DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslaviio znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 36.
Sobota, 6. maja 1933.
Leto Vlil.
Problem matere in otroka.
O	problemu matere in otroka se v svetovni literaturi gromadijo spisi in propaganda. Mati spada v rodbino, da rodi otroke, otroke pa naj rodi zaraditega, da — narod ne propade. V tem' zm-islu, se danes vrši propaganda zlasti po deželah, po katerih nastopa reakcija, ki misli samo na obnovitev — recimo — naroda, iie misli pa obenem na to, da narod potrebuje, če se hoče obnoviti, pre-roditi in kulturno dvigati, tudi socialne predpogoje, to je pomočke za življenje in za zdrav razvoj in za kulturni napredek. O teh vprašanjih Propagatorji pomncževanja narodov ne govore ali kvečjemu obljubljajo jpalenkcstne premije, ki niso v nikakršnem sorazmerju z naraščanjem socialnih potreb ob številneji in šte-vilneji rodbini.
Nikomur ne prihaja na um, da bi zagovarjal propast tega ali onega naroda. In važna je naloga, da se rodi in vzraste zdrav, krepak narod, ker le tak se more razvijati in odločati v zgodovini. Nikakor pa ni prav in pametno, če bi kdo mislil, da se žilavost in zdravje naroda vrši samo potom množenja. Vrtnar, ki goji skrbno svoje rastline, preskrbi predvsem za predpogoje, v katerih se lahko rastline v njegovem: vrtu /azvijaio. Enako so tudi za razvoj cl°ycSke družbe socialni predpogoji
veno vprašanje.
i-'ailašnje razmere pa, žal, v tem Pogledu niso ugodne. Žena je ali delavka ali pa sužnja socialnih raz-,1?er- Večina delavskih rodbin živi v skromnih razmerah, rodbine z večjim številom članstva pa v večji ali manjši bedi. Iz bednih razmer pa ni Pričakovati zdravega naraščaja.
Socialne razmere so danes take, da se rodbine boje otrok, ker jih ne morejo preživljati. Ni zaslužka, ni dela. Kako je materi pri srcu, če vidi svoje otroke stradati in če obenem
ljubljenci najbrže strada 1 tudi. ko dorasejo. če prej ne opešajo m pomrjo. V breme so otroci rodbini m potem vse življenje sebi Ul t lugim, er socialni predpogoji za njih razvoj niso zdravi.
Že stari narodi so omejevali porode. Današnja družba, zlasti bogata* dela isto. Doba, miorda tudi kulturni razvoj prinaša strah pred otroki to s seboj in se ne da odpraviti ^r'jgače. kakor če bi se izpremenii Gospodarski sistem, ki bi jamčil so-cialne pogoje vsej družbi.
Zato je vprašanje otrok danes socialno in v veliki meri tudi higi-jensko vprašanje.
Vemo, da se taka vprašanja ne dajo rešiti v štiriindvajsetih urah. Ali vprašanje je tako aktualno, da bi se morala zakonodaja prav resno baviti z njim1. Odpravljanje plodu in za-branjenje nosečnosti bi se moralo urediti zakonito. Pri določevanju mej teh zakonskih določb bi morale Prihajati v poštev poleg hereditarnih
11	drugih duševnih in telesnih bctež-rpSti Dre^vsem tudi socialne razmeče	in v družbi sploh- Zakaj,
no, °&>jev ni, je povsem narav-fi " m°ra> človeštvo propadati in aradi socialnih razmer za
hirati,
nepopolna Oov^
Vsa javnost naj ve, da so socialne razmere termometer za zdravje in zdrav napredek človeške družbe, za bodočnost narodov. Nič drugega!
Udarec po delavskih organizacijah v Nemčiji.
Kdor je čul Hitlerjev govor, je takoj vedel, da kancler ni prijatelj delavstva. Hitler je, preden je prišel do političnega vpliva, govoril o socializaciji podjetij, industrij, bank itd. Mnogo je govoril o teh problemih, ki jih je pa v svojem, govoru prvega maja takorekoč zamolčal. Zakaj oblast ima, zato lahko dela v interesu tistih, ki so ga plačali in pozvali, da jim pribori absolutistično diktatorsko oblast.
Ironija je! Bridka ironija. Prvega maja slavi kancler »nemško delo«, a že dne 2. maja se polasti vseh delavskih doinov in vseh delavskih organizacij, pri čemer je prizadetih nad tri milijone organiziranih delavcev in nameščencev v Nemčiji.
_ Tako socializira fašizem v Nemčiji delavske ustanove, pusti pa izkoriščevalce pri miru. Ta socializacija delavstva pomeni, da se prične v Nemčiji nova doba za delavstvo, v kateri postane delavec suženj brez pravic, last podjetništva, kateremu mora služiti.
Na dan prvega maja se je vršila agitacija za pridobitev delavstva. Že drugi dan pa je z odobrenjem Hitlerja in pod vodstvom dr. Leya posebna komisija prevzela po vsej Nemčiji domove strokovnih organizacij., vse pisarne in vse liste, ki so pripa-
dali svobodni strokovni zvezi. Fašisti SO' zaplenili tudi vse blagajne, delavsko banko ter sploh vse ustanove in prisilili funkcijonarje, da so prenehali s poslovanjem.
Obenem je fašistična vlada zaprla tudi nad petdeset oseb. Med njimi se nahaja 28 predsednikov zvez,
12	vodilnih organizatorjev, dva vodilna uradnika delavske banke in trije uredniki strokovnih listov. V zapor je moral tudi predsednik svo-! bodne strokovne zveze s. Leipart, strokovničar Grassmann in ?ocialno-demokratični poslanec in bivši državni gospodarski minister Wissel.
Ta udarec je vlada izvršila popolnoma nenadne, čeprav so strokovne organizacije izjavljale, da hočejo ostati lojalne napram režimu in da hočejo čuvati le interese delavstva v socialnopolitičnem' pogledu.
Enako kakor politične liste, je režim prepovedal tudi vse svobodne strokovne časopise.
Neverjetno je, da bi nemško delavstvo moglo prenesti vse težke udarce. Nagli udarci so sicer presenetili, toda trajno taka reakcija v kulturni državi ne bo mogoča. Ne čudimo se, če mednarodni politiki meščanske sorte napovedujejo katastrofalen polom te politike.
HitSer in prvi mah
Njegov socializem je razočaranje naroda. — Njegova socializacija — za-
sužnjenje delavstva.
Dne 1. maja je imel kancler Hitler programatični govor v Tempelhof-skihi prostorih v Berlinu. V svojem govoru se je pa dotaknil le nekate-
rih vprašanj bolj platonično kakor resno. Hitler želi, da bi se pobratili industrijci, bankirji in drugi taki ljudje z delavci in nameščenci. Govoril je o prisilnem delu, o podjetniški inicijativi, o preskrbi dela in o obrestnem oderuštvu. Glavni ogenj je pa naperil proti inozemstvu. Nikdar ne bomo izvedeli, kaj so rekle množice delavstva, ki so se prisiljeno in neprisiljeno udeležile te proslave. Časopisje je zatrto, kritika nedopust-
na. Hitler je pač afirmiral svoj program s tem, da hoče podpreti podjetništvo največjega kalibra, da pa noče delavstvu naložiti obvezno delo, da ga »nauči delati vse«, kakor je rekel, ter obenem' namigaval, da hoče razdreti delovne pogodbe, ki kršijo »prijateljstvo« med delodajalci in delavci.
Slovesnost je bila prirejena z velikanskimi pomporn, kanclerjev govor pa je bil stara pesem iz njegovih prejšnjih govorov, ki niso nikdar kazal^ prave resnobe.
Hitler kopira svojega strica v Italiji.
Avstrija potrebuje dru&e simbole!
Avstrijski vojni minister Vaugoin je -govoril na krščanskosocialnem shodu: Volitve bodo, kadar bo nam prav. Ne bomo brez parlamenta delali vedno. Najprej bomo temeljito predelali ustavo, odpravili grb. ki spominja na Rusijo. Jeseni predložimo ustavo, če jo boste hoteli sprejeti, ce je ne boste hoteli, jo pa sprejmemo mi, dobri patrioti, in jo uvedemo.
1	e izjave pomenijo proklamacijo diktature.
Značilno je tudi, da je Vaugoin rekel, da je načelo, da izhaja moč iz ljudstva, popolnoma napačna. Ljud-
stvo hoče voditeljev in jih potrebuje.
—	Torej je narod nesamostojna čreda! Ta nazor se popolnoma sklada z nazori vseh onih, ki ne verujejo v kulturni dvig naroda ali pa se tega boje.
Nemška GPU ustanovljena.
Nemška vlada je ustanovila tajno državno policijo, ki bo vohala po vsej državi za »slabimi« patrioti. Taka policija je nevarno orožje in postane rada nemoralna ter skuša dvigniti svoj ugled često z neopravičenimi denunciacijami.
Udeležite se v nedeljo, dne 7. maja ob 4. uri popoldan
javnega ženskega zborovanja
v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, MikloSiteva cesta 22A.
Zahteve žena z ozirom na materinstvo in socialne posledice.
»Gladovne stavke".
V	poljskem premogovnem revirju Dombravva so rudarji pred nekaj tedni v enem rovu v svrho protesta zaradi odpusta njih tovarišev pričeli s takozvano »gladovno stavko« kar v rovu. ter rekli, da ne prenehajo prej s stavko, da vodstvo obrata prekliče odpovedi. Sprejemali niso nobene hrane. S tem1 svojevrstnim protestom so dosegli delni uspeh.
Sedaj so pričeli porabljati ta po-moček tudi že na Čehoslovaškem. Tako je nedavno del delavstva v rovu Bihl pri Oseku ostal v rovu in šele zapustil rov, ko je bila preklicana odpoved dvema tovarišema. Isto so prakticirali nedavno rudarji v rovih »Johann-Karl« in v rovu »Sucha« v ostravskem revirju. Pri teh rovih so pa rudarji opustili namero, ko so dobili zagotovilo, da se bo ustreglo njih željami. Pri rovu »Sucha« je žandarmcrija aretirala ob izhodu šest rudarjev zaradi javnega nasil-stva.
Gladovne stavke so razumljive, če pomislimo na obupno razpoloženje med rudarji, nikdo pa naj bi se ne varal, da ima to »bojno sredstvo« praktično vrednost. Učinkujoči po-močki v boju proti odpustom so samo zahteve strokovnih organizacij, to so skrajšanje delovnega časa, ureditev trga, ustanovitev posredovalnic dela, izgradba dobre socialne oolitike itd. Le to praktično delo in borba za dosego programatičnega cilja strokovnih organizacij utegne današnji položaj delavstva omiliti.
Prvi maj v Avstriji
je potekel popolnoma brez vsakih incidentov. Tako poroča meščansko časopisje in istočasno pristavlja, da je to najbolj razvidno iz tega, ker je bilo samo deset ranjenih in ena oseba ubita. Aretiranih je bilo’ nad 300 oseb. To imenuje meščansko časopisje popolnoma v miru in brez incidentov. To je bilo letos, ko se je prvi maj praznoval v znamenju jeklenih čelad, bodečih žic, strojnic in celo topov. Prejšnja leta pa, ko so socijalisti smeli 1. maja svobodno prirejati shode in obhode, pa ni bilo nič mrtvih, ne ranjenih in ne aretiranih in vendar se hvali buržuazija, da je bil to zopet prvi mirni prvomajski praznik po vojni.
Cela prvomajska mobilizacija je stala vlado par milijonov šilingov, ki bi si jih lahko prihranila, vendar v tem oziru ne pozna štednje, raje znižuje plače nameščencem. Kljub temu pa so dunajski socialisti pokazali, da živi v njih še nezlomljen duh, dokazali pa so tudi svojo zrelost in disciplino, ker se niso pustili izzvati z vladno provokacijo. Na zborovanju v Stadionu je bilo nad 300.000 poslušalcev in tudi organizirani sprehodi po dunajskih ulicah v dopoldanskih urah so bili zelo učinkoviti.
V	provinci je pa v več mestih prišlo do hudih spopadov in je vlada precej v skrbeh, ker se je izkazalo, da razpolagajo marksisti kljub zaplembam’ še z velikimi količinami orožja.
Hitler in strokovne organizacije.
Krupp in Hitler.
Kancler Hitler izjavlja, da je nastop proti strokovnim organizacijam
—	borba proti marksizmu!
Kancler Hitler se je razgovarjal s Kruppomi in drugimi kapitalisti.
Kaj so obravnavali, ni znano. Fašistični listi trdijo, da pride reforma akcijskih družb, koncernov in bank. Toda ti zavodi bodo ohranili svoje privilegije, dočim je vlada delavstvu pograbila vse sadove dolgoletnega dela in ga uvrstila v kategorijo sužnjev režima in kapitalizma.
Sklepi Železničarske konference v Zagrebu
Konferenca železničarskega osobja, ki se je vršila dne 23. aprila 1933 v Zagrebu, in smo o njenem poteku že poročali, je sklenila tudi nekatere resolucije, iz katerih objavljamo samo najvažnejše sestavke.
V	splošni resoluciji zahteva konferenca izboljšanje neznosnega položaja, v katerega je zašlo delavstvo vsled redukcije plač in okrnjenja ostalih pravic tekom zadnjih petih let.
Delavstvo zahteva:
da predloži vlada načrt zakona o minimalnih prejemkih delavskega osobja na podlagi eksistenčnega minimuma;
razširitev socialnopolitične zakonodaje in zavarovanje vseh dosedaj pridobljenih pravic;
priznanje pravice združevanja železniškemu osobju v isti izmeri, kakor je priznana ostalemu delavstvu:
izvedbo volitev delavskih zaupnikov v
železniških obratih v smislu zakona o zaščiti delavcev:
vpostavltev popolne avtonomije bolniškega fonda državnega prometnega osobja in podreditev istega nadzorstvu ministrstva za socijalno politiko, vplačilo zneska 35 milijonov dinarjev bolniškemu londu, katere dolguje prometno ministrstvo na prispevkih;
najstrožje izvajanje zakona o 8 urnem delavniku. Vse nadure se mora plačati s 50 ozir. 100 odstotnim poviškom:
uvedbo zavarovanja zoper brezposelnost in razširitev sedaj obstoječega skrbstva za brezposelne tudi na železniško delavstvo;
uvedbo 6 urnega delovnika ob nezmanjšanih plačah v svrho omiljenja brezposelnosti in krize;
zaščito delavcev po istem principu, kakor se je zaščitilo kmeta.
Konferenca nadalje poziva ministrstvo saobračaja, da naj pozove pri izdelavi pravilnikov uredb in zakonov, ki urejajo delovne pogoje, pravice in dolžnosti osobja državnih prometnih naprav k sodelovanju tudi predstavnike Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije.
Nadaljnja resolucija govori o vprašanju starostnega zavarovanja železniškega delavstva. Dosedanji pravilniki o pomožnem osobju so starostno zavarovanje delavstva poslabšali, zlasti s podaljšanjem starostne dobe za dosego polne penzije, ter z uvedbo naknadnih vplačil za ves čas prejšnjega članstva. Zlasti je glavna hiba pravilnika v tem, da je samouprava fonda okrnjena in da je fond pravzaprav popolnoma pod vplivom in upravo delodajalca samega.
Kljub visokim prispevkom pa ne nudi zavarovanje zadostne penzije in tudi sicer niso dajatve fonda zadovoljive.
Konferenca zahteva: avtonomijo fonda s paritetno upravo, čas za pridobitev pravice na polno penzijo naj se določi na 25 oz. 30 let članstva. Do ureditve vseh visečih vprašahj starostnega zavarovanja naj se odredi kot prispevek delavca le 2% njegovih prejemkov. Imovina prejšnjih penzij-skih in provizijskih fondov naj se prenese kot osnovna glavnica v novi penzijski fond, ter istočasno računa vse prejšnje članstvo v novi fond brez vsakega doplačila.
Spomladansko
kupite dobro In po ceni samo v
Doma in po svetu.
blago
J. Trpinovem bazarju
Vpokojeni železničarji in kuluk. »Ujedi-njeni savez železničarjev Jugoslavije« nam sporoča: »Svoječasno ste objavili pritožbe radi plačevanja kuluka po upokojenih delavcih, ki morajo plačati kot kuluk eno desetino svoje mesečne pokojnine ter plačajo tako po Din 100.— in več kuluka. Zaprosili smo gradbeno ministrstvo za tolmačenje zakona o samoupravnih cestah glede plačevanja kuluku za one upokojene delavce, ki prejemajo pokojnino v globalnem znesku. Sedaj smo dobili od prometnega ministrstva pod štev. G. U. br. 464-33 rešitev, ki jo je izdalo gradbeno ministrstvo in ki odreja, da plačujejo upokojeni delavci, ki prejemajo penzijo v globalnem znesku, t. j. v enem znesku brez kakih draginskih ali rodbinskih doklad, kuluk na podlagi davka po tabeli iz § 40 zakona o samoupravnih cestah. S tem je zadeva za upokojene delavce ugodno rešena, ker bodo plačali kuluk le na podlagi uslužbenskega davka in ker pri pretežni večini delavcev ta davek ne presega Din 14.— mesečno, bodo vsi ti delavci plačali kot kuluk le Din 15.— letno, a oni upokojeni delavci, ki imajo večje pokojnine pa bodo plačali kot kuluk največ Din 30,— letno. Sporočamo Vam to odločitev, da jo objavite v listu (Odlok gradbenega ministrstva ima štev. 9559 od 7. IV. 1933). Istočasno Vam sporočamo, da smo napravili na Dravsko finančno direkcijo vlogo, da preveč odtegnjene zneske za leto 1933 povrne.
Zabava v korist ruskih emigrantov v Ženevi. V Ženevi so ruski begunci priredili slavnost v prid ruskim emigrantom. Pokroviteljstvo te prireditve je prevzel jugoslovanski delegat v Ženevi g. Konstantin Fotič.
Oklic prvega maja na Čehoslo-vaškem. Predsednik čehoslov. soc. demokracije poslanec s. Hampel je izdal za prvi maj oklic, v katerem opozarja, da meščanske stranke zahtevajo, da naj se socialna demokracija izrine iz političnih institucij, da bo desnica lažje vladala. Socialni demokrati imajo pravico soodloče-vati, zato se ne bodo umaknili. Kdor bi hotel to, da se umaknemo, ta se bo lotil temeljev države. Najodločneje se bomo uprli, če bi se hotelo v tej republiki voditi z diktaturo boj proti socializmu.
Na Češkem je poteklo praznovanje 1. maja popolnoma mirno. V vseh večjih krajih so češki in nemški socialni demokrati nriredili veličastne manifestacije. V Marijinih Lažnih so nemški nacionalni socialisti skušali motiti socialnodemokratski shod, pa je policija vse aretirala.
Poslanec s. Pohl umrl. Čehoslo-vaški poslanec Adolf Pohl, član nemške soc. dem. stranke je umrl v nedeljo, dne 30. aprila t. 1. v Turnu za vnetjem rebernice. Pohl je bil predsednik rudarske unije in je bil star 59 let. Naj počiva v miru!
Rojstno hišo Karla Marxa v Triaru so te dni zasedli nacionalni socialisti in izobesili na njej zastavo s kljukastim: križem. Ves kulturni svet se boji. da bodo uničili tudi Marxov muzej, ki je nameščen v tej hiši.
»Praznik dela« pod policijsko stražo. V Berlinu so Hitlerjevci priredili mnogo ropotanja v proslavo »praznika dela«, ki je bil pravzaprav manifestacija fašizmu. Ogromne so bile priprave in vso prireditev je — stražilo nad 13.000 hitlerjevih napa-
dalnih čet. Hitler je na tem zastraženem slavju govoril o svojem socialnopolitičnem programu, ki ga hoče rešiti s kapitalističnimi gospodarskimi »petletnicami«. — Z nameni slavja soglaša tudi berlinski škof Schreiber.
Rudniška nezgoda v Nemčiji. V Porenju v rudniku Matije Stinnesa pri Karnapu se je pripetila dne 29. m. m. eksplozija plinov, ki je zahtevala 7 smrtnih žrtev. Dva rudarja pa sta bila težko ranjena.
Kako nemška oblast zaupa narodu. Pri proslavi dela v Nemčiji je bilo prepovedano slaviti Hindenburga in vladne predstavnike z obmetavanjem s cvetjem. Oblasti so se bale. da bi se kdo zmotil in metal neprimerne predmete.
V Breslavu v Nemčiji so zaplenili v raznih komunističnih organizacijah 150 meterskih centov literature in letakov.
Tudi starim ženam in vdovam ne prizanašajo. V Peterzellu v Schwarz-\valdu so nacionalni socialisti aretirali v njenem domu vdovo umorjenega Kurta Eisnerja, ki je bil leta 1919 ministrski predsednik sovjetske republike Bavarske in ki ga je ustrelil znani grof Arco. Vdova je živela popolnoma ločena od sveta in se ni bavila s politiko, zato je tembolj ne-umljivo, čemu je treba staro ženo mučiti po ječah.
Na Holandskem vlada velikansko ogorčenje napram Nemcem. Prvega maja je bilo po raznih krajih napadenih in pretepenih 40 Nemcev, med njimi tudi predsednik holandskih nacionalnih socialistov.
V Bruslju so na nemškem konzulatu demonstranti sneli zastavo s kljukastim1 križem in so jo sežgali. Konzularne nameščence, ki so hoteli posredovati, so pretepli in pobili vse šipe na poslopju.
Na Danskem in Norveškem so 1. maja demonstranti odstranili raz poslopij nemških zastopstev zastave s
kljukastim' križem In so jih uničili.
Neprijeten govor. Švedski trgovinski minister Eckman je na nekem shodu prvega maja v zelo ostrih besedah obsodil nacionalistično politiko Nemčije. Radi tega je minister
Ali si 2e poravnal naročnino T Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Gobbels pri švedski vladi »protestiral«.
Bombe v Čikagu. Prvega maja je v Čikagu na različnih krajih istočasno eksplodiralo pet bomb, ki so napravile veliko škodo. Eksplozije so povzročili najbrže anarhisti.
Posnemajte! S. Eržen Franc iz Rimskih Toplic je daroval za tiskovni sklad Din 10. Iskrena hvala!
Strokovno gibanje.
Prevelike plače imajo! V »Slovenskem Narodu« čitamo, da je imelo svoj občni zbor neko društvo zasebnih nameščencev v Ljubljani. O poteku občnega zbora se poroča, da isti »ni bil dovolj dobro obiskan«, čeprav je bil mali prostor dobro zaseden. O delu nekega odseka se pa poroča zopet da »setev je bila obilna, žetev pa slaba«. »Začel je prirejati predavanja, za katera se pa trg. pomočniki tudi niso zanimali ter je bila prvič tako slaba udeležba, da predavanja ni bilo.« Priredili so tudi izlet, »ki se ga je pa udeležil samo odbor«. Iz takih in sličnih poročil vidimo res lepo sliko delovanja tega društva. No, to, pa četudi bi bilo malo drugače, nas ne bi vznemirjalo. Kolosalne zahteve pa so postavili v svoji resoluciji, katera je bila sprejeta »soglasno«. In pravijo med drugim: »Z zakonom naj se določijo maksimalne plače nameščencev.« Mi pravimo, klobuk z glave pred tako zahtevo »organiziranih zasebnih nameščencev«. Tak položaj mora biti res idealen. Prerokujemo jim pač večjega uspeha kot si ga s takim orga-nizatoričnim trudom upamo doseči mi, ki se borimo za uzakonjene minimalne delavske in nameščenske plače — s pomočjo svobodnih strokovnih organizacij.
Privatni nameščenci.
Ljubljana.
Javni ženski shod, ki se vrši jutri ob 4. uri popoldan v Delavski zbornici v Ljubljani, prireja Zveza delavskih žen in deklet sporazumno s še dvema sekcijama v Ljubljani z ozirom' na pereči problem mati in otrok. Ta problem je važen. Po nekaterih državah (na Čehoslovaškem in drugod) je že izšlo nekaj zakonovr o tem. ki na še ne odgovarjajo dobi-Potrebno bi bilo, da se to vprašanje tudi pri nas resno pretehta.
Praznovanje prvega maja se je v Ljubljani vršilo v nekaterih obratih kakor lansko leto. Posebnih prireditev pa seveda ni bilo.
Solnčite
pod varstvom
NIVEA
KREME-OLJA.
Oboje pospešuje porjavenje kože in zmanjšuje nevarnost solnčarice. Zavidali Vas bodo za Vašo zdravo temno polt. Toda ne solnčite se z mokrim telesom in natrite si vedno
Roprej kožo z Nivea-kremo ali Nivea-oljem. Ilvea-krema in Nivea-olje sta nenadomestljiva in jih ni mogoče ponarejati, ker samo ta dva izdelka vsebujeta eucerit. Krema: Škatle Din 6’— in Din 25’ , tube Din 12-— in Din 17 -•
33
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
Humoristično-satiriine zgodbe.
Starka je nekoliko poplakala. Tudi oče, stari revolucionar, je imel solze v očeh. Ali bila sta za to.
Poročila sva se.
Zjutraj je šla mlada in lepa soproga na delo in ob štirih se je vračala. In v rokah je imela zavojček.
Zopet nežnosti, prosim vas, da sem moral vstati, ker me je že bok bolel.
In zopet solze sreče in medeni mesec.
In tako je trajala ta debata dva cela meseca po novem štetju.
In nekega dne se je vrnila mlada in lepa soproga brez zabojčka, objokana.
»Zakaj,« sem vprašal, »jokate, ali ste, bog-obvaruj, morda zabojček zgubili?«
»Ah, ne,« je rekla, »kaj — zabojček. Reducirali so me.«
»Kaj, kaj,« sem rekel. »Ni mogoče!«
»O. da, da,« je rekla.
»Dovolite, državljanka,« sem rekel, »nisem iskal dote, ali po vaši službi sem se ravnal.«
In mlada soproga je bila neutolažljiva.
»Da,« je rekla, »odpuščena sem, ker sem poročena.«
»Kako to,« sem rekel. »Potem grem, prosim vas, sam v vaš urad, in bom z ljudmi govoril. To vendar ne gre.«
V	naglici sem oblekel hlače in sem- šel.
Prišel sem; in šef urada je bil, kakor star revolucionar, z brado.
Obrazložil sem mu, vlačugarju, vse, kako in kaj. On pa je ostal trmoglav in je trdil, da ničesar ne ve. Govoril sem mu o doti, on pa je rekel, da se v družinske razmere ne vmešava.
Rekel sem:
»Tudi jaz sem star revolucionar, prosim vas, že pet let.«
Nato je rekel: naj bom vendar tako dober, in naj zapustim pisarno.
Poslovil sem se in šel domov. Soproga je sedela in ni jokala.
»Kaj,« sem rekel. »Tudi jokati ste nehali? Poročil sem vas,« sem rekel, »vi pa se reducirate?«
Prijel sem jo pod roko in sva šla k mami.
»Zahvaljujem se,« sem rekel, »za tako milost. Ducat žlic, prosim vas, ste mi dali in mislite, da je tobogvekaj?«
No, starka, cvetka božja, je nekoliko zajokala. Tudi oče, star revolucionar, je imel solze v očeh.
»Bog,« je rekel, »je dal in bog J e vzel. Mogoče,« je rekel, »boste tudi tako izhajali?«
Hotel sem očetu še eno	za	te	ne-
jasne besede, ali sem se premagal. Pasj^a dlaka, sem mislil, bi me še spravila, pred sodišče.
Pljunil sem samo na njegove dokolenke in
odšel.	, x.,.
In sedaj sem se pustil ločiti in si iščem novo
nevesto.
10. Molitev.
Lani nekoč sem prenočil pri nekem poznanem kmetu in sem slišal, kako njegova žena moli.
Ko je v izbi vse utihnilo, je šla baba z bosimi nogami k ikoni, pokleknila je, se križala in križala in začela šepetati:
»Presveta mati božja, usliši me in usmili se me. Stanujem v zadnji koči v vasi.«
Dolgo se je križala in se klanjala pred ikono, prosila za razne milosti in vsakokrat dajala svoj naslov: zadnja koča v vasi.
»Babica,« sem rekel, ko je nehala moliti. »Hej, babica! Ali je res vaša koča zadnja? Zadnja koča stoji za vašo.«
»Ne,« je odgovorila baba. » F o ni koča, to je staja. Bog mi je priča.«
»In vendar, babica,« sem' rekel, »se lahko
zgodi kakšna neprijetnost, če ni pravi naslov.«
V	.	(Dalie	prihodoiič.)
VIL (XIX.)	LJUBLJANČAN^
delavski prosvetni večer
priredita »Svoboda« in »Zarja« v torek, 16. maja ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice. Ta večer bo v letošnji sezon, poslednji m bo po svoji pestrosti, lepoti in umetnosti na visim.
„ . , .	 ,	»svobode«, dr. H. Tuma bo predaval o temi »Ljubezen«,
e^«dha »Zaria« zaigra tri nove delavske skladbe. Koncertna pevka Štefanija Vuitova-Frankovska zapoje s spremljanjem radiosalonskega orkestra krasen valček z besedilom Mile Klopčiča »Pomladni glasovi« in arijo Violette h I deiania Verdijeve opere Traviata. Operni pevec Pugelj zapoje več arij. kons.
I ubec igra na violino, pevski zbor »Sava« pa zapoje več pesmi.
Večer bo torej lep in poslednji v tej sezoni. Sodrugi zato skrbite, da bo prišlo čim več delavcev in delavk na ta prosvetni večer. Vstopnina je nizka, toliko da se krijejo stroški. Sedeži po 3 in 2 Din, stojišča po 1 Din.
(Radi tehničnih ovir se je morala prireditev preložiti na gori navedeni dan.)
Maribor.
Ribnica na Pohorju.
Akademija delavskih kulturnih društev v Mariboru. Na pobudo »krajevnega medstrokovnega odbora (Strokovne komisije) priredijo delavska kulturna društva v soboto, dne 6. maja t. I. ob P°l 20. uri v unionski dvorani akademijo. Nastopila bodo naslednja društva: Pevski in tamburaški odsek pekov; Delavsko pevsko društvo »Frohsinn«; Pevski odsek »Svobode«; »Deto-ljub«; Govorilni zbor »Svobode«; Del. pevsko društvo »Enakost« iz Studenc; Pevski zbor »Grafike«; Godba glasbenega društva žel. del. in uslužbencev: Salonski orkester »Grafike« in Godba del. kolesarskega društva. Vstopnice v predprodaji se dobijo v knjižnici Delavske zbornice, papirnici »Ljudske tiskarne«, upravi našega lista in pri zaupnikih. Opozarjamo vse delavce in nameščence na to delavsko prireditev in jih vabimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice.
Zanimivo predavanje. Minulo sredo se je vršilo v dvorani Delavske zbornice predavanje »Svobode«. Predaval je s. Viktor Grčar o »Strukturi našega domačega gospodarstva v ogledalu sedanje krize«. Predavatelj. ki je dober poznavalec narodnega gospodarstva, je v lahko razumljivem govoru obrazložil početke in p#znejši razvoj naših denarnih zavodov, kakor tudi za-druirvišiva, ki je bilo in je še danes ozko spojeno z inozemskim kapitalom, kar je rakuna, na čemer boleha naše narodno gospodarstvo. Predavatelj se je pri svojih izvajanjih opiral na statistične podatke, zato Je bilo predavanje nad vse zanimivo in poučno, le žal, da obisk ni bil povsem zadovoljiv.
Za nacionalistične demonstracije se v železniški delavnici pobirajo podpisi med delovnim časom. Znano je, kako strogo se postopa v delavnici drž. železnice napram delavcem, ki med delovnim časom zapustijo svoje mesto ali pa če se morda razgovar-jajo med seboj. Te dni pa so v vozovnem oddelku in v novi delavnici zbirali nekateri goreči pripadniki »nacionalnih« na posebnih Polah podpise za neko nacionalistično demonstracijo, ki se bo menda vršila v nedeljo dopoldne. Od delavcev so zahtevali, da se s podpisom obvežejo, da se bodo udeležili te demonstracije in da mora vsak posameznik priti ob pol 9. uri dopoldne na zbirališče, na prostoru ob novi delavnici v Studencih. — Zbiratelji podpisov so nemoteno hodili med delovnim časom od delavca do delavca . in iste nagovarjali, naj se podpišejo in udeležijo demonstracije. Radovedni smo, kaj bo ukrenilo vodstvo delavnice proti kršiteljem strogih predpisov in kaj poreče k temu žel. direkcija?
Prihodnja seja mestnega občinskega sveta se bo vršila v cetrteK, dne n. maja, ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Delavci in nameščenci jedo samo
v Javni kuhinji na Slomškovem trgu
St. 6.
šolsko- deto- Icupufe U ftd nas na StefnšUoi/an tepi st> 6» tepovina £\udsU& UsUacnc d.d.
Trbovlje.
Dramatični odsek »Svobode« bo
uprizoril v nedeljo, dne 7. maja, ob 4. uri popoldne v dvorani Delavskega doma gledališko predstavo »Dobri vojak Švejk poseže v svetovno yojno«. Priredil Ferdo Delak. Pri J** nastopijo vsi igralci in igralke ter delavska godba na pihala. Cene običajne. Predprodaja vstopnic v trgovini Delavskega doma in na dan predstave pri blagajni. Vsak, kdor se hoče enkrat pošteno zabavati, naj ne zamudi te prilike, ker mui gotovo ne bo žal.
Sirite nas list!
Delavske pravde proti industrijalcu ing.
Lenarčiču. Ta teden so se vršile pri okrajnem sodišču v Marenbergu ponovno razprave v tožbah dveh bivših Lenarčičevih kamnoseških delavcev iproti ing. Milanu Lenarčiču, lastniku kamnoloma v Josipdolu. Delavca tožita g. Milana Lenarčiča, ki zavzema tuidi razne odlične funkcije v industrijskih in drugih .gospodarskih organizacijah, za plačilo zakonite odpovedne dobe radl predčasnega odpusta iz službe in na plačilo 50 % poviška za na dumo delo. Ing. Lenarčič je imel namreč že po vpeljavi novega obrtnega zakona v svojem delovnem redu še vedno samo 8-dnevno odpoved službe, mesto 14-dnevno, kar pa je (protizakonito in so radi tega bili tudi odpusti iz službe na podlagi takšnega poslovnega reda neveljavni. Nadalje je imel ing. Lenarčič v svojem industrijskem podjetju vpeljan kot normalni 9-urni delavnik. Že v drugih pravdah iproti lastnikom kamnolomov >pa je na pritožbo zastopnika delavcev odvetnika dir. Reismana najvišje sodišče v Zagrebu odločilo, da velja za industrijske kamnolome v Ribnici na Pohorju le 8-urni delavnik. Vsako preko 8-umo delo morajo za to lastniki teh kamnolomov plačevati delavcem poleg redne mezde še s 50% poviškom, to se pravi že poleg redne mezde polovico zraven, če ima delavec Din 4.— na uro, mora dobiti za nadluro Din 6.—. K razpravi pred sodiščem v Marenbergu je prišel g. inž. Lenarčič tudi osebno in pred sodnikom potegnil iz žepa dr. Reismanovo knjižico »Delovno pravo« in zagovarjal svoje stališče. Razprava je bila sklenjena in bo izšla o tožbah pismena sodba, o kateri bomo po-tern v »Delavski politiki« obširneje poročali. — Na tem slučaju delavci najbolje vidijo. kako važno je za delavce poznanje določil delavskih zakonov, če se hočejo braniti pred podjetniki, ki ne držijo zakonitega delovnega časa in ne plačujejo mezd, kakor zahteva to zakon o zaščiti delavcev. Obiskujte vsled tega pridno delavska predavanja in čitajte »Delavsko politiko«, ki stalno prinaša iporočila o delavskih pravdah s podjetniki, ki nočejo priznavati in izpolnjevati zakonov kraljevine Jugoslavije.
Mežica.
Tukajšnja podružnica »Svoboda« vpri-zori v soboto, dne 6. maja in v nedeljo, dne 7. maja t. 1., vsakokrat ob 8. uri zvečer dramo v petih dejanjih »Rdeče rože«. Opozarjamo in vljudno vabimo vse delavce, da si gotovo ogledajo to predstavo. Videli boste v nji živo sliko iz sedanjega delavskega življenja. Zavednost in solidarnost delavcev in delavk na eni strani, ki se zavedajo, kaj je delavska organizacija in vesten zaupnik, zaslepljenost in nevednost na drugi strani, ker še vedno slepo drvijo za obljubami svojih gospodarjev. Zato priporočamo vsem, da si ogledajo to predstavo.
Ptuj.
Izlet. V nedeljo, dne 7. t. m., zjutraj ob 7. uri gremo na Vurberk. Prijatelji narave na svidenje.
Razno.
Ankete. Ankete imenujemo širše seje, ki naj se posvetujejo o tem ali onem važnem vprašanju. Sedaj imamo gospodarsko, še bolj pa socialno krizo, ki poseza globoko v družabno življenje. Zato imamo tudi mnogo anket, ki naj bi poiskale pot iz neprijetnega položaja. Na teh anketah se gotovo ne mlati prazna slama. Razpravlja se o aktualnih vprašanjih. Zastopani so na njih interesenti in navadno tudi oblast. Vedno pa iščejo take ankete kompromisni izhod in nimajo nikdar obveznega značaja. Mnenja so, navodila, inici-jative. Toda pri izvedbi sklepov se upoštevajo želje le v toliko, kolikor ne nasprotujejo bistveno interesom tega ali onega mnenja. Zato dose-zajo ankete večinoma moralne uspehe, to je, zbujajo sočutje in zavest v odgovornih krogih, da bi bila potrebna sicer korektura razmer, da pa ni izvedljiva, ker bi preveč vznemirjala. Rudarska anketa! V Jugoslaviji je mnogo rudnikov in premogovnikov. V teh je dela dovolj, tudi bla-
Grozoviti umor na Dolenjskem.
Pri svetem Roku na Dolenjskem je bila umorjena v torek ponoči žena Andreja Malija. Majhno hišo in trgovino sta imela tam in Andrej se je priženil k hiši.
Najprej je izpovedal mož umorjene, da so zločinci prišli z avtomobilom, zlezli v hišo skozi podstrešno okence, ki je pa premajhno, ter umorili njegovo ženo. Mož je roparjem komaj ušel in poklical nje starše spodaj, katere je pa že prej obvestila mala nečakinja. Zločinca, ki sta bila dva, sta pobegnila v temno noč. Mož Andrej je hlinil žalost pri pogrebu, šel k izpovedi in k obhajilu. V tem so pa našli kolo v litijski okolici, ki je bilo last Andreja Malija. Andrej je tudi povedal, da so mu zločinci ukradli kolo. Sreča je hotela, da so moževega brata nekateri ljudje poznali in ga videli, ko se je peljal v Litijo, da se od tam kje popelje na Gorenjsko. Tako so našli sled za Andrejevim bratom Antonom in ^a v tržiški okolici aretirali, ko je še imel krvavo obleko na sebi. Izgovori mu niso pomagali. Tudi ni mogel dokazati, kje bi se bil mudil tiste dni. Tone Mali torej ni bil doma, ampak na Dolenjskem pri bratu, kar potrjuje več prič, ki so ga videle zjutraj po umoru.
Tone je že tudi priznal sodelovanje, taji pa da bi bil Amalijo umoril on.
Mož Andrej, ki se tudi nahaja v zaporu, trdovratno taji sokrivdo. Vendar je pa njegov brat Tone podal zopet važne izjave, ki sum potrjujejo. Tone se je pripeljal z vlakom na Dolenjsko, ni se pa pokazal v bratovi hiši. Opolnoči je prišel pred hišo, iz katere je prišel brat Andrej ter ga odvedel na skedenj v skrivališče, kjer ga je tajno preskrboval s hrano. V torek zvečer je prislonil lestvi ob hiši, kakor je bilo dogovorjeno. Z lestvama pa Tone ni imel ničesar opraviti in je Andrej že prej odtrgal obroč, ki je zapiral lino. Ob 2. popolnoči je Tone počakal brata, ki ga je odvedel v prvo nadstropje. kjer pa je v spalnici Amalije bilo že vse gotovo. To najbrže ni vse resnično in je bolj verjetno, da je Tone sodeloval pri umoru, kar potrjuje tudi dejstvo, da je masko skril v nekem potoku pri Litiji. Pomembno je, da Tone teh krajev še nikdar prej ni videl.
Andrej pa vse taji. Pravi, da niti vedel ni, da je brat Tone skrit pri njem.
Iz komisijskega ogleda je jasno razvidno, da sta pri umoru sodelovali najmanj dve osebi, od katerih je ena mašila usta nesrečnici in jo držala, druga pa obdelovala z nožem. Umor je bil naravnost zverinski, ki skoraj nima primera.
Andrej Mali je bil sploh pokvarjen človek, ki je bil že večkrat kaznovan, obdolžen tudi umora ali oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Kot tihotapec ima nedvomno precej grehov. Zaslišan je bil tudi v procesu proti Lombarju, ki je bil obsojen, češ, da je umoril bosanskega prekupca v Šiški pri Ljubljani. Andrej Mali je bil razbremenilna priča, pa je končno svoje izjave preklical ter bil obdolžen krivega priče-vanja.	, v.
Točno razkritje tega zločina utegne posvetiti še v marsikateri zločin, ki ga prej m bilo mogoče pojasniti. Silno zagonetno je, zakaj je morala postati Amalija žrtev tega krvoločneža. V tem oziru so doslej razširjene samo govorice. Ene trdijo, da je Amalija vedela za nekatere zločine ter da je morala umreti, da jih ne izda. Druge govorice pa trdijo, da se je hotel^Andrei iznebiti žene, da se iznova poroči na Gorenjskem. Te stvari bo razkrila- sodna obravnava.
go bi se lahko porabilo doma, če bi se ne uvažalo tuje, in če bi se več investiralo v domačo produkcijo te ali one vrste. Oživeti bi bilo treba domačo rudarsko industrijo ter ustvariti primerne stanovanjske in mezdne pogoje za poklicne delavce, da bi se, če se ne bi mogli udejstvovati v domačih revirjih, udejstvovali lahko drugod ob čim ugodnejših delovnih pogojih. Izseljeniška politika se ni obnesla, začasna javna dela so trenuten pomoček, ni pa s tem še rešeno vprašanje trajnejše zaposlenosti V poklicu, ki je vsakemu delavcu večinoma najljubši. Gospodarski in socialni problemi torej niso problemi lokalnih anket, marveč so problemi državnih gospodarskih in socialnopolitičnih anket. Tam naj bi se to vprašanje reševalo, a reševati bi se moralo korenito, na najširši bazi, če bi koga tudi nekoliko bolelo.
Nemški režim pridno zapira državljane. Od 9. marca do 13. aprila je nemški režim samo na Bavarskem zaprl 5400 oseb. Navadno se izgovarja oblast s tem, da zapira ljudi, da jih zaščiti pred napadi. Doslej je bilo zopet izpuščenih 1630 oseb.
Vzgoja k demokraciji. Cehoslo-vaško ministrstvo za šolstvo in ljudsko izobrazbo, ki ga vodi s. dr. De-rer. je izdalo za vse šole stroga navodila, da se mora šolsko mladež vzgajati k demokraciji in medsebojni lojalnosti. Poučiti se mora mladino o ustavi, o demokraciji in ustavnih korporacijah.
ff
-e 'XX. &uM>
Vaše perilo, ki je sveže, dehteče in belo kot sneg1 Tako ugodno, hitro in lepo pere samo PersiM P e r s i I je in ostane nedosegljiv ! Vzemite Persfl za vsako perilo tar pazite na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih,
Persil
varuje perilo.
Uspehi" racionalizacije.
Da ima racionalizacija, ki je bila izvedena v industriji v tekočem stoletju poleg solnčnih strani tudi senčne, je znano marsikomu. Iz Bulletina V. S. K. (Basel) navajamo nekaj primerov, ki naj pokažejo, kako je racionalizacija v ogromnih razmerjih povečala in zvišala možnosti produkcije:	.
V premogovnikih je bilo delo do nedavna navezano večinoma na ročno delo. V novejšem času pa je bila storitev posameznega rudarja zaradi uporabe stisnjenega zraka in strojev povečana za dnino od 1.161 kg na več kakor 2000 kg. Primer in dokaz zato nam n. pr. nudi naša Trboveljska premogokopna družba, kjer producirajo danes z manj kakor 5.000 delavci več premoga, kakor so ga pa pred 10. leti z 10.000 delavci.
V železarski industriji je narastla letna storitev posameznega delavca od početka racionalizacije od 457 na 550 ton.
Preden je Henry Ford izdeloval avtomobile na tekočem traku, je zahtevala do-vršitev enega avtomobila porabe 4.500 delovnih ur, zdaj pa je potrebnih za izdelavo enega avtomobila po Fordovi metodi samo okroglo 400 delovnih ur, torej za 11 krat manj časa.	.
Izdelava namiznega stekla je bila nekdaj umetno rokodelstvo, moderna izdelava namiznega stekla po avtomatični poti zahteva pa le nekako petnajsti del onega ročnega dela, kakor je bilo potrebno v starih steklarnah, ki so izdelovale namizno steklo.
Posamezen delavec je napravil prej 450 kosov opeke, moderen stroj pa izdela dnevno 40.000 kosov.
Pred letom 1919 je napravil posamezen delavec dnevno 75 električnih žarnic; poseben stroj za njih izdelavo pa jih izgo-tovi dandanes dnevno 75.000!! Tisočkrat več.,,
Pri izdelavi klin za britje danes znači storitev ene delovne sile isto količino kakor storitev 500 delavcev še pred dvema letoma.
V težki kovinarski industriji je bilo treba računati za ostruženje enega valja, dolgega meter in v premeru 90 mm leta 1914 še sedem delovnih ur, 1932 pa samo še dve uri.	,	,
Za izdelavo enega vretena, dolgega en meter in s premerom 25 mm je bilo leta 1914 potrebna še delovna doba celih štirih ur, leta 1932 pa samo še pol ure.
Celo najbolj konzervativna oblika gospodarstva, to je poljedelstvo, je zdaj prežeta od tehnike in se modernih tehničnih pripomočkov poslužuje v polni meri. V poljedelstvu se dandanes porabi več kakor še enkrat toliko dušika in 58 odstotkov več kalija kakor pa pred vojno, in to je pripomoglo in dovedlo tudi do porasta svetovne produkcije pšenice od 83 milijonov ton na 103 milijone ton.
Na ta način se produkcija povečuje in olajšuje. Posledica vsega tega pa je pri današnjem načinu gospodarstva namesto večjega blagostanja delovnega ljudstva in človeštva sploh, vedno večja brezposelnost, ko je za isto količino produkcije potrebnih veliko manj delovnih sil in delovnih ur, kakor pa prej. Ta racionalizacija in nje vsaj po današnjem produkcijskem načinu — nujna posledica brezposelnost povzročata vedno večje gorje na svetu. Odpomoč za to bo treba ne le najti, nego jo tudi izvesti, kajti šele tedaj bodo »uspehi« racionalizacije re» uspehi v blagor človeštvu, ne pa v njega prokletstvo.	(Cv.	K.)
Šport.
Na novem igrišču »Svobode« se
vršita v nedeljo dopoldne 2 tekmi, in sicer igra rezerva »Svobode« z »Ra-pidovo« rezervo ob 9. uri prvenstveno tekmo, ob pol 11. uri pa nastopi SK »Ptuj« proti »Svobodi« I. v verifikacijski tekmi. Vstopnina je mala.
2 jibslji
brez novih čevljev.
Z našimi novimi cenami smo omogočili letos vsakomur, da se lahko dobro obuje po potrebi, vremenu in za vsak poklic.
Vrsta 4431-00 Lahki otroški čeveljčki za vsakdanjo nošnjo ob toplih dnevih. Izdelani so iz platna z gumijastim podplatom.
Vrsta 2947-00
Sandale, ki ne žulijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke, zračne in udobne. Zenske Din 49.-
Vrsta 3925-23
Za hišne gospodinje, kadar gredo kupovat na trg. te praktične in trpežne čevlje iz boksa z gumijastim podplatom.
'vrsta 3661-00 Najdražjim — najboljše! Za Vaše ljubljenčke te močne in udobne čeveljčke iz najfinejšega usnja.
Vrsta 3335-10
Zenski sivi platneni nizki čeveljčki z gumijastim podplatom. Za lepe sončne dni.
Vrsta 2927-41
Zračne in lahke sandale s chrom-podplatom neobhodno potrebne za tople dni.
Vrsta 2942-00 Zračne in lahke sandale s podplatom iz crep-gumija. Za tople sončne dni neobhodno potrebne.
Vrsta 8865-11
K lahki letni obleki te idealne in okusno kombinirane opanke. Zelo so mračne, lahke in udobne. Rdeče in modre.
Vrsta 3945-03
Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Nenadomestljiv za vsakdanjo uporabo.
Vrsta 1937-29
Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni.
Vrsta 3922-00 Za nemirne dečke nizke čevlje iz boksa z močnim podplatom iz kru-pona. Zelo trpežni. Stev. 35-38 Din 69.
Vrsta 1637-21
Nizki čevlji iz dobrega črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom.
Vrsta 1805-68
Eleganten lakast čeveljček kombiniran z usnjenim podplatom. Idealen čevelj za vsako damo, kadar gre v družbo ali na obiske.
Vrsta 2845-11
Za navadne dni te čevlje iz črnega ali rjavega boksa. Ravno take iz laka za nedeljo in praznik za Din 99.-
Vrsta 5851-30 Za Vaše ljubljenčke te kombinirane čeveljčke iz laka ali v rjavi barvi. Zelo leni in okusni.
Vrsta 1637-80
Nizki čevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s perforacijo. Nosijo se k športni obleki. Usnjena peta. -
Štev. 27-3.	Vrsta	5842-40
Za deklice te udobne, kombinirane fleksibl-čeveljčke iz laka ali rjavega boksa.
Vrsta 9645-38
Eleganten čevelj iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijo iz kačje kože.
Vrsta 2605-16
Zelo okusno okrašeni čevlji k športnemu kostimu. Izdelani so iz temnorjavega boksa.
Vrsta 3967-22
Visoki čevlji iz močnega boksa s široko in udobno obliko in z močnim gumijastim podplatom. Zelo trpežni.
Vrsta 9505-97
Vedno eleganten pems-čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okusnim okraskom.
CENENE NOGAVICE lz prvovrstnega materij«!8
Ženske nogavice:
Najfinejše svilene . . • nin Svilene viscosa . . • • Svilene ..*..•••	*
la flor..................*
Bombažaste.............
Bombažaste, normal. .	•
Iz sukanca za šport • •
Otroške nogavice:
Dolge bombažaste Din 8, 10,12*-Kratke iz sukanca Din 7.-, 9.-Za šport •••••• . 10.-, 12-
Moške nogavice:
lz suktnea ali polsvile Din 15. Egiptovski bombaž z
(leseni............... ,10.
Polsvilene.................. 7,
Mbčne bombažaste	. .	i
čevlje z našo kremo ..................Din	4,-
Čistite svoje 1 Škatlja. •
Vel. 24-28. Najidealnejša obutev za vsak šport in vsako igro v prirodi. S temi čevlji boste prištedili mnogo denarja in obvarovali Vaše usnjene čevlje. Vel. 29-34 Din 35.-. 35-38 Din 39.-, moški Din 49.-
Za konzorcij izdala in mr«|u)e Viktot Eržen v Mariboru.
Titk«; Ljudska tiskarna, d. d. i Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Maribora.
Spomladi nimate pravega veselja