka nelagodna pot iz vrst ZK pregnala tudi »sopotnike« in ne le razočarane člane. S tem ko se ZKS »odleplja« od oblasti in ne prevzema samodejno odgovornosti in zagovorov za vse mogoče in nemogoče ukrepe s področja, ki ni njeno, ima možnost, da si pridobi nazaj vsaj del ugleda. Tudi ti ukrepi bodo morali brez neomajne podpore izvršilnih funkcionarjev ZK ali ob njihovem samostojnem razmisleku postati nekoliko smotrnješi, bolj usklajeni z logiko in zakonitostmi stroke, ki bi jo radi urejali. Morda bomo s tem prispevali dovolj velik delež k vzpostavitvi pravih vrednot v naši družbi: doslednosti pri delu, nagrajevanju po prispevku posameznika k skupnemu blagru in zlasti k striženju peruti tistim, katerih delovni, ustvarjalni prispevek ni takšen, kot bi moral biti. L > NAŠ GLAS - SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 2100 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško. tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, k i so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Naš glas 2, 3. februar 1988 Da, tudi tu je ena izmed dobrodošlih novosti: nekoč smo prizadevanja po zaslužku označevali kot pridobitništvo in potrošniško izkrivljanje. Vsak kapitalistični sistem lahko v veliko krajšem času »pridobi« toliko socialno ogroženih, kot jih imamo pri nas. Ampak zato ima tudi take, ki so ekonomsko močni, da morejo onim drugim pomagati. V naši družbi smo se bili lotili že teh »lokomotiv«, pa če so to posamezniki (obrtniki, uspešni znanstveniki, inovatorji...) ali pa delovne organizacije. Saj ne da bi komurkoli hoteli deliti nauke, a če nas zavezujoči številni dokumenti, sklepi, stališča niso uspeli mobilizirati ne kot člane ZK in še manj kot državljane, bi vendarle kazalo preizkusiti še to, kako ljudje delajo, če vedo, da pomoči od zunaj ne bo in da bodo morali gospodariti sami. Ampak res sami, brez »varuhov«. Gotavo bi kaj kmalu v celi Jugoslaviji našli vrsto uspešnih organizacij, s katerimi bi kazalo navezati poslovne stike, in tudi v Sloveniji vrsto kolektivov, ki jim je treba pravico do samoupravljanja zaradi neuspešnosti odvzeti. Za cilj: zadovoljno delovno ljudstvo bi se splačalo skrhati marsikateri odpor. Argument, ki ga je tudi Milan Kučan uporabil v svojem razmišljanju, pa vsekakor ostaja. Namreč Marxove besede, da morajo ljudje najprej jesti in se obleči, šele potem pride na vrsto vse drugo! Ika Komunist št. 4, 22. 1. 1988 R%& Obiimln komi* ZKS Krilm Vsem članom Zveze komunistov, ki jim ni vseeno, kako gledajo na njih in na njihovo delo ostali člani naše družbe, bo morda dobrodošlih tehle nekaj razmišljanj predsednika P CK ZK Milana Kučana, zato smo iz razgovora v krškem delavskem domu povzeli najbolj zanimive drobce, jih strnili in jih neavtorizirane objavljamo. • Komunisti moramo biti vsepovsod najboljši in pri tem nima partijska izkaznica nobene druge vloge, kakor da nas zavezuje k delu. Ljudje iz okolice morajo po kvalitetah človeka vedeti, daje član ZK, ne pa da ga mora zakrivati članska izkaznica. To je edini način, na katerega bomo lahko vrnili ugled Zvezi komunistov... • Sodobnost nam zaznamuje kriza in pri tem je ekonomska kriza celo delno posledica in le delno vzrok. Drugi sokrivec je namreč kriza zaupanja: če vlada državljanom nekaj zagotovi, se vsi obnašajo obratno od tistega, kar naj bi iz zagotovil sledilo — na področju delitve dohodka, cen, porabe... Rušilni učinek krize se odraža tako na razvrednotenju vrednot kot na razbijanju morale posameznikov in družbe ter ugleda Zveze komunistov. Problematičen je tako klasičen kriminal kakor tudi kršenje zakonov tistih, kijih sami ustvarjajo. Prišli smo namreč tako daleč, da so ustavne pravice delavcev (samoupravljanje...) ogrožene — kršijo jih novosprejeti zakoni! • Naši ljudje imajo v veliki meri zgrešene predstave o socializmu in o enakosti v njem. Najraje se enačijo v pravicah in jim ni jasno, da lahko do enakosti pridemo le preko različnih prispevkov, ki jo bodo omogočili. Pravic brez obveznosti pač nikjer ni, naši ljudje pa pričakujejo, da jih bo družba kar sama od sebe v celoti 3 oskrbela: da jim bo oskrbela streho nad glavo, dobro delovno mesto in čim boljši osebni dohodek. Tako več ne bo šlo. Vsak je sebi dolžan najprej pomagati, družba pa ga lahko (je dolžna) pri tem podpre. Take zgrešene predstave je družba doslej spodbujala, a tako pač ne gre. Ravno tako je nesmisel, da imajo inženirji skoraj enake osebne dohodke, pa če so šele prišli iz šole ali če so v dvajsetih letih dela že ustvarili nekaj proizvodov, ki se na trgu z dobičkom prodajajo. Inženirji naj ne bodo dobro plačani zaradi svoje diplome, ampak zato, ker (in če!) delovna organizacija njihovo znanje uspešno prodaja. Po tej sledi lahko pridemo tudi do ugotovitve, da naj ne bodo vedno na udaru »oni v pisarnah«. Niso namreč krivi za to, če jih je preveč, ampak zato, ker premalo dajejo od sebe. Edina uspešna pot našega gospodarstva namreč ni prodajanje vloženega dela, ampak vloženega znanja. • Tudi v stavkah po Sloveniji se počasi izoblikuje med delavci spoznanje, da je učinek (finančni!) njihovega enakega dela lahko od proizvoda do proizvoda različen. Hkrati s tem bi moralo zoreti priznanje o potrebi po preseganju uravnilovke pri nagrajevanju, t. j. po nagrajevanju glede na ustvarjeno vrednost. Od tu dalje pa že moramo govoriti o nagrajevanju znanja in ustvarjene nove vrednosti, ne pa formalne stopnje izobrazbe. S prehodom na tržne odnose bi to kaj hitro vsi uvideli. Zbrano so prisluhnili besedam Milana Kučana in na koncu odmerjeno zaploskali. Nalažil jim je (mimogrede) kup obveznosti — a drugače pač ne gre! 4 Naš glas 2, 3. februar 1988 Zaključena prva faza: Nov kmetijsko-oskrbovalni center v Zadovinku Krška občina je bogatejša še za eno prodajalno in skladiščni prostor, namenjen shranjevanju odkupljenih kmetijskih pridelkov. Ob prodajalni kmetijske mehanizacije (poleg SOP-ovih hal) je zrasla sodobno urejena trgovina, namenjena oskrbi kmetijstev z repromaterialom in z gradbenimi materiali. Poleg trgovskega centra je še prostorna hladilnica. Na slavnostni otvoritvi je (med drugimi govorniki) potrebo po nastanku takega objekta utemeljil direktor M-Agrokombinatove Temeljne organizacije kooperantov, ing. Ivan Kozole. »Zelo sem vesel, ponosen in hvaležen za vse in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da lahko I. fazo kmetijsko-oskrbovalnega centra danes izročimo svojemu namenu. Zadružno kmetijstvo občine Krško si je to prav gotovo zaslužilo glede na naravne danosti, s katerimi razpolaga. Na področju občine Krško je nosilec kmetijske proizvodnje Mercator-Agro-kombinat s svojimi temeljnimi organizacijami. Za področje zadružnega sektorja pa je zadolžena naša TOK. Njena primarna naloga je razvoj in pospeševanje proizvodnje hrane, oskrba z repromaterialom, odkup kmetijskih pridelkov, servisiranje vseh vrst mehanizacije, opravljanje težkih zemeljskih del na področju priprave zemljišč in melioracij ter preko HKS združevanje sredstev in kreditiranje v osnovne objekte in tekočo kmetijsko proizvodnjo. S kmetijstvom se ukvarja še približno 15% prebivalstva. Število lastnikov je ca 7.000, od tega še okoli 1.100 kmetov, od katerih je 985 zaščitenih kmetij. Področje občine, ki ga v celoti pokriva Agrokombinat, ima 14.500 ha kmetijskih površin, pretežni del teh pa je v zasebni lasti — 95%. V strukturi proizvodnje je še vedno v zasebnem sektorju glavna panoga živinoreja, to je proizvodnja mesa in mleka, prašičev, vseh vrst žit, krompirja, vrtnin, jabolk, grozdja, ribeza in ostalega. Letna proizvodnja presega že preko 2.000 vagonov različnih kmetijskih pridelkov, ki so v prvi vrsti namenjeni oskrbi prebivalcev občine Krško, tržni viški, ki so prisotni v vseh panogah, po» širšemu slovenskemu, jugoslovanskemu trgu in izvozu. Za odkup vseh teh pridelkov pa nismo imeli ustreznega prostora, zato je bil moten odkup, ni bilo skladiščenja na zalogo, kar bi preprečevalo občasne motnje pri oskrbi prebivalstva a kmetijskimi pridelki in repromaterialom. Skladišče—hladilnica ob novi prodajalni je namenjena odkupu in zbiranju kmetijskih pridelkov. S tem bodo tudi ekonomi v delovnih organizacijah lažje spoštovali določila občinskega odloka, ki predvideva način nabave in odkupno ceno poljščin za potrebe gostinskih lokalov in obratov družbene prehrane. Občina Krško se je v zadnjih dveh desetletjih močno industrijsko razvijala. Razvilo seje tudi malo gospodarstvo. Temu ni sledila ponudba trgovske dejavnosti. Zato se naše gospodarstvo in (Foto: L G.) obrtniki oskrbujejo v veliki meri izven naše občine, kar ni dobro za družbenopolitično skupnost, še manj pa za združeno delo, obrtnike in občane, v sedanjem trenutku, ko je pomemben čas in stroškovni dejavnik. Del tega bomo skušali prevzeti z novo trgovino in trgovino na stari lokaciji v Krškem, kateri bomo spremenili prodajni program za potrebe malega gospodarstva. Izgradnja tega kmetijskega oskrbnega centra je verjetno za slovenske razmere specifična, saj je potrebo po njem čutilo vso združeno delo občine in se je v večji meri odločilo tudi za združevanje sredstev po posebnem samoupravnem sporazumu. Objekt je zelo racionalno projektiran, izrabljene so tudi naravne možnosti, pod njegovo streho pa se združujeta dve izredno pomembni dejavnosti, to je odkup ter shranjevanje kmetijskih pridelkov, občinske blagovne rezerve in trgovina z repromaterialom. Grajen je v dveh etažah z 2.850 m2 pokrite površine, 600 m2 nadstrešnic in i ca 10.000 m2 zunanjih Naš glas 2, 3. februar 1988 5 Miran Bogovič vodja tijskih pridelkov skladišča kme- Sodobno urejeno, prostorno prodajno skladišče, pod njim pa hladilnica za sadje in zelenjavo (Foto: I. G.) alsfaltnih površin. Kapaciteta skladiščnih prostorov, ki pa so popolno avtomatsko klimatizirani, je 1. 200 ton sadja in 1.200 ton krompirja ali različnih vrtnin. Poleg tega pa so še na voljo prostori za pripravo robe, ki pa se v skrajnem primeru uporablja tudi za skladišče in se skladiščna kapaciteta poveča še za 500 ton. Lokacijsko in projektno dokumentacijo je izdelala IGMP Sava-TOZD Sa-vaprojekt Krško, odgovorni projektant tov. Jože Petric. Značilno za ta projekt je, da so skoraj vsa1 dela opravili domači izvajalci družbenega in zasebnega sektorja. Gradbena dela je izvajalo gradbeno podjetje SGP Pionir-TOZD Gradbeni sektor in TOZD Togrel s svojimi podizvajalci (Abram Ivan, Marjan, Pečarič Ivan, Pire Jože, Resman Boris, Benje Milan). Sredstva, potrebna za investicijo.so zbrali iz lastne akumulacije vseh TOZD v M-Agrokombinatu, bančnih posojil, in temeljne oz. delovne organizacije>večino-ma iz naše občine. Velik delež kvalitetnih sredstev je prispeval sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Krško in sklad blagovnih rezerv občine krško ter sklad stavbnih zemljišč. Skupna vrednost do sedaj opravljenih del na objektu je ca. 1.000.000.000 din. Star pregovor pravi; V slogi je moč: tudi tu se je pokazala sloga in moč družbeno—politične skupnosti in združenega dela in rezultat ni izostal kljub sila neugodnemu času za investicijske naložbe. Do popolne funkcionalnosti centra nas čaka še druga faza, to je izgradnja nadstrešnic, pralnica za tovorna vozila in kmetijsko mehanizacijo, silos za odkup žita in nadzidava obstoječega skladišča kmetijske mehanizacije za administra-tivno-tehnično strokovno službo ter zunanja ureditev. Tako bo za proizvajalca in potrošnika vse na enem prostoru, od strokovnih navodil, odkupa, nabave repromateriala, kmetijske mehanizacije in rezervnih delov, do servisnih storitev. Torej center v pravem pomenu besede, ki bo tudi zavezoval nas strokovne in ostale delavce, da bomo opravičili njegov* na- men. To želimo uresničiti do 6. junija, praznika naše občine. Toda ne glede na to, da je za nas to velik trenutek, lahko bi rekel zgodovinski, saj je to prvi objekt v reprodukcijski verigi, s katerim bodo neposredno upravljali tudi združeni kmetje; ne glede na naravne pogoje odkupa in oskrbe, ki jih s tem objektom dobivamo, ne moremo mimo politike in odnosa do kmetijstva, ki ga vsa povojna leta doživljamo, in seveda tudi sedaj, ko gre za preživetje in stabilizacijske ukrepe na račun kmetijstva in trgovine. Delavci v kmetijstvu in združeni kmetje ostro na- 6 Naš glas 2, 3. februar 1988 sprotujemo nesmiselnim in večno neuspešnim ukrepom. Prenehati je treba z etatističnimi in kratkoročnimi ukrepi, predvsem v cenovni in zunanjetrgovinski politiki, ki rušijo osnove reprodukcije kmetijstva in mu zavirajo perspektivo, slabšajo njegov dohodkovni položaj in ovirajo povečevanje tržne pridelave. Ustvariti je treba možnosti za uveljavljanje ekonomskih meril kot podlago za načrtovanje in izvajanje poslovnih procesov, s tem pa hitrejše napredovanje uspešnih, bolj usposobljenih in organiziranih subjektov. Verjetno je prišel tre- Lado Zupančič, viličarist v skladišču (Vse fotografije: I. G.) nutek, ko je treba misliti na prestrukturiranje organizacije dela, tehnologije v vseh dejavnostih.« Koča na Bohorju: Planinci sami ne zmorejo bremena obnove Minevata dve leti od našega zadnjega občnega zbora, na katerem smo sprejeli načrt našega dela. Polni poleta in dobre volje smo se zagnali na delo. Prepričani smo bili, da bomo deležni podpore tudi drugih družbenih institucij, da bodo razumele pomen našega dela, pa smo se, žal, ušteli. Nihče ni prisluhnil našim potrebam, nikjer nismo začutili tiste podpore, ki bi nam omogočila uspešnost našega dela in nudila potrebno oporo vsaj tam, kjer smo sami nemočni. Vsa naša skupnost (občinska) bi morala vendar že enkrat doumeti pomembnost našega dela in njegovega vpliva na mladi rod, pa tudi na rekreacije in oddiha potrebnega delovnega človeka, da bi si zagotovil obnovo svojih telesnih, duševnih, pa tudi duhounh sil za delo. Planinci nismo edino društvo v občini, ki skuša doseči te cilje, smo pa vsaj zaenkrat najštevilčnejša telesnovzgojna organizacija, saj vključujemo več kot 1500 članov in prav zaradi tega bi morali biti deležni večje pozornosti. Nevzdržno je, da smo lani prejeli za naše delo od TKS 450.000 din podpore, kar predstavlja za naše široko, predvsem na mladinsko vzgojo usmerjeno delo, milo rečeno le miloščino, ob kateri na sanacijo naše postojanke na Bohorju ne moremo niti pomisliti, kaj šele karkoli napraviti, da bi jo rešili nezadržnega propadanja. Vse planinske postojanke v Zasavju so vzorno urejene in obnovljene, vendar je bila povsod prisotna politična in gmotna podpora združenega dela. Organizacije združenega dela so na ta način pridobile prednostne pravice za svoje člane in gotovo jim za to niso nehvaležni. Tudi v našem društvu smo računali na tak odziv delovnih organizacij, pa je vse skupaj ostalo na znanem računu brez krčmarja. Rezultat takih odnosov pa je to, da imamo v Zasavju in tudi v širšem okolju najbolj zanikrno planinsko postojanko, ki namje vse prej kot v čast. Prenovitev planinskem doma na Bohorju Veliko bi že bilo storjenega, če bi z združenimi močmi uspeli rešiti objekt nadaljnjega nezadržnega propadaflja in obnoviti potrebni iztrošeni inventar. Toda to so le velike želje, kijih društvo samo ob svoji skromni ekonomski moči ne more uresničiti. Potrebuje razumevanje in seveda tudi gmotno podporo širše skupnosti. Ali lahko upamo, da se bo to zgodilo? Kljub težkim pogojem, ki smo jih imeli pri svojem delu, pa je bilo v preteklem obdobju veliko postorjenega; naj omenim le naše tradicionalne tabore za planinsko mladino, povezane s planinsko šolo, mnogo uspešnih pohodov mladine po gorah, vzgojo kadrov in še marsikaj. Pri delu nam je pomagal en-tuziazem društvenih funkcionarjev, mentorjev in vodnikov, ki kljub vsemu še ni usahnil in smo še vedno voljni prijeti za delo. Še vedno upamo, da se bodo našli ljudje, ki lahko vplivajo na sprejem takih odločitev in razporejanje sredstev, ki bi omogočila sanacijo propadajoče koče na Bohorju. Edo Miri Naš glas 2, 3. februar 1988 Sklic sej zborov SO Krško Zasedanje družbenopolitičnega zbora bo v ponedeljek, 8. februarja ob 15. uri. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela se bosta sestala v torek, 9. februarja ob 15. uri. Na dnevnem redu: — program razvoja telekomunikacijskih naprav in omrežij v občini Krško ter družbeni dogovor o izvajanju programa razvoja telekomunikacijskih naprav in omrežij v občini Krško za obdobje 1988—1990/ZZD. ZKS. DPZ (Načrtovanje razvoja telekomunikacij) str. 7-s — predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v DO Kovinarska, tovarni industrije opreme in konstrukcij Krško /DPZ, ZZD (BO ukrep družbenega varstva v Kovinarski podaljšan?) str. 8 — osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1988/ZZD, ZKS. DPZ (Osnutek odloka o občinskem proračunu) str- '' — predlog delovnega programa zborov skupščine občine Krško za leto 1988/ZZD, ZKS, DPZ (Letni program dela skupščinskih zborov) str 10-11 — predlog odloka o ureditvi zimske službe v občini Krško /ZZD, ZKS (Pripombe delegatov vnesene v predloga odlokov) str- I0 — predlog odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Krško /ZZD, ZKS (Pripombe delegatov vnesene v predlog odlokov) — volitve in imenovanja — predlogi in vprašanja delegacij — predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v delu k.o. Senuše in k.o. Veliki Podlog (PRIPRAVE ZA KOMASACIJO NA OBMOČJU SENUS IN VELIKEGA PODLOGA) str. 12 — predlog odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene m' stanovanjske hiše, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče, in o določitvi vrednosti elementov za izračun valoririrane vrdnosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja občini Krško (NOVA VREDNOST POVPREČNE GRADBENE CENE) str. ------------------------------------ str. 12 (Osnutka' dogovora o izvajanju programa razvoja telekomunikacijskih naprav in omrežij v občini Krško nismo dobili pred zaključkom redakcije. Če bo možno, bomo informacijo o tem dokumentu posebej priložili Našemu glasu!) str. to str. 14 Načrtovanje razvoja telekomunikacij Sedanji načrt razvoja telefonskega omrežja v občini Krško obsega obdobje od 1978 do 2000. Zaradi različnih sprememb in odstopanj ga je bilo treba preveriti, dopolniti ter ugotoviti možnosti in smeri razvoja po letu 2000. Telekomunikacijsko omrežje v občini Krško, organizirano kot vozliščno podro- čje, ima štiri končne centrale: v Kostanjevici, Velikem Podlogu, na Raki in Senovem, del napeljave v občini Krško pa je priključen na centralo v Zgornji Pohanci. Sistem zvez med Krškim in glavno centralo v Novem mestu zadostuje ne le za trenutne potrebe, ampak je tudi dolgoročno ustrezen. Že sedaj je, na primer, pet kanalov predvidenih za prenos podatkov. Vozlišče Krško je s po 12 prečnimi zvezami povezano z vozliščema v Brežicah in Sevnici. Medtem ko zveza s Sevnico ustreza tudi dolgoročnim potrebam, pa brežiška zveza ni dobra, ker je kabel na več mestih močno ogrožen, na relaciji Sp. Pohanca — Brežice pa tudi že okvarjen. Sedanje stanje central in omrežja Krška centrala ima 3400 naročniških in 570 medkrajevnih priključkov. Zmogljivosti medkrajevnega dela bi zadoščale do I. 1990, vendar vsako preseganje lokalnih kapacitet nad planskimi (formiranje omrežne skupine v Posavju!) zahteva tudi povečanje medkrajevnega dela centrale. V sedanjih prostorih je mogoče centralo razširiti le za 600 naročniških in 130 medkrajevnih priključkov. Ima pa centrala tudi druge pomanjkljivosti: nima ustreznega prostora za rezervno napajanje z agregatom, ni izvedena instalacija požarne zaščite; celotna postavitev telekomunikacijskih naprav je zaradi neustrezne zasnove stavbe, večkratnih adaptacij in selitev opreme postala nefunkcionalna in nepregledna. Najstarejši deli centrale so stari 25 let, kar je že preko življenjske dobe, ves čas pa so bili izpostavljeni prahu, suhemu zraku in vročini, kar vse zmanjšuje kakovost delovanja. V končnih centralah in povezavah med njimi ter centralo v Krškem je stanje raznoliko. Število zvez za KC Kostanjevica ne ustreza prometnim potrebam, pa tudi priključitev na vozliščno centralo Brežice glede na prometne tokove in povezanost gospodarstva ni ustrezna. Prostori omogočajo razširitev centrale na 768 priključkov in dolgoročno niso ustrezni. KC Raka ima prostore že popolnoma izkoriščene. Izgube prometa so v mejah dovoljenih, kakovost zvez pa je zaradi iztrošenosti zračnega voda zelo slaba. KC Senovo ima večje izgube prometa, predvsem zaradi neustreznega (starega) medkrajevnega kabla med Brestanico in Krškim. Prostori ustrezajo za dolgoročne potrebe, centralo je mogoče razširiti do 2000 naročniških priključkov. KC Veliki Podlog nima ustreznega naročniškega kabla, ki je poleg tega še poškodovan, zato so zveze slabe, izgube prometa pa večje od dovoljenih. Prostori in centrala so popolnoma izkoriščeni. Program razvoja Ocena sedanjih razmer na eni strani, na drugi strani pa podatki o stopnji dosežene gostote priključkov, številu in gibanju prebivalstva, razvitosti gospodarstva in ostalih elementih so podlaga za načrtovanje bodočega razvoja telekomunikacijskega sistema. Od nalog, načrtovanih za to srednjeročno obdobje (do 1990),sta doslej ure- 8 sničeni dve: centrala v Krškem je bila razširjena za 1000 naročniških priključkov, v Kostanjevici pa ATC zamenjana z novo s 384 priključki. Ostale naloge za to srednjeročno obdobje pa so naslednje: izgradnja telekomunikacijskega centra Krško s površino 400 m2, izgradnja centrale SI 2000 v Krškem; v Kostanjevici zamenjava ATC s SI 2000/1080, izgradnja prostorov s površino 80 m2 in izgradnja kabelskega voda Krško-Vel. Podlog-Kostanjevica; na Raki izgradnja novih prostorov s površino 60 m2, zamenjava centrale s centralo Iskra 1000/384, 12-kanalni sistem Krško-Raka in izgradnja kabelskega voda Drnovo-Raka; na Senovem razširitev centrale za 500 naročniških priključkov in izgradnja kabelskega voda Krško-Brestanica; za centralo Zg. Pohanca pa izgradnja kabelskega voda Sp. Pohanca-Zg. Pohanca. V obdobju od 1991 do 2000 se bodo še naprej širile zmogljivosti za telefonske priključke in se povečevalo število kanalnih sistemov, enake težnje pa se bodo nadaljevale tudi po letu 2000. Krška centrala naj bi tako imela do leta 2000že 4800 oziroma 7200 naročniških priključkov, do leta 2020 pa 13.000 priključkov. Bo ukrep družbenega varstva v Kovinarski podaljšan? V skladu z Zakonom o združenem delu se lahko izrečejo začasni ukrepi družbenega varstva največ za eno leto. S 1.7. 1987 je Kovinarska postala enovita delovna organizacija, kar pomeni nov pravni subjekt. Ker so bili za enovito delovno organizacijo izrečeni začasni ukrepi za čas od 1. 7. 1987 do 28. 2. 1988, je možno izrečene ukrepe podaljšati. Po sklepu, ki naj bi ga sprejela skupščina, naj bi bilo družbeno varstvo podaljšano do 30. 6. 1988. Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji določa v 75. členu, da je potrebno vse samoupravne splošne akte uskladiti s tem samoupravnim sporazumom najkasneje do 31. 12. 1987. Do sedaj še ni bil usklajen oziroma sprejet pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o razvidu del in nalog je nepopoln, kar velja tudi za pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti. Uskladitev samoupravnih splošnih aktov s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji je naloga splošnega Kadrovskega sektorja, katerega vodja pa ni poskrbel za izpolnitev te naloge. Vdelov- Telekomunikacijski center Krško Omrežna skupina Krško bo oblikovana v letu 1988. V preglednici kapacitet in naročnikov za leto 1990 je za ATC Krško že predvidena večja kapaciteta, kot pa jo omogočajo sedanji prostori, zato bo treba postaviti tudi nov telekomunikacijski center, ki bo omogočal širjenje centrale in medkrajevnih kapacitet v daljšem časovnem obdobju, predvidoma za 35—40 let. Istočasno z zadovoljevanjem potreb po telefonskih priključkih bo potrebna tudi postopna preusmeritev na digitalne naprave v komutacijski in prenosni tehniki, kar bo prispevalo k dvigu kakovosti in omogočilo uvajanje novih storitev. Možnosti financiranja Po izračunu, ki temelji na cenah na dan 31.7. 1987, bi bilo treba za realizacijo vseh naložb do konca srednjeročnega obdobja zagotoviti 3.097.200.000 din. Podjetje za PTT promet bi lahko zagotovilo 739.000.000 din lastnih sredstev in posojil poštne hranilnice, ostalo (2.358.200.000 din) pa bi bilo treba pridobiti z združevanjem sredstev zainteresiranih uporabnikov. ni organizaciji se še vedno uporabljajo nekateri samoupravni splošni akti, ki so veljali pred reorganizacijo. V času podaljšanega ukrepa bo spremenjena tudi sestava začasnega kolegijskega poslovodnega organa. Iz dosedanjega začasnega KPO se razreši Stanislav Čuber, ki je zadolžen za področje trženja. Tov. Čuber že nekaj časa ni več opravljal te funkcije, kar je bilo dogovorjeno med predsednikom začasnega KPO in direktorjem Lisce iz Sevnice, kjer je tov. Čuber v delovnem razmerju. Njegovo mesto trenutno ostaja prazno zaradi kadrovskih težav. Če bo ta kadrovski problem rešen do seje skupščine, bo izvršni svet posredoval predlog na seji. Če pa do seje skupščine še ne bo znano ime tega člana začasnega KPO, bosta do njegovega imenovanja to področje pokrivala predsednik začasnega KPO in član Murat Dedič. Začasni KPO se tudi razširi na pet članov. Za pokrivanje splošnih in kadrovskih zadev se imenuje Anton Podgoršek, sekretar občinskega sekretariata za notranje zadeve in občo upravo. Komisija za spremljanje izvajanja sanacije v delovni organizaciji Kovinarska Naš glas 2, 3. februar 1988 je na svoji seji 28. 10. 1987 dala skladno z 72. in 73. členom zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela pobudo za nadaljevanje izvajanja ukrepov z utemeljitvijo, da niso podani pogoji za nadaljnje izvajanje sanacijskega programa. Izguba po zaključnem računu za leto 1986 je bila sicer pokrita, vendar ne s takšnimi viri, kot je bilo predvideno v sanacijskem programu, saj je 35% sredstev pridobljenih pod komercialnimi pogoji (visoka obrestna mera). Sanacijski program je bil izdelan v času, ko je bil položaj slovenske strojegradnje bistveno ugodnejši in problem plasmajev še ni bil tako izrazit. Poleg tega pa še vedno izvajajo nedokončana dela iz preteklih let, ki zaradi fiksnih pogodb prinašajo dodatno izgubo. Na področju organiziranosti je bila v skladu s sanacijskim programom izvedena reorganizacija v enovito delovno organizacijo. Potrebno pa bo še veliko prizadevanja, da bo mikroorganizira-nost zaživela v vseh delih delovnega procesa, za popolnitev ustreznega strokovnega kadra, predvsem za področje tehnologije in komerciale. Sanacijski program predvideva poleg načina kritja izgube in reorganizacije delovne organizacije v skladu z Zakonom o združenem delu še določitev programske usmeritve z ustreznimi tehnološkimi rešitvami. To so sicer že pričeli izvajati, vendar se mora kontinuiteta dosedanjega dela z vso intenzivnostjo še nadaljevati. To je tudi osnova dolgoročne sanacije delovne organizacije in osnova združevanja sredstev sanatorjev in ostalih organizacij združenega dela v delovni organizaciji Kovinarska. Sanacijska komisija, ki je predložila poročilo o izvajanju sanacijskega programa skupščini občine in ga je le-ta osvojila, je dala pobudo za podaljšanje začasnega ukrepa družbenega varstva. Istočasno pa je ugotovila, da je začasni kolegijski poslovodni organ izvajal sanacijo uspešno v okviru danih možnosti in da so objektivne okoliščine ter zahtevnost programske sanacije tisti razlogi, ki onemogočajo ukinitev začasnega ukrepa družbenega varstva. Predlagatelj: IS SO Krško Naš glas 2, 3. februar 1988 Krajevna skupnost Krško Bogat in zahteven program — Še letos bodo telefone napeljali v naselja Narpelj, Stara vas in Sremič — Sotelsko. — Krško nujno potrebuje novo — digitalno telefonsko centralo. — Z oživljanjem starega mestnega jedra moramo nadaljevati. — S trgovskimi podjetji od zunaj želimo izboljšati ponudbo. — Še v januarju naj bi podpisali pogodbo o gradnji prepotrebne avtobusne postaje. — Načrtujemo izgradnjo 150 novih stanovanj. — Sredi mestnega jedra bomo oblikovali kompleks kulturnih pridobitev. — Smo pred začetkom izgradnje mreže za kabelski prenos radijskih in televizijskih (tudi satelitskih) signalov. V ponedeljek, 11. januarja 1988, so se sestali predstavniki KS Krško, ki so medse povabili vodstvene delavce največjih delovnih organizacij ter predstavnike krškega občinskega vrha. Srečanje samo po sebi ne bi predstavljalo izrazite posebnosti, če ne bi bil razgovor, ki smo ga slišali, vseh prisotnih navdal z dobršno mero optimizma. Optimizem in pogumen pogled v leto, ki smo ga komaj začeli, pa pomenita v teh časih zares nekaj posebnega in navdušujočega. V uvodu smo poslušali nekaj misli o rezultatih v preteklem letu. Jože Habinc, predsednik sveta KS, je po eni strani pohvalil pripravljenost krajanov za komunalno urejanje mesta, po drugi strani pa premajhno skrb, ki smo jo namenili zunanji, splošni urejenosti mesta, proizvodnih objektov, trgovin. Pozitiven korak je bil storjen tudi v poskusu oživljanja družbenega utripa v poletnih večerih, bolj pa bi morali izkoristiti programe kulturnih društev ter amaterskih skupin. V nadaljevanju je tovariš Habinc nanizal načrte za leto 1988: urejanje komunalne infrastrukture, program telekomunikacij, projekt kabelske TV, rekreacijski center ob stadionu, kompleks ob novi Valvazorjevi knjižnici, boljša založenost v trgovski mreži. Tako nanizan program je pomenil pravo iztočnico za nadaljnjo razpravo. Herman Pregl, direktor enote PTT Krško, je najprej povedal, da so lani montirali 300 novih številk, nujno pa bi potrebovali novo centralo na novi lokaciji z omrežjem za mesto in okolico, na katero bi navezali območni centrali v Kostanjevici in na Senovem. Zveza preko Trdinovega vrha bo že letos omogočila boljšo zvezo izven naše omrežne skupine. Med novimi naročniki pa bodo gotovo prebivalci naselij Narpelj, Stara vas in Sremič — Sotelsko. Igor Dobrovnik, predsednik IS občine Krško, je na prvo mesto postavil uresničevanje urbanističnega načrta. Sedaj poteka oživljanje prvega dela starega mestnega jedra, na vsak način pa moramo revitalizacijo nadaljevati. Edino ta- ko lahko pričakujemo, da se bo število prebivalcev v tem delu mesta povečevalo. V kratkem bomo odprli več trgovskih lokalov z namenom, da vzpodbudimo zdravo konkurenčnost in s tem boljšo ponudbo. Prav to v Krškem zelo pogrešamo. V nadaljevanju je tovariš predsednik sporočil, da je podpisan protokol med Izletnikom Celje in DPS občine Krško, temu pa naj bi sledil podpis pogodbe o izgradnji avtobusne postaje. V pripravi na gradnjo bo treba najprej zgraditi in usposobiti obvozno pot od železniške postaje mimo tržnice ter pod obstoječim nadvozom do Elektrodistribucije oziroma do OŠ dr. M. Rostoharja. Peter Cesar, direktor stanovanjske skupnosti, je navedel podatek, da bomo zgradili 150 stanovanj (Spodnji Grič II. in Bohoričeva). Gradnja na Spodnjem Griču je povezana z začetkom gradnje novega zdravstvenega doma in doma starostnikov. Janez Rošker, direktor SOP-a, je med drugim izrazil nezadovoljstvo, ker smo prebivalci mesta premalo odgovorni do urejanja naših skupnih potreb. Opaža, da je med ljudmi zunaj urbanih naselij več pripravljenosti za skupne akcije. Metod Sonc, direktor obrtne zadruge, ocenjuje, da je prehod od obrtniške miselnosti do pravega drobnega gospodarstva zelo težak. Sicer pa je osebno zelo zadovoljen, ker sije KS Krško zastavila tako zahteven in obsežen program. Spregovoril je o Valvasorjevi knjižnici, ki se bo ob občinskem oziroma krajevnem prazniku preselila v obnovljene samostanske prostore, v neposredni bližini pa bo potrebno z veliko mero znanja in občutka urediti park zaslužnih mož, mavzolej in pokopališko cerkvico. Ivan Glogovšek je prisotne seznanil z vsemi ključnimi dogovori iz projekta za izgradnjo kabelske TV. Pripravljalna faza se zaključuje, saj bo 31. januarja 1988 potekel zadnji rok, ko se lahko lastniki privatnih hiš prijavijo za podpis pogodbe za pridobitev priključka. Po tem datumu odbor ne zagotavlja niti možnosti prključitve niti kvalitetnega sprejema slike in tona. Organizatorji upravičeno pričakujejo, da se bodo za izredno nizko ceno (480.000 plus 50.000 din) prijavili še preostali zamudniki in neodločneži. Razumljivo je, da bo cena kasneje bistveno višja. Za prebivalce v družbenih stanovanjih pa je treba povedati, da se pripravlja posebna možnost plačevanja priključka tako, da bo cena zanj vračunana v stanarino. Razen ob navedenih točkah programa so se prisotni ustavili tudi ob zelo pereči ekološki problematiki, dotaknili so se tudi toplifikacije (daljinskega ogrevanja hiš oziroma stanovanj). Gotovo pa so že prej navedeni načrti zaposlili misli krških predstavnikov krajevne skupnosti in občinske skupščine. Če bomo uspeli pridobiti za napredek tudi krajane oziroma delovne ljudi, potem bomo ob letu lahko seštevali sadove bogatega načrtovanja. Ivan Mirt 10 Naš glas 2, 3. februar 1988 Pripombe delegatov vnesene v predloga odlokov Odlok o ureditvi zimske službe ter odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode je zbor združenega dela sprejel 10. novembra lani, zbor krajevnih skupnosti pa ne na tem ne na naslednjem zasedanju 8. decembra, ampak je zahteval, da se v . omenjenih odlokih upoštevajo njegovi predlogi in pripombe. Predlagatelj je s pripravljala predlogov odlokov pripombe in predloge delegatov ponovno proučil in ocenil, da jih je mogoče vnesti v besedili odlokov, kar bi prispevalo k njuni večji natančnosti. V predlogu odloka o zimski službi sta upoštevana dva predloga delegatov. Prvi predlog je, da naj bo postavitev snegob-ranov pristojen zahtevati samo medobčinski inšpektorat, ne pa dva organa (drugi je upravni organ), kot je bilo prvotno predlagano. Drugi predlog: izvajalec naj ne bo kaznovan, če posameznih del ni opravil zato, ker ni imel na voljo potrebnih sredstev. Letni program dela I. Področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 1. Uresničevanje zasnove SLO in nekaterih nalog družbene samozaščite v letu 1987 2. Poročilo o uresničevanju kadrovske politike na področju SLO 3. Ocena organiziranosti in delovanja enotnega sistema obveznosti in odgovornosti v primeru naravnih • in-drugih nesreč 4. Poročilo o pripravljenosti za ukrepanje v primerih nekaterih nesreč v občini Krško (jedrska nesreča v NEK, nesreča »klor« v TCP »Djuro Salaj«, nesreče z nevarnimi snovmi) 5. Poročilo o uresničitvi nalog na področju SLO v letu 1988 s predlogom usmeritev za leto 1989 6. Poročilo o delu občinskega štaba za teritorialno obrambo II. Področje družbenopolitičnega sistema 1. Poročilo o izvajanju dogovora o uresničevanju socialne politike v občini Krško 2. Ocena obveščanja v delegatskem sistemu' s smernicami za nadaljnje delo 3. Osnutek proračuna SO Krško za leto 1988 V odloku o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode so upoštevane pripombe: da je treba upravljalca v vsakem posamičnem primeru natančno imenovati, t.j. kdaj je upravljalec DO Kostak in kdaj kdo drugi; da je treba določiti, da lahko upravljalec prekine dobavo vode, če uporabnik razširi svojo napeljavo ali priključi nanjo drugega uporabnika in s tem poveča porabo nad tisto, določeno v soglasju za priključitev. Ni pa v celoti upoštevana pripomba k 10. členu, ker predlagatelj meni, da vsi upravljala ne morejo postavljati enako zahtevanih pogojev za izdajo soglasij; zato naj bi za krajevne skupnosti — upravljalce vodovodov, ki nimajo strokovnih kadrov in tehnične dokumentacije, odlok določil, da izdajajo soglasja pod pogoji, ki so jih sprejeli njihovi samoupravni organi. V obeh predlogih odlokov so spremenjene tudi kazenske določbe o višinah kazni. To je narekoval decembra sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških. 4. Poročilo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja — s poudarkom na razmerah v Krški občini 5. Zaključni račun proračuna SO Krško za leto 1987 6. Poročilo o sodelovanju SO Krško s prijateljskimi in pobratenimi občinami — s smernicami za bodoče delo 7. Položaj družbenih dejavnosti v Krški občini 8. Predlog proračuna SO Krško za leto 1988 9. Poročilo o delu IS SO Krško v 2-letnem mandatnem obdobju 10. Poročilo o razvoju in stanju zdravstvene službe in zdravstvenih dejavnosti — za potrebe zavarovancev Krške občine 11. Poročilo o izvajanju nalog na področju kulture in kulturnih dejavnosti 12. Postopki za proglasitev kulturnih spomenikov III. Področje družbenoekonomskih odnosov 1. Poročilo o rezultatih gospodarjenja po zaključnih računih 1987 2. Odlok o poslovnem času 3. Odlok o poslovnih prostorih 4. Poročilo o razvoju in stanju drob- nega gospodarstva 5. Predlog odloka o dobavi in načinu odjema pitne vode 6. Predlog odloka o ureditvi zimske službe 7. Odlok o pogojih za odvod odpadnih in padavinskih voda 8. Odlok o pokopališki dejavnosti in pogrebnin svečanostih 9. Odlok o komunalnih dejavnostih 10. Odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu komunalnih odpadkov 11. Poročilo o poslovanju sklada stavbnih zemljišč SO Krško v letu 1987 12. Program sklada stavbnih zemljišč za leto 1988 13. Imenovanje članov upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč 14. Odlok o prostorskem ureditvenem pogoju Metalne Senovo 15. Odlok o zazidalnem načrtu MDB Leskovec 16. Odlok o zazidalnem načrtu Sejmišče Brestanica 17. Odlok o ustanovitvi upravne organizacije za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje 18. Odlok o turistični taksi za leto 1989 19. Poročilo o delu uprave za družbene prihodke za leto 1987 20. Smernice za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 ter 1986—2000 21. Poročilo o izvajanju ukrepov družbenega varstva v DO Kovinarska 22. Odlok o javnih poteh 23. Odloki o: Zazidalnem načrtu Dorc— Brestanica Prostorsko ureditvenih pogojih Celuloze Zazidalnem načrtu Narpel Zazidalnem načrtu Žlapovec 24. Poročilo o izvajanju družbenega plana za obdobje 1986—1990 v letih 1986, 1987 ter 1. polletju 1988 25. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986—2000 ter 1986—1990 26. Sprememba odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti 27. Odlok o urejanju kmečkega turizma 28. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območja krajinskih zasnov Bohor, Trebce, Pod Boho-rjem s kraji Dobrava, Stranje, Mr-čna sela in Dovško 29. Odlok o zazidalnem načrtu Črneča vas Odlok o ureditvenem načrtu »Na-makanje-Krško polje« južno od avtoceste Odlok o ureditvenem načrtu Pokopališče Brestanica skupščinskih zborov Naš glas 2, 3. februar 1988 11 Odlok o zazidalnem načrtu Industrijska cona Kostanjevica »odlok o uvedbi komasacije Krško polje 30. Dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o davčni politiki v SR Sloveniji 31. Odlok o spremembi odloka o davku na promet nepremičnin 32. Poročilo o razmerah na področju inovativne dejavnosti 33. Resolucija o uresničevanju družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 v letu 1989 34. Odloki o: zazidalnem načrtu Sanitarna deponija xazidalnem načrtu Čičev Hrib — Senovo itazidalnem načrtu Industrijska cona Vrbina 35. Odloki o: ureditvenem načrtu Brestanica Osnutek odloka o občinskem proračunu Osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1988 upošteva določila predloga družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1988. Družbeni dogovor upošteva določila zveznega zakona o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti za porabo v letu 1988. Obseg občinskega proračuna je oblikovan v skladu z določilom dogovora, da naj bi se sredstva občinskih proračunov do objave rasti primerljivega dohodka za prvo tromesečje 1988 po- urednitvenem načrtu grajsko območje Kostanjevica ^editvenem načrtu staro jedro Krško II Ureditvenem načrtu staro jedro Leskovec 36. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 37. Poročila pravosodnih organov, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sodišča združenega dela, postaje milice Kot je to že običaj, smo tudi tokrat zaprosili, da bi pri sestavljanju programa dela sodelovale.tudi občinske DPO, vse KS v naši občini ter SIS, ki so sestavni del celovitega skupščinskega sistema. Njihovih predlogov nismo dobili, zato je delovni program znova skupek zadev, ki so jih posredovali občinski upravni organi ter predsedstvo SO Krško. Delovni program sprejemamo po enofaznem postopku. To ne pomeni, da ga v razpravi na vašem zboru ne bi mogli dopolniti ali spremeniti, na kar še posebej opozarjamo. Letno programiranje dela skupščinskih zborov nikakor ne more biti zadeva, ki jo zaključimo na eni sami seji, saj dolgoletna praksa dokazuje, da marsikatero že načrtovano točko iz programa izločimo in da sprotne razmere zahtevajo, da program nenehno dopolnjujemo. Tako smo, na primer, v letu 1987 morali že sprejeti delovni program dopolniti med letom z več kot 30 zadevami. Po številu v predlog delovnega programa zajetih zadev pričakujemo, da bomo imeli v letu 1988 deset zasedanj skupščinskih zborov, in sicer v prvem in četrtem tromesečju po tri, v drugem in tretjem pa po dve (tako je bilo tudi v letu 1987). Sekretar občinske skupščine ŽIVKO ŽEBEK večala za 76% glede na dogovorjeno porabo leta 1987, zmanjšano za sredstva, ki so bila v preteklem letu namenjena za financiranje temeljnih pravosodnih organov, Le-ti se bodo na podlagi sprememb in dopolnitev zakonov o rednih sodiščih, javnem tožilstvu in sodiščih združenega dela od leta 1988 financirali iz sredstev republiškega proračuna. Prihodki proračuna občine Krško se bodo v letu 1988 zagotavljali iz istih virov in po enakih stopnjah kot v letu 1987. Glede na dovoljeno rast proračunskih sredstev v skladu z dogovorom o splošni porabi v SR Sloveniji naj bi višina proračunskih sredstev v letu 1988 znašala 3.505.201.000 din. To pomeni, da bi bil proračun občine v letošnjem letu za 57% večji, kot je predvidena realizacija prihodkov za leto 1987. V izračunu ni upoštevan posebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač, ki se zaradi prenosa financiranja temeljnih pravosodnih organov v pristojnost republike prenaša v letu 1988 v republiški proračun. Upoštevaje to spremembo to pomeni, da bi splošna poraba, predvidena z osnutkom, bila v globalu za 76% večja kot v preteklem letu. V skladu z zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb se 1 odst. proračunskih prihodkov obvezno izloči v proračunsko rezervo. Strokovna služba Odseka za splošno porabo Vabilo na planinski ples Planinski ples, s katerim smo se lani predstavili prvič, je zelo uspel, vsaj po zagotovilih prisotnih. Zato nekako čutimo dolžnost, da z njim nadaljujemo, da postane tradicionalen. Je pa tudi način, da sami — seveda z vašo pomočjo — zaslužimo kakšen dinar, kar nujno potrebujemo. Lani se je namreč začelo premikati tudi pri adaptaciji in ureditvi planinske koče na Boho-rju, ki jo upravlja naše društvo. No, da se povrnemo k plesu. Petega marca 1988 ob 20. uri pridite v dom XIV. divizije na Senovem. Čakamo vas planinci s pijačo in jedačo, bogatim srečolovom. zabavnimi igrami in še z marsikaterim presenečenjem. Vsi ljubitelji planin in plesa se boste razvedrili ob zvokih ansambla Štajerskih sedem, resnično pester program pa bo povezoval Boris Kopitar. Vstopnice lahko dobite pri poverjenikih do 1. marca 1988 in od 1. marca dalje v domu XIV. divizije vsak dan od 17. do 18. ure. Še drobna skrivnost: za našo prvo letošnjo malo močnejšo turo ne potrebujete ne cepina ne gojzerjev, pač pa nahrbtnik, poln dobre volje. Torej združite prijetno z obveznim — pripeljite ženo, dekle, ljubico ob 8. marcu na planinski ples na Senovo. Asko 12 Naš glas 2. 3. februar 1988 Cicibanovo silvestrovanje »Tovalisica, a bo les plsu dedek Mlaz?« »Seveda bo, če mu boste kakšno lepo pesmico zapeli!« In cicibančki so res lepo zapeli tisto: Siva kučma, bela brada... in tudi dedek Mraz jih ni razočaral. Obiskal jih je v planinski koči — v Jurkovi koči na Lisci, ko so vsi lepo sedeli in si greli ritke na krušni peči, se držali za roke ter v temi ob prižganih svečkah, ki so metale čarobne sence na okrašene stene in strop, kjer so migotale zvezdice in snežinke, lepo zapeli skupaj s starši in tovarišicami. Prišel je seveda v tisti svoji topli kožuhasti obleki, z dolgo belo brado in malce premajhno kučmo na glavi ter seveda z nahrbtnikom. Bilje ravno tak, kot so si ga cicibančki predstavljali. Seveda ni prišel praznih rok. Prinesel jim je darilca — sicer bolj skromna, saj smo planinci in tudi cicibani planinci navajeni na skromnost, a ker jim jih je dal dedek Mraz, so bila ta darilca toliko več vredna. Da pa ne bi bilo zamere, je nekaj malega prinesel še vsem ostalim. Ta večerje bil res njihov večer, saj so tu praznovali »svoje novo leto« in so šli spat pač takrat, ko so bili zaspani. Tiste IVAS' GLAS SKUPNE DCUGATSKE INFORMACIJE Priprave za komasacijo na območju Senuš in Velikega Podloga Ena od točk februarskega zasedanja občinske skupščine bo tudi predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka v delu k.o. Senuše in k.o. Veliki Podlog. V skladu z 80. členom zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86) se komasacijski postopek uvede, če je zasnova komasacijskega območja opredeljena v dolgoročnem planu, meja komasacijskega območja ter materialna podlaga za izvedbo komasacije pa v dogovoru o temeljih družbenega plana ter v srednjeročnem planu občine, če je izdelana idejna zasnova ureditve komasacijskega območja ter proizvodni program. Melioracijska in komasacijska dela, ki se bodo izvajala na območju Krško polje I, so predvidena v dolgoročnem planu občine Krško, ki je bil sprejet 11. 12. 1985, in v srednjeročnem planu občine Krško, ki je bil sprejet 4. 11. 1986. Predlagatelj, kmetijska zemljiška skupnost občine Krško, predlaga uvedbo komasacijskega postopka zemljišč v delu k.o. Senuše in k.o. Veli- vrečke z darilci so vzeli tudi v posteljo in so jih imeli namesto običajnih medvedkov, punčk, muck in drugih ljubljenih igrač. Zjutraj pa: »Pridi, da te oblečem. Ja, kaj pa imaš to v roki?« »Ja, tisto od dedka Mlaza, ne!« »Pusti to tu gori. Bomo potem, predno bomo šli, vse skupaj vzeli!« »Ne, nooo!« »Zakaj ne?« »Pol bom pa posabu!« Vztrajal je pri svojem in nosil vrečko z darilom, kamorkoli je šel. Prav posrečeno jih je bilo gledati, kako so zjutraj kap- ljali iz sob v jedilnico, kjer so jih že čakale bogato obložene mize z najrazličnejšimi dobrotami. Seveda pa je vsega lepega enkrat konec, zato se je tudi »cicibanovo silvestrovanje« moralo končati, in sicer v vetrovnem dnevu. In kdo je zakuhal to silvestrovanje? Na predlog staršev, ki imajo cici-bančke v planinski skupini v VVZ Krško, so to zakuhale tovarišice mentorice iz tega vrtca ob pomoči mladinskih vodnikov iz mladinskega odseka Planinskega društva »Bohor« Senovo. Miran Pribožič ¦¦¦*+*+**********+****+**+**+*->l+**++****************** ki Podlog, ki so v lasti občanov iz Velikega Podloga, Malega Podloga, Gržeče vasi. Velike vasi in okolice ter v družbeni lasti, ki jih imata kmetijska zemljiška skupnost občine Krško in M-Agrokombinat, na katerih se bodo izvajala komasacijska dela. Predlagatelj je predložil okvirni predračun in razdelitev stroškov med komasacijske udeležence in izdelano idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja. Celotna površina komasacijskega območja znaša 331 ha. Iz idejne zasnove ureditve komasacijskega območja in tudi iz seznama zemljišč, ki so predmet komasacije, je razvidno, da so tu manjše parcele poprečne površine 0,32 ha. Zaradi razdrobljenosti in neprimerne oblike zemljišč ni mogoče intenzivno obdelovati niti na njih dobro gospodariti. Z regulacijo potokov in izkopom melioracijskih jarkov se bo število parcel še povečalo, nastale bodo tudi parcele, do katerih ne bo dostopa z javnih poti, zato je nujno izvesti tudi komasacijski postopek. Nova vrednost povprečne gradbene cene Povprečna gradbena cena v občini Krško, ugotovljena na dan 31.12. 1987, znaša 459.427 din. Od te cene se določi odstotek, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče. Ta odstotek ne sme biti manjši od 0,6 % in ne večji od 1,2 % povprečne gradbnene cene za m2 stanovanjske površine v občini. Hkrati je povprečna gradbena cena tudi osnova za določitev vrednosti elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše. Odstotki se določijo z občinskim odlokom. V predlogu odloka so predvideni naslednji odstotki: za "Krško 1,1, za Leskovec, Brestanico, Senovo in Kostanjevico 0,9, za Rako, Pod-bočje in Koprivnico 0,8, za Veliki Podlog, Drnovo, Zdole, Veliki Trn, Dolenjo vas, Senuše, Goro, Rožno, Gorenji Leskovec, Brezje in Črnečo vas 0,7 in za ostala naselja 0,6. Naš glas 2, 3. februar 1988 . 13 Športniki leta 1987 Na prireditvi Šport in rekreacija '87, ki sojo konec decembra organizirali občinski svet Zveze sindikatov, občinska telesnokulturna skupnost in Zveza teles-nokulturnih organizacij Krško, so bili proglašeni najboljši športniki in športne ekipe, ki so svojo vrednost v preteklem letu dokazali — med drugim — tudi z odličnimi uvrstitvami na tekmovanjih na republiški in zvezni ravni. Med moškimi ekipami je bila za najuspešnejšo proglašena članska ekipa karate kluba Nuklearna. Drugo mesto je pripadlo kadetski ekipi krškega rokometnega kluba, tretje pa občinski rokometni selekciji, ki jo sestavljajo učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Najboljša ženska ekipa so bile članice krškega kegljaškega kluba. Med posamezniki je razvrstitev takale: najboljši športnik lanskega leta je karat- ist Dragoljub Minič, za njim seje uvrstil kolesar Igor Kranjec, na tretjem mestu pa sta rokometaš Uroš Šerbec in šahist Toni Kos; najboljša športnica je kegljavka Slapšak in Tončka Škafar, druga je plavalka Urška Zupančič. tretja kegljavka Metka Tončki Škafar, športnici leta 1987, čestita Živko Sebek, predsednik skupščine T K S (I'o!o Coran Kovan) Kolesarski šport Kolesa se vrtijo, uspehi prihajajo V času jesensko-zimskih priprav na ciklokros v regiji so bili tudi krški kolesarji organizatorji republiške tekme v tej panogi. Izvedli sojo na svojem poligonu pri termoelektrarni v Brestanici. Tekmovanje je bilo prvotno zamišljeno v okviru priprav regijskih društev — kolesarskih društev Črnomlja, Metlike, Krke in domačinov, vendar je zanimanje očitno preraslo meje in vabilu sta se prijazno odzvala kluba Sava iz Kranja in Merx iz Celja. Ekipo Save je pripeljal nekdanji odlični slovenski kolesar, imetnik številnih naslovov in sedanji trener, Bojan Ropret. Ekipe so v glavnem zastopali pionirji obeh kategorij in mlajši mladinci, Sava, Merx in Krka pa so pripeljali tudi starejše mladince in člane. V mrzlem, meglenem jutru 26. decembra seje na zmrznjenem terenu pomerilo preko 50 tekmovacev iz štirih klubov. Med mlajšimi pionirji (P/B) je bil domačin Damjan Grmšek četrti, med pionirji A sta David Dremelj in Boris Jarh osvojila drugo in tretje mesto, Košir pa je bil peti med 17 tekmovalci. Tu velja povedati, da je s precejšnjo prednostjo ciljno črto prvi prevozil domačin Jože Zupane, vendar je bil kasneje diskvalificiran, ker je med vožnjo iz neznanega vzroka odvrgel zaščitno pokrivalo. V kategoriji mlajših mladincev je z veliko prednostjo zmagal domači adut Igor Kranjec, Boris Radej in Kristijan Zvar pa sta med 18. tekmovalci osvojila peto in deseto mesto. Boj za zmago med starejšimi mladinci in člani je potekal v znamenju Save in Krke. Naslova sta pobrala kolesarja iz Krke, Judež in Ravbar. Republiškega prvenstva v ciklokrosu, ki ga je 9. januarja v Kranju organiziral tamkajšnji klub Sava, seje udeležila tudi 17-članska ekipa Krčanov, od tega je bilo 11 tekmovalcev. Na zelo težkem, blatnem terenu (posledica odjuge) krška ekipa ni dosegla želenih rezultatov, čeprav je Igor Kranjec, mlajši mladinec, med več kot 30 vrstniki osvojil naslov viceprvaka in s tem srebrno kolajno. Težak teren, veliko število nastopajočih in številni padci na spolzki progi so naredili svoje. Takšne razmere so zmešale štrene mnogim favoritom, med drugim tudi Sandiju Papežu iz Krke, kije bil »samo« drugi. Krčani so dosegli naslednje uvrstitve: med pionirji B je bil Damjan Grmšek deveti od 17 tekmovalcev, David Dremelj med pionirji A osmi, Jože Zupane enajsti, Boris Jarh trinajsti med 30 tekmovalci. Mlajši mladinci: Igor Kranjec drugi, Kristijan Zvar osemnajsti med 32 tekmovalci. Ostali so se v svojih kategorijah uvrstili okoli sredine. Vodstvo kluba s trenerji verjame, da so pravilno tempirali formo tekmovalcev, kar kažejo tudi rezultati, in vsi po tihem pričakujejo še boljše, prineslo pa naj bi jih bližnje državno prvenstvo v ciklokrosu. Datum prvenstva še ni določen, vendar bo najverjetneje v prvi polovici februarja. Roman Blatnik - Kr\M SE HO fA "TAlCo HIHM - tOA PUMIMSY>; fU«, ( »JA SČMCAIO I 14 Naš glas 2, 3. februar 1988 Predlogi za imenovanja Delegati bodo obravnavali šest predlogov za imenovanja. Predlagani so: — Alojz Jelovšek iz TCP »Djuro Sa-laj za delegata družbene skupnosti v delavskem svetu TOZD Splošna bolnišnica Novo mesto; — Ivan Lubšina iz NEK za delegata družbene skupnosti v svetu Srednje šole kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško; — Slavko Sribar, delegat družbenopolitičnega zbora, za delegata družbene skupnosti v svetu ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ; — Ivan Kovač, sodnik za prekrške v občini Sevnica, za namestnika sodnika za prekrške v občini Krško; — Cveto Bevk, Stane Baje, Mato Za-konjšek, Ivanka Kranjčevič, Ivica Puntar, Janez Rošker in Ciril Plut v sestavo upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč; — Zoran Soln (za predsednika) ter Zivko Sebek, Slavko Kune), Vida Cešnjevar-Fritz, Ljubomir Božovič, Stane Baje, Alojz Pire, Ivan Mo lan in Cveto Bahč za člane sveta za načrtovanje sodelovanja s pobratenimi in prijateljskimi občinami. Druga decembrska seja: Kritično o resoluciji Na zasedanju zborov občinske skupščine 28. decembra lani so delegati skupno poslušali uvodnik Silvane Mo-zer, predsednice občinskega komiteja za družbeno planiranje razvoj gospodarstva in urejanje prostora, k osnutku resolucije za leto 1988. Razprava je potekala ločeno po zborih. V družbenopolitičnem zboru so delegati potrdili ugotovitve iz uvodnika, nato pa poudarili še naslednje: — zaradi objektivnih razlogov osnutek resolucije nima dovolj trdne podlage, saj je bilo ob jijegovem oblikovanju še vse preveč neznank; — načrtovani delež rasti družbenega proizvoda je dokaj vprašljiv; — v osnutku je premalo poudarjena vloga drobnega gospodarstva, problem financiranja dejavnosti v KS, skrb za varstvo okolja in podpora kmetijstvu; — kljub že omenjenim neznankam bi bili lahko programi OZD za leto 1988 bolj konkretni. Predsednik izvršnega sveta je v razpravi opozoril, da je osnutek zaenkrat le dokument, s katerim smo zadostili formalnostim. Nekatere v razpravi izpostavljene zadeve (financiranje KS, varstvo okolja, kmetijstvo, drobno gospodar- stvo) niso izključno ali predvsem stvar osnutka, temveč jim dajejo poseben poudarek nekateri drugi dokumenti interesnih skupnosti. Resolucijsko napovedovanje rasti družbenega proizvoda je že nekaj let vprašljivo (kot seštevek napovedi temeljnih nosilcev planiranja), saj je ob koncu leta napovedana rast ponavadi manjša in bo tako nedvomno tudi ob koncu leta 1988. Sicer pa bo IS SO Krško poskušal že februarja posredovati zborom SO v obravnavo realno resolucijo. (Zapisal Živko Šebek) Razprava o osnutku resolucije je vzpodbudila tudi nekatera konkretna vprašanja in predloge. Jože Švigelj je v imenu delegacije državnih organov za- Evidentiranje bi morali opraviti predvsem v občinskih družbenopolitičnih organizacijah (v predsedstvih). Pri evidentiranju kaže upoštevati, piše v navodilih, ki jih je vsem zadolženim poslala OK-SZDL Krško, da so sedanji nosilci funkcij v glavnem lahko še enkrat izvoljeni. Seveda mora biti pogoj za njihovo prosil za odgovor, kako se zbirajo sredstva za investicije zdravstvenega doma, lekarne in doma in doma upokojencev, oziroma če se ta sredstva že uporabljajo in kako. Delegacija KS Krško je dala pobudo, naj strokovne službe z resolucijo obvežejo nosilce, da bodo uresničili sklepe, ki jih je ob obravnavi poročila o obratovanju NE Krško sprejela skupščina. Delegat KS Leskovec pa je predlagal, naj center za socialno delo zagotovi delovanje enotne evidence, da se ne bodo ponavljali primeri, ko otroci kmetov, ki imajo visoke dohodke, prejemajo socialno pomoč. ponovno izvolitev pozitivna ocena njihovega dosedanjega dela, sprejeta v organu, ki so ga doslej vodili. Za čim uspešnejšo in lažjo izvedbo naloge je vabilu priložen tudi seznam dosedanjih nosilcev funkcij. Rok za zaključek evidentiranja možnih kandidatov za nosilce individualnih funkcij je 8. februar 1988. PREGLED nosilcev funkcij v občini Krško v obdobju 1986/1988 Skupščina in funkcija Sedanji nosilec funkcije SKUPŠČINA OBČINE — predsednik — p. predsednik — p. predsednik — predsed. ZZD Šoln Zoran Strupeh Aleksander Šribar Slavko Baje Stane Mandati se iztekajo: Pred nami je nov krog volitev Delovni ljudje in krajani bi morali evidentirati možne kandidate za nosilce individualnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS V prvi polovici tega leta se bo iztekel dvoletni mandat nosilcev individualnih funkcij v skupščini občine Krško in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Vsi so bili izvoljeni na te funkcije ob konstituiranju skupščin aprila oz. maja 1986. leta. Da bi na osnovi določb zakona o volitvah in volilnega pravilnika SZDL in ZSS pravočasno in uspešno izvedli letošnje volitve,je predsedstvo republiške konference SZDL sprejelo na seji 12. 1. 1988 usmeritve, s katerimi določa opravila in naloge, ki jih je potrebno opraviti za določitev kandidatov za nosilce individualnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS. Iz usmeritev izdvajam nalogo, ki predstavlja prvo fazo predkan-didacijskih postopkov — to je evidentiranje možnih kandidatov — in za katere realizacijo je določen rok 8. februar 1988. Naš glas 2, 3. februar 1988 15 p. predsed. ZZD predsed. Zb. KS p. predsed. Zb. KS predsed. DPZ p. predsed. DPZ Platinovšek Karel Petan Bojan Keše Niko Babic Maksimiljan Ban Vida IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST — predsed. skupšč. — p. predsednik — predsed. ZU — p. predsed. ZU — predsed. ZI — p. predsed. ZI KULTURNA SKUPNOST — predsed. skupšč. — p. predsednik — predsednik ZU — p. predsed. ZU — predsed. ZI — p. predsed. ZI Kastelic Branka* Obradovič Zora Zorko Vili* Ribič Ivan Ojstršek Boža Kežman Mihaela Stih Lojze* Zakonjšek Mato Mirt Ivan Jordan Roman Gradišek Drago Cizel Nada ZDRAVSTVENA SKUPNOST — predsed. skupšč. — p. predsednik — predsednik ZU — p. predsed. ZU — predsednik ZI — p. predsed. ZI Budna Vid Kostevc Sonja Jelovšek Alojz Cerjak Alojz Sunčič dr. Stane Putak-Petan Ivanka RAZISKOVALNA SKUPNOST — predsed. skupšč. — p. predsednik Dre o Pavel Dirnbek Lado SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA — Zbor delegatov za delegiranje v enoto skupnosti PIZ — predsed. zbora Stanko Leopold — p. predsed. zbora Pleterski Anton SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE — predsed. skupšč. Jazbec Milan — p. predsednik Hrovat Janko SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA — predsedn. skupšč. Volčanjšek Darinka — p. predsednik Kos Majda SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA — predsed. skupšč. Božič Hilda — p. predsednik Rakar Jožica — predsed. ZU Lah Ivan — p. predsed. ZU Čater Irena — predsed. ZI Pleterski Stanka — p. predsed. ZI Zagorc Andreja STANOVANJSKA SKUPNOST — predsed. skupšč. Moser Silvan — p. predsednik Kranjc Alojz — predsednik ZU Jelen Rafko — p. predsed. ZU Dimič Slavko — predsednik ZI Slemenšek Franc — p. predsed. ZI Bautin Marjan SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA — predsed. skupšč. Urek Polona — p. predsednik Preskar Marinka predsednik ZU p. predsed. ZU predsednik ZI p. predsed. ZI Breznikar Anica Bučar Tatjana Pavlin Jožica Kolan Dragica TELESNO KULTURNA SKUPNOST — predsed. skupšč. Šebek Živko — p. predsednik Zajelšnik Matjaž — predsednik ZU Bednaršek Sandi — p. predsed. ZU Stibrič Jože — predsednik ZI Strgar Branko — p. predsed. ZI Pire Iztok * Označenim nosilcem funkcij se je iztekel že drugi mandat in ponovitev iste funkcije ni več možna! Krško, januar 1988. PREDLOG možnih kandidatov za člane predsedstva OK SZDL Krško 1. Branko Pire, 1937 (dosedanji predsednik) Rostoharjeva 3, Krstov— predsednik 2. Zdravko Petan, 1922, upokojenec, Krško, Rotoharjeva 2 — podpredsednik 3. Anton Pleterski, 1953, Metalna-TOZD TGO Senovo — sekretar 4. Franc Dular, 1948, Cankarjeva 63, Senovo — sekretarP OKZKS 5. Predsednik OS ZSS 6. Ida Novak-Jerele, 1960, Kremen 33, Krško — predsednik OK ZSMS 7. Stane Nunčič, 1914, upokojenec, Krško — predsednik OO ZZB NOV 8. Zoran Šoln, 1950, Dovško 1, Senovo — predsednik SO 9. Jožica Mikulanc, 1953, Dom upokojencev Krško — delegat OK ZKS 10. Jože Kuplen_ik, 1947, Grajska 35, Kostanjev. — delegat OS ZSS 11. Andrej Škafar, 1960, ZTKO Krško — delegat OK ZSMS 12. Ciril Plut, 1926, upokojenec, Krško, Rostoharjeva 1 — delegat OO ZZB NOV 13. Igor Rudman, 1955, Šolski center Krško — delegat ZRVS 14. Vida Ban, 1952, Skup. strok, službe SIS Krško — delegat ZPM 15. Andrej Petan, 1948, TCP Duro Salaj Krško — delegat OGZ 16. Dušan Vučajnk, 1952, Steklarstvo Krško — delegat Zd-ruž. obrtnikov 17. Anton Petrovič, 1961, OŠ XIV. diviz. Senovo —delegat KK SZDL Senovo 18. Živko Šebek, 1943, SO Krško — delegat KK SZDL Krško 19. Zdenka Lipovž, 1942, Center za soc. delo — delegat KK SZDL Leskovec 20. Justina Molan, 1947, OŠ Raka — delegat KK SZDL Raka 21. Silvo Miklavž, 1952, Lipa Kostanjevica — delegat KK SZDL Kostanjevica Krško, 26. 1. 1988 OK SZDL Krško 16 Naš glas 2, 3. februar 1988 V skladu s predpisi o komunalnih dejavnostih in na podlagi odredbe IS SO Krško o določitvi najvišjih cen (Ur. list SRS, št. 46/87) je delavski svet DO KOSTAK Krško v razširjeni sestavi z delegati uporabnikov na svoji seji dne 29. 12. 1987 sprejel SKLEP o cenah komunalnih storitev v občini Krško I. VODARINA 1. Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz vodovodov na črpalni sistem, plačujejo vodarino po naslednjih cenah: a) gospodinjstva, DPO in društva 118,— din/m5 b) OZD in zasebna obrt 413,— din/m3 2. Potrošniki, ki uporabljajo vodo iz vodovodov na gravitacijski sistem, plačujejo vodarino po naslednjih cenah: a) gospodinjstva, DPO in društva 111,— din/m5 b) OZD in zasebna obrt 389,— din/m' 3. Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodarino v pavšalnem znesku na člana gospodinjstva mesečno: a) gospodinjstva, oskrbovana z vodovodi na črpalni sistem, plačujejo vodarino po pavšalni ceni 1.180,— din mesečno po osebi b) gospodinjstva, oskrbovana z vodovodi na gravitacijski sistem, plačujejo vodarino po pavšalni ceni 1.110,— din mesečno po osebi Poleg tega plačujejo gospodarstva po glavi živine (konji, govedo) mesečni pavšal 512,— din 4. Ostali potrošniki, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo vodarino po naslednjih cenah: a) DO, DPO, društva in zasebne obrti na zaposleno osebo 150 l/dan b) obrtniki, ki uporabljajo vodo v tehnološkem procesu (peki, slaščičarji) 400 l/dan na zaposl. osebo c) gostinstva od zaposlene osebe 600 l/dan Za prekomerno porabo upravljalec vodovoda in potrošniki sklenejo posebne pogodbe. II. KANALŠČINA Kanalščina se zaračunava uporabnikom kanalščine od porabljene vode iz vodovoda, kot tudi tistim uporabnikom vodovoda, za katere je predvidena izgradnja kanalizacije s planom SKIS občine Krško v srednjeročnem obdobju 1986—1990. Cena kanalščine 1. za gospodinjstva, DPO in društva 51,— din/m3 2. za OZD in zasebno obrt 144,— din/m3 Gospodinjstva, ki nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo kanalščino v pavšalnih zneskih, in sicer 510,— din/mes. po osebi III. ODVOZ SMETI 1. Za odvoz in kompaktiranje smeti ter ostalih komunalnih odpadkov plačujejo po koristni stanovanjski ali poslovni površini: a) gospodinjstva, DPO in društva 34,— din/m2 b) gospodarstvo in ostali 82,— din/m2 2. Pranje in dezinfekcija kontejnerja 10.692.— din/kom Za odvoz posebnih, nekomunalnih odpadkov se sklenejo pogodbe, za katere navedene cene ne veljajo. Nove cene komunalnih storitev veljajo od 1. 1. 1988 dalje in se zaračunavajo od prvega odčitka vodomera v mesecu januarju 1988 dalje. Številka: 2220/87-K4 Predsednik del. sveta Krško. 29. 12. 1987 - DO Kostak: Drago Pereč Obvestila za planince Stopate v novo sezono, pripravljate se na nove ture in vzpone. Čas je, da obnovite tudi članarino. Članarino za leto 1988 lahko plačate pri poverjenikih, znaša pa 3000 din za člane, 1500 din za mladince in 500 din za pionirje. In kje lahko dobite znamkice: pri Neni Jagrič (SO Krško), Milki Raušl (Celuloza), Gorazdu Pozveku(Savaprojekt), Pavli Maroh, Albini Mahovne, Stanetu Mirtu (Metalna), Marici Ljubi (OŠ Senovo), Jožici Uršič (OŠ Brestanica), Mariji Novak (OŠ Krško), Petru Petroviču (OŠ Kostanjevica), Ivanki Vakselj (OŠ Podbočje) in pri ostalih poverjenikih. 7. februarja 1988 bo pohod po poteh XIV. divizije — pohod na Bohor. Dobimo se ob 8. uri pred spomenikom XIV. divizije na Senovem. V prvi polovici februarja bo občni zbor društva. O točnem datumu boste obveščeni preko plakatov in poverjenikov. Planinska koča na Bohorju bo do nadaljnjega zaprta. Oskrbovana bo le v primeru, če se bo za obisk (čez vikend) najavila večja skupina planincev. Morebitne rezervacije lahko sporočite na naslov: Edo Mirt, Gubčeva 5, Senovo; tel. 79-840, Pomlad v januarju (Foto: Janko Sotošek) Prijava predloga raziskovalne naloge naj vsebuje naslov naloge, kratek opis in okvirni finančni predračun. Pozi varno organizacije združenega dela in posameznike, da do 10. 2. 1988 pošljejo svoje predloge na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Krško, Cesta krških žrtev 59 a, Krško. Predsednik skupščine ORS: Pavel Dreo Občinska raziskovalna skupnost Krško Razpis raziskovalnih nalog za leto 1988 Občinska raziskovalna skupnost Krško razpisuje raziskovalne naloge za leto 1988 z naslednjih področij: — prestrukturiranje gospodarstva, — pridobivanje hrane, — inovacije in razvoj, — energija, — varstvo okolja, — pitna voda, — zdravstvo in socialni razvoj Na5 glas 2, 3. februar 1988-----------------------------------------------------------------------------------------------,---------------- Kritično ocenili svoje delo Člani Tenis kluba Krško so se 21. januarja zbrali na rednem letnem občnem zboru. Kritično so ocenili svoje delo v minulem letu, saj dela nalog niso realizirali, ker pač niso zgradili teniških igrišč, kot so predvidevali. Kljub temu pa ne morejo biti nezadovoljni, saj so usposobili igrišče v Brestanici in dokončali gradnjo dveh peščenih igrišč na Senovem. Tudi v Krškem seje končno začela izgradnja šestih igrišč ob stadionu Matije Gubca. Ta naj bi bila nared do 1. maja letos, tako da bodo res imeli dobre pogoje za svoje delovanje. V klub seje v dobrem letu in pol vpisalo že okoli 450 članov (svoje obveznosti-članarino—jih je v preteklem letu poravnalo 330), kar uvršča ta klub med najbolj množične v krški občini. V letu '87 so kljub pomanjkanju igrišč le izvedli nekaj začetnih tečajev, pripravili več turnirjev, usposobili strokovne kadre, ki bodo vodili delo kluba. Formirali pa so tudi že prvo pionirsko selekcijo in dve sekciji: v Brestanici in na Senovem. Letos se bodo še vnaprej posvečali rekreativni dejavnosti svojih članov in jim skušali omogočiti čim več ur igranja, pripravili bodo številna tekmovanja, nastopili v slovenski ligi, usposobili sodniški kader, skrbeli za vzgojo mladih, ki bodo potem zastopali klub na številnih tekmovanjih. Ob tem so si zadali še precej drugih nalog, predvsem takih, ki naj bi omogočile tenis približati vsakomur. Na občnem zboru pa so člani kluba izrekli kar precej kritičnih besed na račun ZTKO in TKS občine Krško, ki po njihovem mnenju nimata pravega razumevanja za nadaljnji razvoj tega športa v občini. Žal njunih predstavnikov ni bilo Krški planinci na stolpih v grških Meteorih V začetku lanskega oktobra so trije člani dolenjskega alpinističnega odseka in planinskega društva — Arnold Košto-maj iz alpinističnega odseka Novo mesto ter Hinko liršič in Miran Pribožič, mladinska vodnika iz planinskega društva »Bohor« Senovo — obiskali turistično in alpinistično izredno zanimive stolpe Meteorov v Grčiji, približno 300 kilometrov od meje oziroma Gevgelije. Meteori so znani predvsem po samostanih, ki so postavljeni na nekaterih vrhovih najbolj nedostopnih stolpov. Nekaj teh stolpov je še vedno aktivnih in si jih je mogoče tudi ogledati. V zadnjem času pa so Meteori postali tudi plezalno zanimivi, predvsem po zaslugi nemških plezalcev, ki so prvi odkrivali in osvajali ta za nekatere nekoristni svet. V teh stolpih je okrog 150 različno težkih smeri, dolgih od 15 do preko 300 metrov. na občnem zboru, kar po svoje tudi priča o njihovem odnosu do mladega kluba, ki se šele razvija, raste. Goran Rovan Ker je stolpov ogromno, so se Krčani odločili, da se bodo bolj temeljito posvetili zahodni skupini, in so si v njej izbrali stolp z imenom Doupianfels, saj je samo v njem preplezanih že 16 smeri težavnostnih stopenj od II. do VII. Splezali so pet smeri od pete težavnostne stopnje do minus sedme. Zadnjo, izredno zanimivo smer, imenovano sudostwand, z oceno VII, je Koštomaj preplezal prosto, v navezi pa sta bila tudi Uršič in Pribožič. Stolpi Meteorov so iz kamnine, ki je konglomerat, zato je tudi tehnika plezanja nekoliko drugačna kot na apnenčastih skalah. Se večje uspehe je zagnanim Krčanom prekrižalo slabo vreme — zaradi dežja so se morali vrniti domov. M. P. Člani Tenis kluba so aktivni tudi pozimi. So namreč med tistimi redkimi klubi v Sloveniji, ki imajo možnost igranja v dvoranah. Tako imajo na razpolago športno dvorano na Senovem vsako soboto od 14. do 19. ure in vsako nedeljo od 14. do 20. ure, v športni dvorani v Leskovcu pa vsako nedeljo od 14. do 17. ure. Izvršni odbor Tenis kluba Krško je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da bo znašala članarina za leto 1988 za vse zaposlene oz. odrasle člane 3000 din, za mladino pa 1500 din. Vsi, ki bi radi članarino čim prej poravnali, lahko to storite vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih TV dopisništva Krško, Cesta 4. julija 59. V tem času bomo radi sprejeli tudi vse tiste, ki bi želeli postati člani kluba. Na drugem novoletnem turnirju za dvojice, ki ga je pripravil Tenis klub Krško za svoje člane 2. in 3. januarja, je nastopilo kar 20 parov. Gledalcijci jih je bilo v tem novoletnem času kar precej, so videli izenačene in zanimive dvoboje. Na koncu pa sta bila najboljša Jani Longo in Igor Ivanovič, druga Stojan Jazbec in Žarko Bužančič, tretja Tine Škrlec in Andrej Romih, četrta pa Franc Čargo in Boris Ma-cur. Na sliki: podelitev nagrad najboljšim v športni dvorani v Leskovcu. (Besedilo in fotografija: Goran Rovan) 18 Naš glas 2, 3. februar 1988 Kaj nam ponujajo TV sateliti — Odbor za izgradnjo KATV pri KS Krško vam predstavlja nekatere tuje televizijske programe, ki jih bo mogoče že letos gledati na naših TV zaslonih, če nam bo lani začeto akcijo uspelo pripeljati do konca. Priznati je treba, da je kabelski distribucijski sistem privlačna zadeva. Imeti na svojem domačem TV zaslonu kvalitetno sliko na vseh programih ni kar tako. Nekaj posebnega predstavlja tudi obljubljeni kanal, ki bo namenjen izključno lokalnim sporočilom, novicam, programu. Prava poslastica pa bo gotovo tuji televizijski program, ki ga bomo sprejemali preko posebnih satelitov, ki že krožijo skupaj z našim planetom po vesolju. Šele sedaj bomo lahko upravičeno rekli, da je naš televizor v dobesednem smislu okno v svet. Gotovo je mnogo takih, ki jih zanima, kakšen je vendar ta program, ki prihaja tudi v naše domove. Marsikdo je v tisku že zasledil zapise o tej tuji ponudbi. Danes si za pokušino oglejmo kratke prikaze posameznih TV programov oziroma glavnega značaja njihovih sporočil. SKY CHANNEL (v angleščini): od dopoldneva do polnoči. Ta program je namenjen predvsem zabavi, saj predvaja veliko glasbe, komedij, kriminalk. Pomanjkljivost: o dogodkih v svetu ne poroča. Prednost: enkrat mesečno zberejo vrhunske strokovnjake iz različnih evropskih držav, ki razmišljajo o vprašanjih zdravstva, turizma, mode, financ... S svojimi programi želi SKY CHANNEL osvojiti tudi gledalce v vzhodni Evropi, kar gotovo ne bo težko. SUPER CHANNEL (v angleščini): 24 ur oziroma noč in dan, čeprav revija Stop predstavlja le dnevni in večerni program. Po svoji programski strukturi je zelo podoben prej opisanemu, saj gre tudi tu za mešanico glasbe, filmov in športa. Nekaj malega namenja tudi informativnim programom. TV S (v francoščini): popoldanski in večerni program. Sestavljajo ga iz različnih programov s frankofonskega območja. Zanimivo je, da so to predvsem igrani programi in zato še posebej privlačni za ljubitelje filmov, televizijskih serij in dram. RAI (v italijanščini): dnevni in večerni program. Zunanja struktura je zelo podobna programu TV 5, saj gre tu za izbor iz italijanske ponudbe, le da tu niso samo igrani programi, ampak tudi ostalo, kar smo vajeni gledati na TV zaslonu. RTL PLUS, 3-SAT, SAT-1 (vse v nemščini): popoldanski in večerni program. Za vse je značilno to, da so sestavljeni kot običajen televizijski program, torej pri- našajo vsega po malem. V glavnem gre za komercialno vsebino. Prvega delajo v Luxemburgu, drugi je kombinacija švicarskega, zahodnonemškega in avstrijskega programa, tretji nastaja v Zahodni nemčiji in je zasnovan kot alternativna ponudba obstoječim TV postajam. V nadaljevanju le na kratko poglejmo tematsko zasnovo programov. CHILDREN CHANNEL (v angleščini): od jutra do večera. Kot pove že naziv, je kanal namenjen otrokom in prinaša izobraževalne in razvedrilne otroške oddaje. Skratka, na tem kanalu ni nič drugega kot različne zvrsti otroških programov. CNN — CABLE NEWS NETVVORK (v angleščini): 24 ur. Kanal, ki noč in dan posreduje najnovejše vesti o dogajanjih v svetu in najpomembnejše novice ponavlja vsako uro. Program prihaja iz Amerike, informacije pa dobivajo preko razvejane mreže dopisnikov s celega sveta. PREMIERE (v angleščini) je kot nalašč za filmske sladokusce, saj predvaja izključno filmski program. Rekli boste: saj filme predvajajo tudi druge tuje (in domače) TV postaje. Res je, vendar se na omenjenem kanalu trudijo, da predvajajo novejše in bolj kakovostne in ne le komercialne filme. MUSICBOX (v angleščini): 24 ur. Tega programa mladim ni treba predstavljati, saj že vedo, da ga noč in dan zapolnjujejo same glasbene oddaje, koncerti in glasbeni spoti. Če imate doma najstnika, vam priporočamo, da se prijavite za dva kabelska priključka ter nemudoma kupite še en TV sprejemnik. Naj končamo pregled satelitskih programov z dvema važnima pripombama: 1. Poseben programski svet, ki ga bo oblikovala občinska konferenca SZDL, bo izbral iz satelitske ponudbe karseda kvaliteten in pester program. 2. Nekateri satelitski programi so kodirani, zaščiteni oziroma plačljivi že danes (npr. Premiere), nekateri bodo v bližnji prihodnosti in drugi bodo najbrž dostopni brez omejitev. Gotovo bo to dejstvo vplivalo na naš satelitski TV menu. Na radijski sprejem smo nekako kar pozabili. A med krajani je gotovo veliko takih, kot je moj znanec, kije zadnjič vz-dihnil: »Že res, da nam s kabelsko distribucijo obljubljate privlačne TV programe, jaz osebno pa se zelo veselim tudi radijskih, saj imam rad, da me doma pri delu spremlja dobra glasba, ki jo sedaj med temi betonskimi zgradbami zelo slabo sprejemam.« Ivan Min Naš glas 2, 3. februar 1988 19 Slovesnost v OŠ dr. Mihajla Rostoharja »Poteka že dvaindvajseto leto od smrti velikega znanstvenika, psihologa,univerzitetne-ga profesorja,doktorja znanosti Mihajla Rostoharja. Takrat je v 88-letu starosti bil svoj zadnji boj z zahrbtno boleznijo, ki je bila še močnejša od njegove jeklene volje do življenja. Še v zadnjih dnevih je bil poln idej in načrtov in razmišljal, kako bi jih lahko uresničil. Toda obenem se je tudi zavedal svoje bolezni. Ko sem ga skupaj s kolegom Slavkom Smerdelom na enem od zadnjih obiskov poslušal, sem se zavedal, da je njegov veliki duh svesten svojega položaja. Prevzemal me je občutek, daje s svojimi razmišljanji in načrti o delu podajal oporoko,v kateri je vsem nam zapuščal še veliko idej za izpolnitev po njegovi smrti. Le tako velik človek je lahko na takšen način sklepal svojo bogato in z uspehi kronano življenjsko pot. Nekoč je v družbi kolegov in sodelavcev dejal, da je dolgočasje možno le tedaj, če človek nima nobenih ciljev in živi neplodno življenje, da mu le mine čas. Smisel življenja je videl v smiselnem in načrtnem iskanju vedno novih ciljev svoje ustvarjalnosti. To je bilo njegovo počelo skozi vse njegovo bogato ustvarjalno življenje.« S temi besedami je pričel svoj slovesni nagovor ob zaključku del na prenovi Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja (22. jan. 1988) podpredsednik krške občinske skupščine, Slavko Šribar. Zbranim je najprej prenesel želje iz zapuščine enega od utemeljiteljev psihologije pri nas in označil njegov življenjski čredo. Šele nato je predstavil bogato in trnovo življenjsko pot dr. Mihajla Rostoharja, po katerem šola nosi ime. Obnova šole je trajala več let: najprej so ji dozidali del učnih prostorov in obnovili obstoječo zgradbo, ria koncu pa so dodali še telovadnico. Tako je šola dobila res sodoben, prijeten videz, njeni varovanci pa vsaj najnujnejše pogoje za normalno usposabljanje in kasnejše vključevanje v okolje. Sredstva, potrebna za investicijo, je zagotovila občinska izobraževalna skupnost, zbrana pa so bila iz združene amortizacije premičnin in nepremičnin osnovnih šol in glasbene šole v občini Krško. Po uvodnih slovesnih besedah je v preddverju in pred šolsko zgradbo Rezi Pire (v imenu DPM) odkrila spominski obeležji: plaketi, posvečeni dr. Mihajlu Rostoharju, ki sta delodomačina,akade-mika Vladimirja Stovička. Iz šolskega glasila Plamenčki smo povzeli nekaj podatkov o dosedanjem razvoju šole, ki jih je zbrala in uredila ravnateljica Hilda Božič: »3. novembra 1964 beležimo uradni začetek organiziranega dela s populacijo otrok, ki so v redni osnovni šoli izrazito neuspešni. 8 otrok je zbrala v posebni oddelek tov. Lucija Jankovič; oddelek je bil priključen osnovni šoli Krško, deloval pa je v prostorih VVO Krško. Po dveh letih so bili trije oddelki, 3 tovarišice, prostori pa v t. im. »samskem bloku« na Vidmu. Prva leta so bila težka; ne samo da ni bilo nobenih pogojev za delo, tudi osveščenost okolja in staršev je bila zelo (Foto: M. Bodor) slaba. Tov. Jankovičeva je opravila nič koliko obiskov po vaseh in zaselkih ter prepričevala starše o pomenu vključitve prizadetega otroka v šolo, kjer bo uspešen. Napori so rodili sadove. Šola je rasla tako po Številu učencev kot učiteljev. Tako je všol. letu 1970/71 imela 8oddelkov z 81 učenci, ki jih je vzgajalo in izobraževalo 8 pedagoških delavcev. Vsi smo bili mladi, neizkušeni, večina študentje de-fektologije na Pedagoški akademiji, vendar z veliko volje do dela. Z vso strokovnostjo in velikim posluhom za delo z duševno prizadetimi otroki nas je usmerjala tov. Jankovičeva, ki je bila vodja oddelka oz. od leta 1971 ravnateljica šole. Pomoč in razumevanje smo našli tu- di pri takratnem ravnatelju osnovne šole Krško, tov. Slavku Smerdelu. Leta 1971 smo dobili v uporabo staro osnovno šolo na Vidmu in postali samostojna posebna šola. Čeprav je bila stavba stara, dotrajana, smo je bili veseli skoraj kot nove; dobili smo svoje prostore in obljubo, da bomo stavbo adaptirali in dogradili za potrebe posebne šole. Ob 10. obletnici smrti dr. Mihajla Rostoharja, junija 1976. leta, je šola v spomin na velikega rojaka dobila ime posebna osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja, naslednje leto pa Osnovna šola dr. Mihajla Rostoharja. Leta 1974 sem prevzela vodenje šole, ker se je tov. Jankovičeva preselila v Ljubljano. Imeli smo že 98 učencev. Delo je 20 Naš glas 2, 3. februar 1988 bilo utečeno, širili smo interesne dejavnosti, skrbeli za šolski vrt in sadovnjak. V naslednjih letih smo šolo temeljito preuredili — vgradili nova okna, centralno napeljavo, obnovili fasado. Tudi kadrovsko se je šola okrepila; ne samo. da so nekdanji študenti postali dobri specialni pedagogi, zaposlili smo tudi socialno delavko, logopeda in profesorja telesne vzgoje. Odprli smo oddelek delovnega usposabljanja za težje duševno prizadete. Naš cilj je bil razviti dejavnosti tako, da bodo učenci maksimalno razvili svoje sposobnosti, da bodo kasneje čimbolj samostojno delali in živeli. Razvijali smo timsko delo, strokovna skupina je pripravljala individualne plane usposabljanja, vso skrb smo posvečali poklicnemu usposabljanju učencev. Zavedali smo se, da se mora šola odpreti navzven, v širše okolje, če hočemo doseči vse cilje. Zato smo prirejali razstave izdelkov, pisali v časopise in revije, sodelovali na prireditvah, natečajih, tekmovanjih, izdajali svoje glasilo, se vključevali v družbenopolitično dejavnost na občinski ravni in delali v društvih, predvsem v društvu za pomoč duševno prizadetim in DPM. Za sodelovanje smo pridobili nekatere delovne organizacije, kot so Labod, Agrokombi-nat, TES, Celuloza. S strokovno in materialno pomočjo Agrokombinata smo uredili ob šoli sodoben nasad jablan. Čebelarsko društvo Krško pa je pomagalo pri postavitvi čebelnjaka. Šola je prerasla v popolno osnovno šolo s prilagojenim programom, ki je z dobrimi kadri vsako leto širila svoje programe in jih kvalitetno izvajala. Vsa ta leta, ko smo delali izpit na področju posebnega šolstva v občini Krško, smo si želeli, da bi dobili ustrezne prostore za delo z duševno prizadetimi otroki. Ta želja se nam je končno uresničila. Šolsko leto 1986/87 smo začeli v preurejeni in dozidani šoli, letošnje leto pa smo dokončali tudi telovadnico. Z novo šolo nismo pridobili le boljših pogojev za delo, pridobili smo veliko več — toplo in varno okolje za naše učence. Prehojena je bila dolga, težka pot. Ogromno napora je bilo vloženega v ta razvoj. Mislimo, da smo postavili trden temelj nadaljnjemu razvoju posebnega Šolstva v naši občini — delavci šole in vsi, ki so znali prisluhniti našim željam in potrebam.« Izmed številnih strokovnih prispevkov, s katerimi v Plamenicah delavci šole predstavljajo svoja strokovna in človeška prizadevanja za vzgojo mladega rodu, smo tokrat v Naš glas uvrstili prvega, izpod peresa dr. Janje Rošker. Naš otrok je drugačen. — Zakaj? Kako mu pomagamo? Na razporeditev dedne mase ob sami oploditvi nimamo vpliva. Kateri nosilci raznih lastnosti — okvar - bolezni se bodo prekrili, kateri bodo prevladovali — tega ne vemo. Takoj po oploditvi pa začne na oplojeno jajčno celico delovati okolje, ki smo ga z napredkom civilizacije uspeli z raznimi fizikalnimi, kemij- skimi, radiacijskimi dejavniki že tako onesnažiti, da ogroža razvoj že samemu zarodku. Nepravilna prehrana, bolezni nosečnic, nekontrolirano jemanje zdravil, prekomerno uživanje alkohola in nikotina lahko povzroči škodo razvijajočemu se plodu. Samo rojstvo, ki mu je moderna medicina zmanjšala smrtnost na minimum, ni brez nevarnosti. Tu se bojimo zlasti možganskih okvar, ki bi lahko povzročile motnje v telesnem in druševnem razvoju. Tudi kasnejše poškodbe in bolezni osrednjega sistema lahko zapustijo trajne posledice. Slovesnosti se je udeležila tudi družina dr. M. Rostoharja. Na sliki so sinovi. (Foto: M. Bodor) Na5 glas 2, 3. februar 1988 21 Zavedajoč se vseh teh nezaželenih možnosti, si naša sodobna pediatrija v sodelovanju z drugimi strokovnjaki prizadeva preprečevati take okvare, če pa že nastanejo, jih poskuša čim prej odkriti, jih pozdraviti ali vsaj omiliti nastalo škodo. V razvijajočem se organizmu se zaradi prilagodljivosti še ne povsem zrelih tkiv in organov lažje odpravljajo razne motnje in okvare kot v odraslem obdobju. Če pomislimo samo na razvoj možganov, ki je v prvem letu starosti najintenzivnejši in potem še v zgodnjem otroštvu, lahko razumemo, da v tem času otroku z najrazličnejšimi vzpodbudami največ pomagamo. Tu nam odigra glavno vlogo naša družina. Ali ima vsak otrok toplo domače okolje, kije tako nujno potrebno za njegov zdravi razvoj? Od rojstva dalje moramo nuditi otroku nežnost, ljubezen, občutek varnosti. Z njim se moramo ukvarjati dan za dnem, leto za letom. Zanemarjeni otroci se kljub enaki organski osnovi slabše razvijajo — telesno in duševno. Zato so tu na delu socialni delavci, patronaža, ki odkriva slabe socialne razmere. Dispanzerska dejavnost ob rednih preventivnih pregledih spremlja otrokov telesni in v zadnjem letu s sodelovanjem s psihiatrom tudi poglobljenhi duševni razvoj vsakega otroka. Po 3. letu starosti priporočamo vključitev v VVZ zlasti otrokom, kjer smo odkrili motnje v razvoju. Tam jih poleg vzgojiteljic redno spremlja psiholog, z njimi se dodatno ukvarja specialni pedagog, za telesni razvoj skrbi fiziote-rapevt, govornim motnjam prisluhne logoped. Kljub prizadevanju našega tirna bo zaradi narave okvar ali obolenj še vedno dovolj otrok, ki ne bodo mogli slediti zahtevnemu rednemu šolskemu programu. Ti otroci pa bodo prišli v OŠ s PP obogateni z vsem, kar so bili v predšolskem obdobju sposobni sprejeti. O vzgojni zanemarjenosti ne bomo mogli več govoriti. Njihovi pedagogi bodo imeli lažje delo, dosegli bodo boljše uspehe. Žal smo naš osnovni tim uspeli pridobiti šele v zadnjem letu. Še vedno pa je vprašljiva prostorska rešitev razvojnega oddelka. V SRS imamo to službo razvito na različnih nivojih — odvisno od angažiranosti posameznikov ter sposobnosti in hotenja SlS-ovih struktur. Moram poudariti, da smo se nekaj let borili in prepričevali prav tiste, ki bi se morali najbolj zavedati, da dobra preventivna dejavnost zmanjšuje visoke stroške zdravljenja in rehabilitacije. Največ posluha je v zadnjem času pokazalo otroško varstvo, saj je s sprejetjem specialnega pedagoga in 2/3 psiholo- ga sploh omogočilo formiranje osnovnega tirna, ki lahko dela. Logoped že vrsto let dela v OŠ s PP, fizioterapevtu pa je zdravstveni dom zasilno adaptiral del čakalnice, kjer moraš imeti veliko en-tuziazma, da vzdržiš, kaj šele, da delaš angažirano. Otroški dispanzer tesno sodeluje s Centrom za socialno delo, šolski pa z OŠ s PP. Mnogo pobud in razumevanja smo bili deležni pri DPM in DPDP. Če bomo še s tesnejšim sodelovanjem in skupnimi močmi uspeli otroka — kije drugačen od svojih vrstnikov — oblikovati v človeka, ki se bo zavedal, da s svojim delom in pridobljenim znanjem koristi družbi, da je v tem našel svoje zadovoljstvo, morda celo srečo, nam vseh teh naporov tudi ne bo žal. Ali nismo humana družba, ki ji človekovo telesno, duševno in socialno blagostanje nekaj pomeni? dr. Janja Rošker, pediater V uredništvu Našega glasa se zavedamo, da za družbeni razvoj ni pomembno le skrbno delo z izjemno nadarjenimi otroki,ampak tudi skrb za prizadete ali razvojno motene predstavlja v bistvu naložbo, ki se obrestuje. Zato bomo gotovo še poiskali priliko, da objavimo še katerega izmed prispevkov iz Plamenč-kov. Krpi 7~_— I. I 1' f (Irena Cizerle, 8. razred) 22 _ Naš glas 2, 3. februar 1988 Vsi smo Titovi vojaki Biti vojak je ena od najlepših dolžnosti, kijih opravljajo naši fantje. Vendar ne tudi najlažja, saj se morajo kot vojaki zelo potruditi, preden mine eno leto. Njihovo življenje v vojski je iz dneva v dan izpolnjeno z raznimi nalogami, ki niso prav nič lahke. Verjetno pa je prav tako, saj bi v primeru vojne, ki seje vsi bojimo in si je ne želimo, nepripravljeni vojaki ne bili dobri borci. Pri tem se moramo spomniti, v kakšnih pogojih so se bojevali partizani. Vendar v boju, ki so ga bojevali, naši dedje niso bili sami. Ne smemo pozabiti vseh tistih, ki niso mogli prijeti za orožje. To so bile vse partizanske mamice, ki so spraznile svoje shrambe in tvegale svoje življenje, da bi partizanom nudile hrano in prenočišče. Kaj bi bilo, če ne bi bili dečki, ki so bili še premajhni za puške, prenašali važnih sporočil skozi nemške zasede? Mnogi med njimi so dali svoje življenje za svobodo. Svoboda je prišla, prišli so boljši časi in vsi tisti junaki so zdaj večinoma že na pokopališčih ali pa doma za pečjo pes-tujejo svoje vnučke ali celo pravnučke in jim pripovedujejo, kako je bilo, ko so se tolkli z Nemci. Mnogi med njimi pa so pozabljeni. Zdaj živimo mi. Mi, ki ne vemo za vse grozote, ki jih je s seboj prinesla vojna, kajti s svobodo so izginile. Ostali so le trupla in grobovi brez imen. Skušajmo si le malo predstavljati, kaj bi bilo, če bi nad nas zopet priletele črne železne ptice in začele bombardirati naša mesta! Ce bi v naša mesta, vasi prikorakali tuji vojaki! Odgovor vemo: vsi bi šli v boj, da uničimo sovražnika. Ker pa, upajmo, vojne ne bo, se moramo tako ali drugače truditi za ohranitev miru, za našo deželo in za vse ljudi, ki v njej žive. Naše orožje so knjige in zvezki. Mi se namesto proti sovražniku borimo proti neznanju in revščini. Tudi to je boj in vsakdo je vesel, ko za to bojevanje dobi nagrado. Torej mi vsi, od cicibanov pa do mladincev, babic in dedov, smo Titovi vojaki in po svoje prav vsi junaki. Hoj, starec, povej. Majhna gostilna in mize so v njej prazne in tihe. Le tam v kotu starec sedi in žalostno vleče iz pipe. »Hoj. starec, povej, kaj se takrat je zgodilo, ko tukaj pokale sovražne so puške?« Počasi izvleče si pipo iz ust in začne: »Oh. bil sem še mlad, ko postal sem soldat, sem za našo svobodo se šel bojevat. In enkrat, ko prav s Švabi smo se borili, bitko smo izgubili. Ujeli so nas in v ujetništvo nas odpeljali, tam so nas mučili, da bi izdali, kje so tovariši naši ostali. A mi smo molčali, čeprav umrli smo skoraj od muk, a smo prestali. Potem je prišla svoboda. Spominjam se, kako partizani so domov nas peljali. A kaj, ko domov ni bilo več, vse, prav do zemlje, so Nemci požgali. Potem smo gradili in naposled zgradili smo mesta in spet srečno zaživeli. Toda nesreča nikdar ne počiva. Tako so pomrli mi starši, odšla je mladost. In zdaj tukaj sedim in svojo pipo v miru kadim in čakam, kdaj smrt roko bo svojo stegnila in v večno temo me tiho zavila...« »Oh, starec, ne toži, saj mi smo s teboj, mi vsi, ki zdaj v svobodni deželi živimo. s teboj držimo. Zato nikdar ne boš sam, saj ti si naš rojak in v naših srcih za vedno ostal boš junak.« Rafaela Novak, 7. b OŠ Jurij Dalmatin KRŠKO Za besedilo in pesem je Rafaela Novak prejela posebno nagrado za najboljše delo v Posavju na natečaju garnizije Cerklje ob dnevu JLA. Zima '88 (Foto: Janko Sotošek) Naš glas 2, 3. februar 1988 23 Občinska zveza prijateljev mladine Krško PROGRAM dvomesečnega tekmovanja društev prijateljev mladine v občini Krško v počastitev 35-letnice ZPMS in 45-letnice ZPJ. Program tekmovanja je bil sprejet na aktivu predsednikov DPM 3. 12. 1987. Tekmovanje traja od 25. decembra 1987 do 25. februarja 1988. DPM se vključujejo v tekmovanje, katerega cilji so: — utrditev in poživitev delovanja DPM in občinske ZPM, — kadrovska krepitev, — utrditev delegatskih odnosov v društvu v okviru KS, vaških ali rajonskih skupnosti in v občini ter posodobitev našega dela, — pridobitev sredstev za uspešnejše delovanje DPM, — ustvarjanje pogojev za zdrav razvoj mlade generacije. I. Naloge iz programa bomo točkovali OZPM bo za to tekmovanje namenila 1,500.000.— din. Sredstva bomo po uspehu razdelili med tekmovalce; društva jih bodo namenila za izvajanje nalog po svojih programih predvsem pa za ustvarjanje pogojev za zdrav razvoj mlade generacije (zimovanja, letovanja, rekreacijske oblike, igrišča itd.). Konkretne naloge in vrednost opravljenega dela v točkah 1. Ustanovitev novega društva (vključno z registracijo) — 300 točk. 2. Izvedba občnega zbora 1987/88 (z registracijo) — 200 točk 3. Ureditev članstva, pobrana članarina ter izdane izkaznice — 200 točk 4. Za vsakega na novo pridobljenega člana — 1 točka za vsak odstotek članstva v sorazmerju z volilci — 10 točk 5. Oživitev sveta pionirjev in sveta za predšolsko vzgojo in varstvo družine pri DPM, kjer je šola ali VVZ, vsak svet — 25 točk društva, kjer ni šole ali vrtca, imenujejo delegate v društvo na sedežu šole ali vrtca — 15 točk 6. Formiranje drugega sveta ali komisije v društvu — 10 točk 7. Izvedba novoletne jelke (opisno poročilo) — 100 točk Za vsako doma sešito mehko igračo — 5 točk 8. Pomoč pri izvajanju zimskega počitniškega programa (opisno poročilo) — od 25—100 točk 9. Priprava na maškarado — opisno poročilo — vsaka maska — 1 točka Dokumentacija o izvedenih nalogah: 1. zapisnik-občnega zbora 2. program društva 3. program svetov in komisij 4. knjiga članstva na vpogled 5. izračun odstotka članstva v sorazmerju z volilci 6. seznam vseh organov v društvu in enotah DPM (navesti tudi poimenski seznam s funkcijami v teh organih) 7. za vse ostale naloge poslati pisna poročila. II. Druge naloge: 1. povezava DPM z organizacija SZDL v KS: — ali ima DPM delegate v kraj. konferenci SZDL — 15 točk — ali ima DPM delegata v predsedstvu KK SZDL — 15 točk Učitelji, pozor! Program družbenopolitičnega usposabljanja, ki ga za učitelje posavskih občin pripravlja Medobčinsko študijsko središče CK ZKS v Krškem Prosvetni delavci so nekako že navajeni, da jih v času, ko imajo (po mnenju vesoljnega delovnega ljudstva) t.i. počitnice, čaka vrsta seminarjev, dodatnih oblik usposabljanja... To so pač posledice, ki jih nosi s seboj zahteven učiteljski poklic. Očitno pa so se predavanj in — kako društvo sodeluje z drugimi društvi v KS — od 10 — 30 točk 2. pridobivanje naročnikov na Glasilo DPM — 1 naročnik — 5 točk 3. prid. naročnikov na revijo Otrok in družina — 1 naroč. — 10 točk 4. opraviti pregled v KS nad prostori, kijih v KS uporabljajo otroci (šola, VVZ, igrišča itd.), kdo vzdržuje vse te objekte (pisno poročilo) — 20 točk 5. opisati glavne akcije, ki jih je društvo imelo od 1983 do 1987 — 50 točk Opozorilo! Poročila morajo biti dostavljena OZPM do konca februarja 1988! Sekretarka: Vida Ban Predsednica aktiva predsednikov DPM: Marinka Preskar Predsednica OZPM: Rezi Pin it. JZrjMMBMMNNHa Občmki komU* ZKS Krika razgovorov, ki jih je zanje v preteklem tednu organiziralo Medobčinsko študijsko središče CK ZKS v Krškem, kar radi udeleževali, saj je v vseh treh občinah, kjer so ta študijska srečanja potekala, bilo vedno dovolj poslušalcev. Sevniški učitelji so se imeli možnost srečati in pogovoriti s Cirilom Zlobcem o kulturi in politiki. V Krškem sta vodila srečanje, predavanje in razgovor o šoli in idejnosti ter o ZK kot vodilni idejni sili izvršna sekretarja CK ZKS Sonja Lokar Sonja Lokar, Jože Miklavc in Branka Kastelic (MSS CK ZKS za Posavje) med predavanjem v leskovški osnovni šoli (Fo,0. Janko Sotošek) 24 Na5 glas 2, 3. februar 1988 (Foto: Janko Sotošek) in Jože Miklavc. Benjamin Jurman s pedagoškega inštituta v Ljubljani jim je govoril o delu z nadarjenimi učenci, Marko Kerševan pa se je z udeleženci pogovoril o problemih odnosov med šolo, religijo in ateizmom. Skoraj enak program je vzporedno potekal tudi za prosvetne delavce v brežiški občini. Skoraj hkrati je v Krškem za učitelje zgodovine v osnovnih in srednjih šolah ter za učitelje samoupravljanja s temelji marksizma in družbenomoralne vzgoje Janko Pleterski v svojem predavanju razčlenil vprašanja nastanka Jugoslavije (1918) in razvoja federalizma. To študijsko srečanje sodi v ciklus predavanj, ki jih MŠS CKZKS za Posavje med vsakimi počitnicami (avgusta in januarja) organizira za zgodovinarje. Omenimo naj še načrte za februar: takrat se bodo v isti sestavi srečali v razgovoru z Matjažem Kmeclom in Cirilom Zlobcem (v Krškem), Ludvik Horvat pa jim bo predaval o kakovosti življenja otrok. ' Ika Ob izteku lanskega leta so se v leskovški osnovni šoli poslovili od svojega sodelavca, svetovalca in tovariša, ravnatelja Cirila Pluta. Potem ko je učiteljeval v Boštanju in Velikem Podlogu, je 1. 1963 prišel v Leskovec in na tamkajšnji šoli služboval 25 let. Slovo od poklicnega dela pa za tovariša Pluta ne pomeni tudi konca aktivnosti; kot prizadeven družbeni delavec — med drugimi priznanji je prejel medaljo dela, red dela z zlatim vencem, red zaslug za narod s srebrnimi žarki in srebrno plaketo občine Krško — bo gotovo še naprej ustvarjalno prispeval k razvoju ožje in širše skupnosti. (Foto: Janko Sotošek) . Dober odziv občanov v akcijah Rdečega križa Konec lanskega decembra je občinski odbor Rdečega križa pregledal svoje celoletno delo in ocenil, da so tudi tokrat njegovi pozivi za vključevanje v človekoljubne akcije med delovnimi ljudmi in drugimi občani naše občine naleteli na ugoden odziv. Še zlasti uspešni sta bili akcija solidarnost na delu in krvodajalska akcija. V akcijo solidarnost na delu se je vključilo 49 osnovnih organizacij Zveze sindikatov, 2 osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine iz krajevnih skupnosti, 12 krajevnih organizacij Rdečega križa, 10 aktivov mladih članov Rdečega križa iz osnovnih šol in mladina Rdečega križa iz SŠ Krško. Denarna sredstva v višini 2.744.505 din je darovalo 10.241 ljudi, poleg tega pa še 300 kg oblačil, 280 kg posteljnine, 2 kosa pohištva, 1100 kg poljskih pridelkov in še za 16.640 din odpadnega papirja. V veliki akciji zbiranja oblačil, obutve in posteljnine, ki je bila že maja, pa je bilo zbranih 2520 kg oblačil, obutve in postclj- Od sredstev, zbranih v akciji solidarnost na delu, so prejele krajevne organizacije Rdečega križa oziroma krajevne skupnosti, ki so v akciji sodelovale, 2.176 tisoč din ali (79 odst.), ki jih bodo uporabile za izvajanje solidarnostnih dejavnosti. Aktivi mladih članov, ki delujejo v okviru osnovnih šol, so za razvijanje solidarnosti prejeli 241.785 din, občinska organizacija Rdečega križa 250.000 din, Rdeči križ Slovenije 70.000 din in Rdeči križ Jugoslavije 23.000 din. Poljske pridelke so prejele osnovne šole za šolske kuhinje, oblačila, posteljnino in pohištvo pa smo razdelili 65 socialno ogroženim občanom. Pobudnik in nosilec akcije je bil Rdeči križ, ki je pri njeni izvedbi, tako kot vedno doslej, dobil moralno, politično in delovno podporo aktivistov SZDL, ZS, ZSMS in ZK. Vsem darovalcem denarnih in materialnih prispevkov se najlepše zahvaljujemo v imenu organizatorjev in izvajalcev akcije, kakor tudi v imenu vseh, ki so ali pa še bodo prejeli pomoč. Množični odziv akciji je dokaz, da delovnim ljudem in občanom naše občine solidarnost, ta tako vseobsegajoča oblika darovanja materialnih in drugih dobrin za sočloveka, ni tuja. Za nas, delavce in aktiviste RK, pa je spodbuda za nadaljnje delo Naš glas 2, 3. februar 1988 25 in razvijanje te oblike dejavnosti ter hkrati dokaz, da je Rdeči križ resnično množična organizacija. Nenadomestljiva oblika solidarnosti je zagotovo darovanje krvi. V letu 1987 je 1517 krvodajalcev darovalo 523 litrov krvi. Spodbudno je, daje v vrste krvodajalcev stopilo 85 občanov, ki so prvič darovali kri. Darovanje krvi je resnično odraz človečnosti, za katero se odloča vsak posameznik. Vendar pa je množičnost le odvisna od okolja, v katerem človek živi in dela, kar lahko potrdimo z ugotovitvijo, da ponekod dosegajo tudi preko 200-odstotno izpolnitev svojih planov. V imenu vseh, ki kri potrebujejo kot nadomestilo za kri ali kot zdravilo, se vsem krvodajalcem lepo zahvaljujemo z željo, da bi v 1.1988, ko praznujemo 35-letnico krvodajalstva, s svojim zgledom pridobili še več novih krvodajalcev, posebno v tistih okoljih, ki sedaj za vzorniki močno zaostajajo. Predsedstvo občinske organizacije RK Krško DELO, 15. 1. 1988 Ceneje kot iz termoelektrarn V JE Krško so za desetino presegli načrtovano proizvodnjo — Rekordi v proizvodnji in občutni prihranki — Manjši izpusti radioaktivnega tritija Krško, 14. januarja — »Mislim, da smo v našem kolektivu lahko upravičeno ponosni prav na vse proizvodne rezultate, dosežene v letu 1987. Odkar smo 1. januarja 1983 prevzeli elektrarno od Westighou-sa oziroma prešli na komercialno obratovanje, smo namreč dosegli rekordno proizvodnjo, najvišji izkoristek in razpoložljivost, najnižje število prisilnih zaustavitev in hkrati tudi najmanjšo vrednost tekočih izpustov v savsko vodo,« je v posebnem pogovoru z novinarji poudaril Josip Aralica, tehnični direktor JE Krško. Naš jedrski prvenec, ki sicer zadovoljuje petino slovenskih oziroma hrvaških potreb po električni energiji, je doslej dal v omrežje 22,5 milijarde kilovatnih ur električne energije, smo lani pa rekordne 4,3 milijarde ali 388 milijonov kilovatnih ur več, kot so planirali. Za desetino večja proizvodnja seveda pomeni izjemen prihranek ter prispevek k manjši izgubi v elektroenergetskem sistemu. Če omenjenega presežka iz JE Krško ne bi bilo, bi v Sloveniji pokurili 510.000 ton lignita (tj. desetin* letne proizvodnje v Titovem Velenju) več ali na Hrvaškem požgali 98.000 ton več mazuta. Ker so v planirani proizvodnji zajeti že vsi stroški, kaže več proizvedeno energijo obre- meniti le za porabo goriva in različnih maziv, tako da čisti prihranek JE Krško v minulem letu presega 17 milijard dinarjev. V Krškem pripisujejo take rezultate predvsem visoki razpoložljivosti in izkoristku JE (za 8—9 odstotkov je višja kot pri podobnih elektrarnah na tujem), ki je do lanskega remonta obratovala s polno močjo neprekinjeno 6 mesecev ali 180 din, prav tako pa še bistveno krajšemu remontu, kot so predvidevali. »Temu primerno nizka je tudi naša cena za kilovatno uro električne energije: lani je bila 31,23 dinarjev, kar je bistveno manj kot iz premogovnih elektrarn. Pri planirani proizvodnji je za kilovatno uro električne energije strošek goriva 5,52 dinarja, za amortizacijo 6,05, za obresti na kredite 9,5, za druge materialne in investicijske izdatke 5,39, za bruto osebne dohodke, 1,14, za preostale stroške 3,66 dinarja,« pojasnjuje Jože Špiler, vodja oddelka za analizo proizvodnje. Ob dovolj kontinuirani proizvodnji (faktor prisilnih zaustavitev je bil lani vsega 2,3-odstoten ali pod povprečjem tujih JE) je bilo tudi manj tekočih izpustov. Letno dovoljena količina je 250 gigabekerelov, v Krškem pa je v povprečju le 7,46, oziroma v letu 1987 le 1,89 gigabekerelov, kar pomeni, da ob stabilnem obratovanju iz leta v leto upada. Pojavov tritija v podtalnici kmalu ne bodo mogli zaznati niti najpreciznejši instrumenti. V JE Krško načrtujejo tudi letos proizvodnjo 3,890 milijarde kilovatnih ur električne energije. Obratovanje elektrarne na polno moč praktično vse od konca oktobra lani obeta, četudi bo letošnji redni remont trajal nekoliko dlje, skupno 70 dni. V JE Krško pa opozarjajo tudi na nekatere probleme, zlasti skladiščenje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, saj se je medtem ob JE Krško nabralo že 6.000 sodov, prostora zanje pa je le še za 2 ali 3 leta. Manj problematično je ta čas skladiščenje izrabljenega goriva, saj bo treba dokončno rešitev poiskati v 12 letih ali še kaj dlje, kajti že prihodnje leto bodo vstavljali bolj obogatene gorivne elemente. To pa pomeni, da se bo ob vsakokratni menjavi število elementov od sedanjih 40 zmanjšalo za 28. vlado Podgoršek 26 Naš glas 2, 3. februar 1988 POZIV organizacijam in organom Zveze sindikatov Slovenije za obravnavo rezultatov gospodarjenja za leto 1987 Sindikati moramo z usklajenim sodelovanjem odgovornih družbenih dejavnikov zagotoviti, da delavci kot upra-vljalci družbenih sredstev v organizacijah združenega dela na podlagi zaključnih računov za leto 1987 čimbolj celovito in kvalitetno odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela ter poslovanja temeljne organizacije. Za strokovno izvedbo te pomembne naloge so odgovorni poslovodni organi. Pripraviti morajo poročila s poslovnimi podatki in kazalci tako, da bo delavcem in samoupravnim organom omogočeno oceniti stanje in probleme svoje organizacije, da bodo seznanjeni z rezultati gospodarjenja sorodnih OZD in najuspešnejših organizacij v podskupini dejavnosti, kakor tudi z uresničevanjem letnih in srednjeročnih planskih ciljev. Upoštevajoč namen akcije, to je zagotoviti uspešnejše gospodarjenje in nadaljni razvoj samoupravnega odločanja delavcev, je potrebno posvetiti pozornost tudi doseganju globalnih rezultatov gospodarjenja v letu 1987 in vplivu intervencijskih ukrepov na pogoje gospodarjenja v letu 1988. Sindikat v organizacijah združenega dela mora zahtevati od poslovodnih organov, da so delavci pravilno seznanjeni z vsemi poslovnimi odločitvami in predlogi, o katerih bodo odločali. 1. Pri obravnavi finančnih rezultatov poslovanja kaže posvetiti pozornost temu, ali je dohodek rezultat večje proizvodnje, produktivnosti dela, boljše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, manjših materialnih stroškov, združevanja dela in sredstev, lastnih razvojnih dosežkov, posodobitve delovnega procesa, izvoza, in koliko je rezultat iztrženih cen za lastne proizvode oziroma storitve. Ne glede na velikost dohodka, ki je rezultat inovacij in drugih tehnično tehnoloških izboljšanje treba vztrajati, da se ta del dohodka posebej prikaže in da delavci posebej oziroma ločeno odločajo o njegovem razporejanju. 2. Ocena poslovnih rezultatov mora vsebovati tudi oceno posledic splošnih pogojev gospodarjenja: — kakšen je bil vpliv sprememb v gospodarskem sistemu (obračunski sistem ...) — kolikšen je vpliv spreminjanja ukrepov tekoče ekonomske politike, še zlasti na področju cen, kreditnomonetar-nih pogojev in ekonomskih odnosov s tujino. 3. Osrednja pozornost v letošnjih razpravah naj bo namenjena nujnemu izhodu iz krize z odpiranjem pespektiv nadaljnjemu razvoju, ki ga bo omogočila tehnično-tehnološka in kadrovska prenova gospodarstva, razvijanje tržnih in tehnološko perspektivnih programov, intenziven način gospodarjenja in učinkovit prodor na svetovni trg. Oceniti je treba, ali so v posamezni organizaciji združenega dela že pričeli in koliko: — z organizirano aktivnostjo za oblikovanje posameznih prodornih, dohodkovno intenzivnih razvojnih programov — s spreminjanjem in ukinjanjem ekonomsko in družbeno neperspektivnih programov, ki ne prinašajo ustreznega dohodka ali ustvarjajo celo izgube — s kadrovsko prenovo, usposabljanjem, preusposabljanjem in prezaposlovanjem delavcev — s pravočasno kvalitetno pripravo sanacijskih programov in sočasnim prezaposlovanjem delavcev, katerih delo na novih programih ne bo več potrebno — z vlaganjem proste akumulacije v perspektivne investicije v lastni OZD, poslovno povezanih OZD ali kjerkoli v gospodarstvu — z odločnim zmanjševanjem vseh stroškov, ki so posledica neproduktivnega in slabega dela, zlasti stroškov transporta in energije. Delavci naj od poslovodnih organov zahtevajo izoblikovanje takšnih ukrepov za zmanjševanje vseh vrst stroškov in izboljšanje likvidnosti, ki bodo neposredno vplivali na povečanje dohodka. 4. V organizacijah združenega dela, kjer bodo pristopili k pripravi sanacijskih programov, naj bodo delavci zlasti pozorni na to: — ali so v sanacijskih programih opredeljene trajne rešitve za odpravo vzrokov izgub in nosilci za sprotno spremljanje rezultatov sanacije — ali je nadaljevanje obstoječih programov, na katerih so poslovali z izgubo, ekonomsko in družbeno utemeljeno, ali jih je treba v večji meri spremeniti ali celo opustiti — ali je sanacijski program v skladu s planskimi razvojnimi cilji in zahtevami prestruktuiranja gospodarstva — ali so predloženi sanacijski programi strokovno in znanstveno utemeljeni in če so predložene alternativne rešitve. Osnovne organizacije Zveze sindikatov naj predlagajo, da se v samoupravnih aktih opredelijo kriteriji in merila za ugotavljanje odgovornosti, predvsem pa postopki in vrste ukrepov proti organom in delavcem, za katere se ugotovi, da so odgovorni za nelikvidnost, motnje pri poslovanju in izgubo ali za neizvrše-vanje predsanacijskih in sanacijskih programov. Organizacije Zveze sindikatov naj od samoupravnih organov zahtevajo dograjevanje samoupravnih splošnih aktov, ne glede na to,ali je OZD poslovala z izgubo oz. je imela motnje v poslovanju ali je uspešno poslovala. V samoupravnih splošnih aktih je treba širše opredeliti ugotavljanje odgovornosti za gospodarjenje in upravljanje z družbenimi sredstvi. Nadaljevati je treba in vztrajati na takem sistemu delitve osebnih dohodkov, ki bo resnično stimuliral kreativno in inovativno delo tako v proizvodnji kot v poslovanju. Akcija zaključni računi poteka operativno enako kot prejšnja leta z opozorilom, da se tvorno in odgovorno vključijo vsi dejavniki, ki so dolžni opraviti to nalogo. Ljubljana, 25. 1. 1988 Predsedstvo RS ZSS Naš glas 2, 3. februar 1988 27 Izobraževanje za vodstva OO ZSS Ni malo osnovnih organizacij ZSS v krški občini, kjer so na občnih zborih opravili tudi volitve novih članov za svoja vodstva. Dejstvo je, da ravno v sedanjem času spreminjamo naše temeljne dokumente (Ustavo in Zakon o združenem delu), zato se toliko bolj kaže potreba po temeljiti pripravi novih aktivistov za uspešno opravljanje njihovih nalog. V te naloge šteje OS ZSS Krško iskanje poti za bolj gospodarno delo, boljše tržne odnose, zagotavljanje večje socialne varnosti delavcev, izboljšanje pogojev dela in nagrajevanje po rezultatih dela. Vse te naloge so v OS ZSS zapisali na vabilo za dvodnevno družbenopolitično izobraževanje. Posvet bo zaradi praktičnosti izvedbe organiziran v treh krajih: Brestanici, Krškem in Kostanjevici, 8., 9., in 10. februarja. V vsakem kraju bo po en dan namenjen temam, ki zadevajo organizacijo in delovanje osnovnih organizacij ZSS — Za zaščito ljudi rp v •• v* i i «1 Tečaji o živalskih kužnih boleznih Tudi v naši občini seje decembra začela široka akcija izobraževanja kmetov kooperantov na tečajih, kjer naj bi proizvajalci živil dobili temeljno znanje o kužnih boleznih ter o zaščiti ljudi in živali pred njimi. Podobno izobraževanje je v nekaterih občinah SR Slovenije že končano, ponekod še poteka, pri nas pa smo z majhno zamudo le pričeli. K tej aktivnosti nas obvezuje zakon o varstvu pred živalskimi kužnimi boleznimi s svojim 41. členom. Ne smemo pozabiti, da je precej kužnih bolezni, tako imenovanih zoonoz, ki so skupne ljudem in živalim, in daje namen teh tečajev pravzaprav zaščita ljudi. Organizacijo tečajev je prevzel M-Agrokombinat — njegova temeljna organizacija kooperantov. Izobraževanje se je pričelo v Koprivnici, kjer sta bila decembra opravljena dva tečaja, nadaljevalo se je januarja na Senovem z dvema tečajema in na Rožnem z enim; sledili bodo še tečaji v drugih krajih, vse do vrha Gorjancev. Tečajnikom predavata mag. Miro Mikeln in prof. dr. Armin Tomašič, ki sta hkrati tudi člana izpitne komisije, vodi pa jo dr. Ignac Kralj iz temeljne organizacije kooperantov. pač delovna napotila za predsednike. Razgovor se bo sukal okrog organiziranosti članstva ZSS v občini Krško in metod dela, vloge in smisla, organiziranosti delavcev v ZSS, urejanja delovnih razmerij... Drugi dan bo za vse udeležence organizirano skupno srečanje in razgovor v DKD Edvard Kardelj v Krškem (v petek, 12. februarja). Ciril Baškovič, izvršni sekretar P CK ZKS>bo predaval o prestrukturiranju gospodarstva in inovacijah, dr. Livio Rajko (Žična Celje) bo govoril o gospodarjenju v tržnih pogojih, Janez Železnik, predsednik odbora za DPU pri RS ZSS,pa bo zbranim spregovoril o učinkovitosti delovanja organov in organizacij ZSS. Predavanja v drugem, skupnem dnevu družbenopolitičnega izobraževanjaje OS ZSS organiziral v sodelovanju z Medobčinskim študijskim središčem CK ZKS v Krškem. V Koprivnici je obiskovalo tečaje blizu 60 kooperantov, ki so vsi z večjimi ali manjšimi težavami opravili izpit. Za zaključek izobraževanja so krajani KS Koprivnica še enkrat izpričali svojo enotnost in gostoljubnost: organizirali so pravo mini veselico s pesmijo, plesom in seveda tudi z jedačo in domačo kapljico. Kako prijeten je bil konec tečaja, pa najbolje ilustrira pričujoči posnetek tečajnikov in članov komisije. Ob koncu bi rad odgovoril na nezas-tavljeno vprašanje: Ali je danes čas, da zapravljamo denar, ki ga itak ni zadosti, za take tečaje? Odgovor je takle: Ravno danes je skrajni čas, da ljudi poučimo o varovanju človeškega in živalskega zdravja, saj so vse pogostejši »črni« zakoli in tudi rubrike v kronikah o zastrupitvah s hrano so vedno bolj polne. Daje skrajni čas za tečaje, pričajo tudi izjave tečajnikov, da so se dosti naučili in da tečaji niso bili potrata časa. a. t. »Matiček se ženi« Ob prazniku slovenske kulture bo v Krškem gostovala drama SNG Maribor z Linhartovo komedijo Matiček se ženi. Predstava bo v soboto, 6. februarja ob 18. uri, vstopnina pa znaša 200 dinarjev. Pred predstavo bodo zaslužnim delavcem s področja kulture v naši občini v imenu Zveze kulturnih organizacij podelili Prešernove plakete. 28 Naš glas 2, 3. februar 1988 Oddih in rekreacija Glas naroda Za zdravje gre V Krškem že dolgo čutimo, da živimo v ekološko močno obremenjenem okolju. Naša industrija nam s svojo emisijo povzroča težave pri dihanju. Že popolnoma zdravemu človeku je neprijetno na prostem, ko pritisne nizek zračni tlak. Zlasti so izpostavljeni tisti odrasli in otroci, ki že imajo preobčutljiva dihala in so nagnjeni k prehladom. Škodljivi dejavniki okolja in dovzetnost posameznika se sumirajo pri razvoju bolezni. Iz gibanja obolevnosti, odsotnosti z dela in invali-dizacije lahko ugotovimo, da so obolenja dihal na prvem mestu tako pri odraslih kot pri otrocih. V SR Sloveniji je bilo pred nekaj leti registriranih 10 bolnikov s kroničnim bronhitisom na 1000 prebivalcev, v starostni skupini od 45 do 64 let pa 31,5%. Najpogostejše je v produktivni dobi — med 40. in 64. letom. To obolenje zaradi kroničnega poteka povzroča razvoj tako imenovanega pljučnega srca. Zaradi same bolezni, pogoste nezmožnosti aktivnih zavarovancev za delo in nastajajoče invalidnosti je sistematično izvajanje zaščite in preventivno zdravljenje na morju še kako dobrodošlo. OSSS želi prispevati k izboljšanju zdravja tistih delavcev, za katere je že doslej dokazano, da imajo pogosta obolenja dihal. S svojo akcijo želi korisiti, dokler se koristiti še da. V sodelovanju z delovnimi organizacijami občine Krško predlaga za ogrožene 3-tedenski klimatsko-rekreativni odmor v Nerezinah na Lošinju v predsezoni in posezoni. Izbor oseb naj bi bil izveden po strokovnih zdravstvenih kriterijih s sistematskim pregledom pred nastopom zdravljenja. V sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah bi morda na ta način izboljšali zdravstveno stanje najbolj prizadetih delavcev in otrok in s tem posredno vplivali na racionalnejšo potrošnjo zdravstvenega dinarja. Ta korak se nam zdi potreben in koristen, z njim želimo vzbuditi pri ogroženih občutek varnosti. Prav gotovo bi bila vložena sredstva na ta način dobro naložena in izkoriščena. Zdravstveni dom Krško Januar '88 Saj vsi vemo, da so tako prodajalci kot vozniki ljudje. Kot vsi ostali ali pa že malo bolj, ker so na milost in nemilost prepuščeni slabi volji, kritiki, napadom in vsem ostalim ljubkim podrobnostim človeškega značaja. Jasno je, da jim na-vsezgodaj zjutraj ni vedno do tega, da bi veselo skakali po prodajalnah, pred čemerne in neučakane kupce zbirali naročeno blago in ga začinjali s sproščenim, srečnim nasmehom. Malo se jih morda .še drži jutranji prepir z zakoncem, neprespana noč zaradi otrok in še cela vrsta drugih nadlog. Žal pa opravljajo nehvaležen poklic prodajalca in pač pred svoje nosilce postavlja določene zahteve. Priznati velja, da v nekaterih prodajalnah (n.pr. samopostrežba na CKŽ) tem zahtevam poklica kar dobro strežejo in da se zasebne nadloge in muhe prodajalk sila poredko odražajo pred kupci. Morda k temu prispeva tudi samopostrežni način izbire blaga, ki ga v klasični trgovini nekaj metrov stran pač ni. Zato se seveda v tej prodajalni vsak korak, gesta in zlasti vse,kar ni storjeno, pa bi moralo biti, toliko bolj prime ljudi-kupcev. Prodajalci so jim ves čas čakanja pred pultom na ogled, prepuščeni njihovi večji ali manjši dobrohotnosti. To je vse res, če stvari gledamo objektivno. Če pa se postavimo na kupčevo stran, moramo upoštevati, da tudi njemu ni bilo prihranjeno marsikaj od »sladkosti" zasebnega nočnega in jutranjega življenja, ki smo jih prej všteli med olajševalne okoliščine prodajalcem. Ob tem, da so zaspani, utrujeni in slabe voljetse jim praviloma še mudi v slulbo,saj bi radi nakup opravili čim bolj mimogrede. Vedo tudi, da bodo s kruhom v vrečki veliko lažje pričakali odhod domov, ker ni nujno, da ne bo v prodajalni do petnajstih pošel! Zaradi tega vsega jim je zjutraj dragocena vsaka minuta. Tudi tiste tri ali pet, kolikor jih zapravita prodajalka in voznik žitovega tovornjaka, ne da bi sploh opazila,in vsaka sekunda, ko i delo v prodajalni poteka s polžjo naglico,se za čakajočega človeka zjutraj spremeni v večnost in še prilije malo žolča k njegovim mukam, pa naj so te objektivne ali namišljene. Njegova volja se potem posredno odraža na njegovo obnašanje skozi vse dopoldne. Res je: češe ljudem mudi, naj gredo v druge prodajalne, kjer so delavci urni, učinkoviti, kjer delajo naprej in ne nazaj, kot se včasih človeku zazdi. Toda. zakaj pa potem sploh še potrebujemo one prve?! Naš glas 2, 3. februar 1988 29 DKD Edvarda Kardelja Filmski spored za februar L, ponedeljek, 20.00: STRATEGIJA SRAKE, domača drama 2., torek, 11.00: RISANKE 17.00: RISANKE 20.00: ZAPUŠČENI KANJON, ameriški film fantastike 3., sreda 11.00: BUD SPENCER V AKCIJI, italijanska komedija 18.00: BUD SPENCER V AKCIJI 4., četrtek, 11.00: RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA, ameriška risanka 18.00: RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA 20.00: KDO BO UBIL MOJO ŽENO, ameriška komedija 5., petek, 21.30: PRINCESA Z ASFALTA, francoski erotični 6., sobota, 11.00: ČLOVEK, IMENOVAN BULDOŽER, italijanski akcijski 21.30: KIBORG, italijanski avanturistični 7., nedelja, 18.00: ČLOVEK, IMENOVAN BULDOŽER 9., torek, 17.00: RISANKE 18.00: ČISTO PRAVI GUSAR, domači mladinski 20.00: DIRKA ZA ČASOM, angleška komedija 10., sreda, 18.00: ČISTO PRAVI GUSAR ' 20.00: ODHOD BOJEVNIKA BRON-XA, italijanski akcijski 11., četrtek, 18.00: ČISTO PRAVI GUSAR 20.00: ŠAKALI — AMERIŠKA PRAVICA, ameriška kriminalka 12., petek, 18.00: ČISTO PRAVI GUSAR 20.00: VOHUNI KOT MIDVA, ameriška komedija 21.30: LJUBEZEN, HREPENENJE, NENAVADNOST, nemški erotični 13., sobota, 18.00: VOHUNI KOT MIDVA 20.00: ČISTO PRAVI GUSAR • 14., nedelja, 16.00: ČISTO PRAVI GUSAR 18.00: NORI DETEKTIVI, ameriška akcijska komedija 16., torek, 17.00: RISANKE 20.00: BETI BLUE, francoska ljubezenska drama 17., sreda, 18.00: MAŠČEVANJE KRILATE KAČE, francoska komedija 20.00: HOT DOG, ameriški akcijski 18., četrtek, 20.00: HOT DOG 19., petek, 21.30: ŠEST ŠVEDINJ Z BENCINSKE ČRPALKE, nemški erotični 20., sobota, 20.00: BOTER II., ameriški gangsterski 21., nedelja, 18.00: GUNISI, ameriški avanturistični 23., torek, 17.00: RISANKE 18.00: PLATOON, ameriška vojna drama 20.00: ZAKON MOLČANJA, ameriški akcijski 24., sreda, 18.00: HITRONOGI KOLESARJI, ameriški akcijski 20.00: PLATOON 25., četrtek, 18.00: PLATOON 20.00: MAŠČEVANJE V ULICI BRESTOV, ameriška srhljivka 26., petek, 18.00: BUD IN TERENCE — MOČNA FANTA, italijanski pustolovski 20.00: PLATOON 22.00: DVIGNI SIDRO, ameriška erotična komedija 27., sobota, 18.00: BUD IN TERENCE — MOČNA FANTA 28., nedelja, 18.00: BOKSAR, kanadski akcijski Cena 850 din (1700zaorg.) REVIJA ZA RAZVOJ Letnik 4 ;-huar 198S BHHBHHESSB59EB 1 RR4(1988) 1, str. 8 Milan Štante: Razmišljanja o slovenski podjetnosti Če pogledamo etnične skupine, ki so se v preteklosti uveljavile po svetu kot uspešni poslovneži, najdemo pri njih dve skupni potezi. Prva je parijstvo, to je izrinjenost iz družbe, kar povzroča občutek ogroženosti, ta pa poraja motiviranost za uspeh. Druga značilna poteza pa je, da so te skupine povezane z drugimi narodi, in sicer s številnimi osebnimi poznanstvi, oziroma da pripadniki te skupine ostanejo povezani tudi, če so razpršeni po svetu. Slovenci doslej nismo znali izkoristiti teh poznanstev z drugimi narodi in svojih zdomcev po svetu v komercialne namene. RR4(1988) 1, str. 16 Borut Šturm: Razvoj — glavni vzrok za dobro in slabo kakovost Če natančno razčlenimo medsebojni vpliv različnih funkcij \ podjetju in vpliv posameznih funkcij na končno kakovost izdelkov, ugotovimo, da je razvoj ključna funkcija, ki najbolj vpliva na kakovost. Večini problemov in napak, ki se pokažejo med proizvodnjo in pri končnem izdelku, se lahko izognemo s pravilnim prijemom v razvojni fazi. RR4(1988) 1, str. 23 Fedor Černe: Vrednotenje razvojnih odločitev in varstvo okolja — metodološki pristop V članku je prikazan model za vrednotenje ekoloških posledic gospodarskih odločitev. V drugem delu so prikazani rezultati preisku-sa modela na primeru onesnaževanja površinskih vodotokov na območju 88 aglomeracijskih enot v Sloveniji. RR4(1988) 1, str. 12 Andrej Kim: Napredek — med dobrim in zlim Skozi zgodovino so ljudje imeli različne predstave o napredku. Predindustrijske družbe, ki so statične, imajo predstavo o ciklično-sti gibanja v naravi. Razsvetljenstvo je uvedlo idilično predstavo o napredku, vendar je hkrati zaznavalo že prve probleme. Marksizem je meje napredka videl v družbi in ne v konfliktu z naravo. Danes vemo, da ima vsak tehnološki napredek tudi senčno stran, ki se kaže zlasti v ogroženosti narave, zato moramo ponovno definirati, kaj je napredek. RR4(1988) 1, str. 28 Vasja Vehovar: Koliko vlagamo v znanost Vlaganja v raziskovalno dejavnost so se v letu 1986 in 1987 bistveno povečala. Povečanje je bilo nujno in v splošnem kaže pozitivne premike. Učinkovitost pa zmanjšujejo slabosti v organiziranosti in upravljanju. 30 Naš glas 2, 3. februar 1988 Prizadevni prebivalci Lok Vas Loke na meji med krajevnima skupnostima Krško in Zdole je do nedavnega z asfaltirano zdolsko cesto in Bučerco povezoval samo kolovoz. Prvi poskus, da bi uredili to pot, seje pred leti izjalovil, a lansko jesen so vendarle prišli do prave, asfaltirane ceste. Krajani so se na svojem zboru zavezali, da bo vsako gospodinjstvo za asfaltiranje prispevalo po 600.000 din, 23 lastnikov vikendov ob tej cesti pa po 250.000 din. Domačini (razen enega) so svoje obveznosti poravnali, med lastniki počitniških hišic pa seje večina ognila vabilu k solidarnosti. V Lokah so seveda veseli cestne povezave z občinskim središčem, ki bo tudi pozimi uporabna (plužena) in ki jim močno lajša pot do delovnih mest. Želijo pa si še cestne povezave med Krškim, Lokami, Anovcem in Zdolami. Gre za 1200 metrov že nasute in razširjene ceste, ki bi jo bilo treba med Lokami in Anovcem prevleči z asfaltom. To bi omogočilo varen promet tudi v primeru, če bi zdolsko cesto v Klanjščkovem bregu spodkopal zemeljski plaz in bi postala neprevozna. Če bi uredili prej omenjeno (5 km dolgo) cesto, bi se ognili daljši (17 km) poti v Krško preko Zgornje Pohance. Ta modernizacija bi omogočila tudi krožno avtobusno progo »Krško—Zdole—Ano-vec—Loke—Kremen—Krško. Otrokom in delavcem ne bi bilo treba iz Lok pešačiti do avtobusne postaje na Zdolah, kar je zlasti v snegu in dežju kaj neprijetno opravilo. Domačini iz tamkajšnjih tridesetih gospodarstev načrtujejo, da bodo zastavljeni cilj dosegli že leta 1988 — seveda z združenimi močmi in ob razumevanju družbenopolitične skupnosti. Ika ************************** S torijem po primorskem hribovju Gora ni nora — nor je, kdor gre gor! Kdor gre gor z motorjem, je pa dvakrat nor. To Miran Pribožič brez zadrege priznava, vendar je zadovoljen, da ima za sabo zanimivo izkušnjo planinca, ki se je naveličal peš kolovratiti po hribih in se odločil, da bo šel med skale z motorjem. Celoten zapis o tem, kako sta se v primorskih hribih »obnašala« Miran in njegov tori, lahko preberete v Planinskem vestniku št. 11 (november 1987),tV»i pa vam bomo skušali vzbuditi zanimanje z odlomkom o vzponu na Slavnik. Krško Dražirani žvečilni bonboni za izvoz Med tistimi sedmimi jugoslovanskimi kondi-torji, ki na leto skupai proizvedejo okrog 10 000 ton žvečilnih gumi|ev, zaseda krški Imperial, temeljna organizacija Žita Ljubljana, najuglednejše mesto. Sami proizvedejo 3.000 ton in od tega kar 900 ton izvozijo, v glavnem v ZDA in Kanado, torej v domovino žvečilnega gumija. Od izvoza je namreč odvisen uvoz gumijeve baze, ki je pri nas ne izdelujemo. Pretežno žensk; 294-članski kolektiv so novembrski ukrepi ZIS dodatno prizadeli, kajti prodaja nič kaj življenjsko pomembnih izdelkov je že poprej začela upadati. Nato so bili prisiljeni vrniti cene, cene surovin in energije pa so se nenormalno povečale. Ker se okusi doma in v svetu pač spreminjajo, je manjše tudi povpraševanje po žvečilnih gumijih, povečuje pa se za dra-žirane žvečilne bonbone. V Krškem računajo, da jih bodo lahko proizvajali že letošnje- CotpodtrsU festnik 88 ga aprila, kajti dotlej bodo nared pridobljeni proizvodni prostori ter oprema, ki jim jo skupaj s tehnologijo že vrsto let odstopa zahod-nonemška firma Unibon. Njen lastnik Hitsč-hler zna ceniti kakovost krških »slaščičarjev- in njihovo ažurnost. Z dodatno proizvodnjo - 200 - 300 ton dražiranih žvečilnih bonbonov letno - bodo bistveno povečali izvoz, kajti novi proizvod bodo sprva v celoti prodajali na tuje. Do bistvenih sprememb pa zna medtem priti pri žvečilnem gumiju - za izvoz ga izdelajo 80-90 različnih vrst, za domači trg pa blizu 30 vrst - kajti domače surovine so tudi trikrat dražje kot uvozne, proizvajalci sladkorja, sirupov in barvil pa jim kot finalistom že tako vsiljujejo višje cene. Pri Imperialu se zavedajo, da bodo izdelke, ki bi prinašali čisto izgubo, nehali proizvajati. V. P. ************************ ******************** *********** 2e začetek je bil za moje pojme malo čuden, saj naju je s torijem premetavalo kot na kakšni ladji v neurju. Kakšne tri kilometre sva se takole pripeljala (oziroma bolje rečeno priskakljala), med tem večkrat nasedla na kamenju (tori ima namreč kolesi od »šajtrge«, torej ima motor čisto pri tleh), naprej pa z vožnjo na motorju ni šlo. Moral sem se odločiti, imol po cem kar tri možnosti. Prvič, sesti nazaj na motor in se spustiti v dolino ter poskusiti po priporočeni poti, drugič, pustiti motor tam, kjer je, se povzpeli na vrn in se vi ruti po motor ter se odpeljati po kolovozu v dolino, in -tretja, verjetno najbolj nora varianta, riniti torija na vrh Slavnika in se spustiti z vrha v dolino po priporočeni poti Kaj mislite, za katero različico sem se odločil? Ma, jasno, za ta noro! Sledilo je mučno vlečenje in rinjenje torija navkreber. Nekaj časa sem ga rinil s prižganim motorjem in si hotel tako pomagati, vendar ni šlo, ker mi je zadnji konec spodnašalo, saj je bil prelahak. Za rinjenje in vlečenje pa je bil pretežak. Seveda sem v tako čudovito lepem in sončnem vremenu kar hitro opešal. Ko sem se končno privlekel do vsaj malo ravnega prostora, kjer sem lahko postavil motor na nogici, sem imel kratko pavzico in striptiz, nakar sem zopet nadaljeval delo kot vprežna živina. Nekaj časa sem vlekel na levi strani, pa zopet na desni, potem sem rinil na levi, pa zopet na desni. Vsakih deset korakov sem lovil sapo in hlastal za zrakom, kot da bi se utapljal. Saj v bistvu sem se — v lastnem potu. Po vsega skupaj dveh urah in pol opote-kanja, kolovratenja in preklinjanja se mi je prikazala Tumova koča na Slavniku. Tu sem imel prvotno namen prenočiti. Ker pa sem imel časa še dovolj, sem se samo oskrbel s hrano, popil pivce za živce s kokakolco, požigosal in se odpeljal po še kar lepi makadamski cesti proti Kozini. Ker sem varčen voznik, sem motor pri vožnji navzdol ugasnil, a kaj, ko se pri avtomatiku pri določenih obratih motor kar sam prižge. Preostalo mi je edino, da zaprem dovod goriva ali pa dovod zraka. Tako sem se počasi in varčno, predvsem pa potiho, kar tudi ne gre zanemariti, pripeljal v civilizacijo, od tu pa naprej proti Škocjanu oziroma proti Matavunu. NORA POT NA SLAVNIK Sledila je vožnja čez Črni kal. E. tu pa se je pokazala vsa prednost mojega gibčnega motorčka. Turisti so se vračali domov, zato je bila proti Ljubljani kar precejšnja gneča. Tu sva midva stopila v ospredje, ko sva v hrib in ob polni črti ..šišala« takšne znamke avtomobilov, kot so BMW. mercedes, nissan. porshe. da se o kakšnih lordih, oplih in podobnih ubožcih sploh ne pogovarjamo. Nekajkrat sva se z nizozemskim avtobusom prehitevala in se dajala, kdo bo močnejši. Ker pa pametnejši ponavadi odneha, sem kmalu zavil proti črnotičam in Podgorju. Tu sem iskal kakšno cesto, ki bi vodila na Slavnik. Od domačina sem zvedel, da s te strani ne vodi na Slavnik nobena takšna pot, ki bi se ji lahko rekla cesta; s tega konca vodi na Slavnik samo kolovoz, pa še ta zasluži to ime samo nekaj kilometrov, potem pa preide v zaraščeno planinsko pot. Seveda mi je odsvetoval vožnjo po tej poti s torijem in mi priporočil makadamsko cesto, ki pelje iz Prečnice, to pa je čisto na drugem koncu. Pameten mož. No, ker smo Slovenci trmasti, se nisem dal pregovoriti in sem vztrajal pri svojem. Naš glas 2, 3. februar 1988 31 Kaj hoče Milan Kučan? V Sloveniji že dolgo nismo imeli partijskega funkcionarja, ki bi bil tako priljubljen, kot je predsednik predsedstva CK ZK Slo venije Milan Kučan. Vsi se strinjamo z njim, da moramo ustvariti močnejšo materialno osnovo, iz katere se bomo lahko povzpeli na višjo kulturno raven, da bi lahko sledili Evropi Kučan terja večjo demokratizacijo naše družbe, da bi spet povezali vse zdrave sile v skupen napor in za skupen cilj — rešitev iz krize. Go vori nam, da moramo biti bolj ambiciozni z višjimi cilji saj lahko napredujejo samo tisti, ki so si sposobni take.cilje zastaviti in jim slediti V več svojih javnih nastopih je med drugim dejal da se moramo spet vrnili k Evropi ker smo tu rojeni in se bomo le tu lahko potrdili ter dobili ugled Skratka, Kučan prihaja v pravem času s pravimi stališči ki smo jim voljni prisluhniti Vprašanje pa je, koliko je za sedaj že prave volje, da bi mu sledili Toda sam Kučan go vori, pa tudi razmere v svetu kažejo, da ni več mogoče čakati, sicer bo vlak za socializem odpeljal mimo. In mi bomo izgubili enkratno priložnost, ki smo si jo izborili z revolucijo, da zgradimo družbeni red po meri človeka. Več o pogledih Milana Kučana v današnji Prilogi J. SIMČIC BREZ PAMETI NE GRE Vsak dan se pojavljajo vprašanja, na katera je treba odgovarjati. Tako vprašanje je, aH smo za enakost v revščini. Gre tudi za vprašanje, ali je v socializmu lahko nekdo tudi bogat Ni tako daleč nazaj, ko je bil greh, če je imel nekdo več kot drugi. Seveda pustimo ob strani tiste, ki so se okoristili na tak ali drugačen način. To je problem učinkovitosti naše družbe v boju s kriminalom in korupcijo. Mi moramo začeti razmišljati o tem, da damo pravično nagrado inovatorju, ki je tovarni prihranil stroške. Pri nas moramo hkrati ustvarjati razmere, v katerih bodo delavci spoznali, da brez pameti ne gre.... V Sloveniji nimam učinkovitega informacijskega sistema. Brez tega pa se danes ne da intenzivno poslovati proizvajati in odločati. O tem pa tudi o drugih vprašanjih se govori na sestankih osnovnih organizacij. Vendar morajo osnovne organizacije dan na dan postavljati vprašanja vodilni strukturi, ali ima razvojni koncept. Brez tega nobeno vodstvo ne smo dobiti podpore ali družbene finančne pomoči. S tem v zvezi je tudi vprašanje, kakšno Jugoslavijo hočemo. Jo vprašanje je aktualno zaradi ustavne razprave, ki bo potekala tudi v osnovnih organizacijah. Jugoslavija je rezultat odločitve, da se narodi in narodnosti združijo zaradi socializma, zaradi boljšega življenja. In ne zaradi nekakšnega jugoslovanstva. V Jugoslaviji mora ta ideja še naprej vezati vse narode seveda ob upoštevanju nacionalne enakopravnosti, pogoj za to pa je pravica do razpolaganja z rezultati in presežki svojega dela. Vsi odnosi morajo izhajati od tu naprej. Mi imamo demokratično koncepcijo federacije v 244. členu ustave, ki v bistvu računa s pluralizmom subjektov. Ni treba, da ena republika diktira drugi. To vprašanje je pomembno, ker je precej nejasnosti okoli ustavnih amandamajev. Zato ne smemo nikoli pozabiti, da smo se združili zaradi socializma, da je to naša skupna država. KIDRIČ IZ LETA 1952 In v tej državi nihče ni bolj poklican od drugega, da skrbi za enotnost Vse pomembnejši pa je pri tem ekonomski interes. Ob tem moramo meniti ideje o odcepitvi Slovenije. Cesto mislimo, da nas v Jugoslavijo ne povezujejo nobeni ekonomski interesi, ampak le politična volja. To pa ni res. Slovenija je to, kar je, le v Jugoslaviji. Izven Jugoslavije bi bila Slovenija to, kar je Makedonija znotraj nje. V federativnem sistemu je dana garancija za zavarovanje enakopravnosti naroda in manjšine. Te garancije pa morajo biti uporabljene ne za blokado skupnega življenja, ampak za njegovo učinkovitost Gre za nove zamisli o socializmu v i « ^3 os -1° SOCIALIZEM SINOV NE BO ENAK SOCIALIZMU OČETOV sedanjih pogojih in razmerah. Reforme Gorbačova, kitajske, poljske, madžarske spremembe imajo ena sam skupni imenovalec: kako povečati učinkovitost sistema ali kako najti nadomestilo za tisti ključni motiv, ki ga v kapitalističnem sistemu predstavlja profil Če berete Kidriča iz leta 1952, boste lahko ugotovili, da so njegove ugotovitve take, do kakršnih je prišel Gorbačov. Mi smo lorej že davno spoznali, kje je problem, če kolektiv ni dolžan sam sebi priskrbeti plačo, akumulacijo, denar za zdravstvo, šostvo, potem mora to storiti nekdo drug. In ker vsi tako živimo, potem tisto, kar je slučajno rezultat nekega skupnega dela, porazdelimo na glavo in ne na roke ali na delo. In to nas vleče navzdol. Socializem danes ni več isti, kot je bil, ker se je medtem spremenil tudi svet O tem pa govorimo zato, ker bi vas rad opozoril na neke nesporazume okoli zunanje politike. Mi govorimo o tem, da mora jugoslovanska zunanja politika zagotoviti večjo prisotnost Jugoslavije v Evropi. To se tolmači, kakor da mi zahtevamo revizijo naše zunanje politike. Pomeni pa samo večjo prisotnost v tem geopolitičnem prostoru, v katerem smo mi rojeni. Jugoslavija je dobila ugled in veljavo v Evropi leta 1948, ko se je borila za svojo suverenost Takrat smo imeli velik moralni ugled, imeli smo ga v Združenih narodih, vendar zaradi tega, ker smo ga imeli v Evropi. Mi ne moremo biti pomembni v Evropi, ker imamo vpliv v Afriki, ampak obratno. V Afriki ga lahko imamo, če lahko afriškim državam odpiramo vrata v -vropo. NAŠ PROSTOR V EVROPI Zato moram orazmisliti, kje je naš prostor znotraj Evrope. Ob tem se pojavlja več nejasnosti okoli našega sodelovanja v skupnosti Alpe-Jadran. Navidez je to hrvaški in slovenski interes, vendar to ni res. Mi ne moremo prodajati nič slovenskega. Mi lahko prodajamo tisto, kar ima Jugoslavija, in temu dodajamo industrijsko tradicijo in pamet O tem, da je Jugoslavija večnacionalna država, bomo morali spregovoriti tudi v osnovnih organizacijah, a na preprost način. Če nas bodo ljudje razumeli, bodo tudi vedeli, kaj hočemo. Pri vsem tem pa se moramo mi razpoznavati kot komunisti. V delavskem svetu morajo člani komunisti povedati: »To je politika ZK.« Ljudem moramo hkrati povedati, da socializem, kakršnega imamo, ni naš skrajni domet. Javno mnenje je danes zelo mobilizirano, štihovi večeri v Slonu, razpravlja se v dvorcu Zemono in prav je tako. O tem govorim zato, ker je ZK napadena. ZK Slovenije očitajo, da nima vpliva v Beogradu, ker nimamo legitimnosti od slovenskega naroda, delavskega razreda, češ da nam je to legitimnost podelil nadrejeni zvezni center, ker je ZK Slovenije struktura, ki vodi upravno enoto federacije. Na to tezo pa ne smemo pristati, ker je zgodovinsko netočna Tako pisanje je del demokratične razprave in ga ne smemo prepovedati, a molčati tudi ne kaže. Najbolj lahko takim napadom odgovorimo z dejstvom, da nobeno kapitalno razvojno vprašanje ni šlo mimo ZK. Mi moramo znati razpravljati o problemih, ne smemo zamegljevati stvari. Naše ambicije morajo biti realno uresničljive. Gre pa za to, kdo bo v ZK. Ali bodo v njej tisti, ki žele kaj spremeniti (žal jih je malo), ali tisti, ki si žele obdržati obstoječe stanje družbe. Večino ustvarimo tisti, ki želimo progresivne spremembe. Pri tem vam želim uspeh, kajti prepričan sem, da ste zato na čelu osnovnih organizacij, ker ste napredni.« Pripravil: J. SIMČIČ 32 Naš glas 2, 3. februar 1988 Važno opozorilo Predvsem nobene panike Protiukrep je že na poti Vsem občanom naše družbenopolitične skupnosti sporočamo to grozljivo novico, predvsem s prošnjo in upanjem, da jih ob njej ne bo zajela brezglava panika in da bodo ohranili mirno kri. Najnovejše raziskave članov turističnega društva v naši občini so neizpodbitno dokazale, da se nam sicer z odmerjenimi, dostojanstvenimi koraki, a vseeno neustavljivo bliža Pl 'ST. V trenutku, ko berete to novico, je ta burkež oddaljen od nas le kakih deset dni in navadni Zemljani skorajda ni- mamo naftna, da bi njegov prihod preprečili. Glede na njegovo razvpito in nepopravljivo nagnjenost k potegavščinam, neresnos-tim, najrazličnejšim izbruhom govorniške vneme, predvsem obarvane ali začinjene s pikrostjo, so si naši prizadevni turistični delavci omislili edino možno zdravilo, ki naj bi v bistvu služilo kot strelovod in speljalo na varno vse, kar temu burkežu in njegovim po-magačem pride na misel, ali (kar je še huje) mimo misli na jezik. V Krškem bodo ponovno izšle PUSTNE . \01TICE.. \jihov slovesni prihod med naše občane napovedujejo za 10. februar, če ti-skarnarji svoje obljube niso vzeli le kot pustno šalo. %_ato torej pozivamo vse občane, naj ne nasedajo protipropagandnim dezinformacijam in naj se pri trafikantih »ogrebejo« za svoj izvod PUSTNIH NOVIC. Vsem, ki še vedno raje verjamejo zlobnim jezikom kakor nam, lahko zagotovimo, da se bodo še na lasten žep prepričali o resničnosti naših trditev — takrat, ko bodo dali za izvod 1000 dinarjev. Dva špricerja gor ali dol se ne bo hudo poznalo, to pa je že od nekdaj bila referenčna valuta za preračunavanje cene PUSTNIH NOVIC. Narode, navali!!! (Saj potem borno itak šli na špricer) Skupaj nas Je več Nas glas se Je prevesil že v deveto leto svojega siviJenja. To Je lahko veliko ali malo, pač odvisno od meril, ki si Jih zastavimo. Polnoleten se ni, a upoštevati kaže, da so otroci v teh letih že čisto pravi, vedoželjni šolarji, raziskovalci, da radi človeka izčrpajo s celo vrsto vprašanj, da lahko tudi marši__katero uSpičijo... Recimo, da za Naš glas ne veljajo povsem enaka pravila o staranju, da mu lahko priznamo nekoliko več zrelo -sti . . . Ce sedaj skozi to lupo poldozorelosti skuSamo oceniti njegovo podobo,graje in hvale,ki ga spremljajo, lahko v povprečju dobimo kar ugoden rezultat -tudi povsem logični drobceni meri samovšečnosti in popustljivosti do sebe navkljub. Seveda pa v du&i vedno gloda črv dvoma: ali niso hvale samo odraz slabe vesti tistih, ki bi morali nekoliko več prispevati ali narediti za to našo "Skupno delegatsko informacijo!?" V načelu bodi dovolj, če ostanemo pri vprašanju, saj do odgovora itak ne bomo mogli tako zlahka priti. V veliko uteho in potrdilo, da nas občani naSe družbenopolitične skupnosti vendarle radi berejo, da Jim nekako koristimo, je dejstvo, da nas vabijo med sebe, na svoje proslave, prireditve, pomembne dogodke.. Tudi ta uteha ima svojo senčno plat: dva zaposlena v INDOK centru pač lahko pripraviva tisto, kar je obvezni del vsebine Našega glasa. To so povzetki delegatskih gradiv. V pogojih, ko roki pritiskajo, ko Je treba uskladiti nejasne podatke iz gradiv,ko Je treba opraviti Se kup podrobnosti pred pričetkom samega procesa nastajanja glasila, pač zmanjka Časa za vse ostalo. Dodatno delo, ki smo ga opravljali zato, da bi bil NaS glas bralneJSi.se Je iz prostovoljnega pris -pevka h kakovosti spremenil v nekakSno običajno pričakovanost. Kar težko Je ljudem dopovedati,da preprosto ne zmore - va, da je preveč, da periodika izhajanja ne omogoča tako sprotno spremljanje dogodkov, kot si ga oboji želimo... Seveda obstaja tudi za to reSitev! Vsak, kdor ima kaj povedati, se pohvaliti z dosežki lastnega kraja, Športnega druStva ali koga izmed svojih znancev, prijate -ljev, kdor želi dobronamerno pograjati kako slabost, nam lahko to sam sporoči, nam prinese poslikan film, ki ga bomo mi razvili, izdelali fotografije, mu vrnili razviti film in Se novega podarili . . . Skratka¦ vabimo vti k sodelovanju -vse, ki imate kaj povedati. Naj vas ne moti, če mislite, da niste ravno rojeni pisatelji ali novinarji. Za to plat nalaga sodelovanj« bomo poskrbeli mi. Popravili in priredili bomo vaSa besedila - seveda v dogovoru z vami, vstavili vejice in velike začetnice... Ce pa vendarle mislite, da vam pisanje ne bo Slo od rok in bi vseeno radi kaj objavi -li, se oglasite pri nas v uredništvu in nam povejte, kaj vas teši, pa bomo stvar zapisali s skupnimi močmi in v dogovoru ! To je način dela, ki ga v INDOK centru redno uporabljamo in plod tega sodelova -nja je letoSnje že drugo novoletno srečanje najbolj rednih in prizadevnih sodelavcev NaSega glasa.Izmed 22 vabije -nih se Jih je žal odzvalo samo petnajst, a bilo nam je prijetno, pogovorili smo se resno, nekaj Sal smo razdrli in tistim, ki so bili najbolj prizadevni, podelili knjižne nagrade. Knjiga ima pač ob svoji materialni vrednosti (ceni) tudi moralno - kulturno in zato si bomo,dokler bo le mogoče, prizadevali za to, da ohranimo tako obliko nagrajevanja, zlasti pa druženja in poglabljanja stikov s svojimi sodelavci. Knjižne nagrade so letos prejeti : Ivan Mirt, Mitja Kostrevo, Martin Ivnik, Branko Hartman, Roman Blatnik, Stane Iskra, Niko KeBe, Silvo Mavsar, Vili Zorko,Franc Bračun, Janko SotoSek, Milan Jazbec, Miran Pribožič. Zdenko Pereo in Jože Seler. Zakaj ne bi tudi vi postali eden izmed njih - sodelavcev NaSega glasa!? VABLJKNI I ! !