riaiočiiifin mesečno 29 Uin. m inozem-•ivo 40 Din - oo-deljnka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je t Kopitarjevi ■l.b/lll Telefoni ■redalitrai dnevna flniba 209* — uini 2996, S994 In m Izhaja vwk dan sjatraj. mu ponedeljka la dneva po praznika ročno: Ljutv liana it lll.hVl ta iaVf> u inaernte; Sarajevo Iti. 7 Zagreb itv. Vf.Otl, Prnga-Dunaj 24.797 i i i ■ Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 209» Ozadje vojne v Afriki Anglija se boji za Egipet in Sudan Močna koncentracija angleških sit v Aleksandriji in vzdolž libijske meje MEDITERRANEE „ ^t M M Tripoli Tobruknsu^f; ^ Benghasi H^teiŽ^^jp^^ • — — DjaraW. FajumfrP^^F Sok na Andjla j ({ \v/vv . v > » . ___Bahariiehll <2 > L V B I E Mursuk Gatrun I Baharijeh ferafra^ cl Kasr^T F italien anglais Plebiscit v Grčiji Na osnovi nedeljskega plebiscita se bo v najkrajšem času vrnil iz pregnanstva grški kralj Jurij II. in zasedel — po 11 letih — prestol, ki mu ga je pripravil nekdaj največji pobornik republikanske ideje v Určiji general Kondilis. Zgodovina Grčije v zadnili 20 letih je tako prenapolnjena z najbolj jk»-strimi političnimi dogodki, da bi zaslužila, da so za njo zavzema in jo v pesniški obliki, z vso bujno fantazijo, ki se preliva peni sinjim grškim nebom, roši za poznejša stoletja kakšen moderni Homer. Je to doba mogočnih podvigov vročih južnih strasti, ki jim ideali niso trajni vzori, ampak neposredni povodi za vzvalovljenja čuvstev, ki odklanjajo modro vodstvo hladnega razuma in derejo svojo pot naprej, dokler da se ne razbijejo ob zaprekah ali umrejo v dolgočasju. Je to vedno 60 pouavljajoča drama, o kateri smo v šoli brali, ko je isto ljudstvo Aristidesa poveličevalo kot rešitelja domovine in kot najbolj pravičnega človeka vsega rodu, a ga je z vrtoglavo lahkomiseljuostjo s črepinjami v rokah pognalo v izgnanstvo samo iz tega razloga, ker se je njegove veličine in njegove pravičnosti naveličalo. L. 1917. je morala grška kraljeva rodbina, ki je izšla iz dansko knežje družine Schlcs-wig — Holstein — Sonderburg — GlUeksburg, a se je šolala v nemških šolah in v nemški vojski, na silen pritisk zveznih velesil in pred republikansko poplavo, ki jo je dvignil Venizelos s Krete, nenadoma zapustili prestol in bežati v tujino. V Grčiji je smel ostati samo mlajši brat sedanjega kralja Jurija II, Aleksander, ki ga je Venizelos postavil na prestol, a mu ga je decembra 1920. s življenjem vred zojiet vzel usodni vgriz opice v parku kraljeve jralače. Grško ljudstvo je takrat v ljudskem glasovanju hotelo prvič pokarati Venizelosa, ki je imel previsoko leteče misli, ko je sanjal o obnovitvi staro grške republiko, ki bi objemala vso Malo Azijo in imela v zlatem Carigradu svojo razkošno podružnico. Plebiscit je poklicni nazaj izgnanega kralja Konstantina. Prišle so strašno katastrofe, ko je grški narod skoraj izkrvavel ob obalah srebrne Smyrne in v puščavah Male Azije. Njegov srd se je zoi>et obrnil proti kralju Konstantinu, ki se je moral prestola odpovedati in ga prepustiti svojemu sinu Juriju, ki jo torej L 1922 postal grški kralj pod imenom Jurij II. Toda ljudstvo, ki so mu prestane nesrečo zagrenile življenje, prepuščeno im-^olzom svoje vroče krvi in sanjavosti svojega nedojmljivega podnebja, se je hotelo znesti nad nekom. Zneslo se je trašno nad svojo vlado, ki jo je s predsednikom Guna-risom na čelu jiostavilo ob zid in jo jiostre-lilo, da so streli pošastno odmevali po vsej Evropi. Zatem je zahtevalo zopet plebiscit in je z velikansko večino sklenilo, da hoče vladavino spremeniti v republiko. To je bilo marca 1924 in kralj Jurij je moral z vso svojo družino zopet bežati v tujino: s svojo ženo Elizabeto, sestro sedanjega romunskega kralja Karola, od katere se je pa letos v poletju ločil, s svojim bratom princem Pavlom, ki je sedaj star 34 let in je postal prestolonaslednik, s svojima sestrama takrat dvajsetletno princeso Ireno in 11 letno princeso Katarino, s svojimi 4 strici, med katerimi sta knez Nikolaj, oče kneginje Olge, žene našega kneza-namestnika, in knez Juri-j, ki je poročen z Marijo Bonaparte in živi sedaj v Parizu, najbolj znana. Nastanili so se deloma v Romuniji, deloma v Franciji in v Angliji. V Atenah pa je zagospodaril Venizolosov duh. Po 1. 1924., ki je zdrobilo grški prestol, prehaja Grčija v dobo neprestanega vrenja. V mirno, vsakdanje življenja udarjajo nepričakovano hudourja. Drdrajoče beže nad deželo in zopet zatonejo. Najprej Pangalosov puč, Plastirasov puč naslednjega leta. potem zopet Pangalos za njim pa spet Plastiras. Zunanji svet no ve, kaj Grčija hoče. Jezna je, nezadovoljna, nesrečna. Udobje predvojnih let, ko je pridno grško ljudstvo služilo svoj kruh na sinjem morju, ki njegovo domovino tako ljubečo obdaja, je izginilo. Zakaj, radi česa, o tem ne mara razmišljati. Pustolovci vstajajo med narodom in obljubljajo izginulo srečo. Narod jim sledi, kot je pred tisoči leti sledil mehkim vabilom nevarnih siren in se ni strašil tudi smrti no, samo da pride do njih. Toda pustolovci sreče ne nosijo. Njihove besede so prazne. Votlo je govoričenje Pangalosa, ki njegovo diktaturo takratni republikanski notranji minister Kondilis, ki je še Venizelosov sodelavec, z lahkoto premaga. Prazni podvigi častihleji-nih častnikov, ki njihovim, z odlikovanji posutim oprsjem atenski narod v deliriju ploska. Drug za drugim morajo v izgnanstvo, drug za drugim se zopet po ovinkih vračajo. Nad vsemi pa vladata Veuizelos in Kondilis, čuvarja republike, prvi v, genijem svoje zunanje politike, drugi s železno roko, ki mu jo je ustrojil njegov očo, priden kmet iz Tra-cije in s katero sedaj uravnava vojsko in kot notranji minister tudi državno upravo in policijo. Državni udari in puči so za ta dva človeka lo prijetni oddihljaji v utrjevanju republikanske zamisli med grškim narodom. In ljudstvo nju časti. Kako dolgo še...! Toda tudi Venizelos in Kondilis nista mogla ljudstva osrečili. Svetovna gospodarska stiska je ohromila več kot polovico lahkih grških ladij, da niso mogle von na morje, da bi od tam prinašale, ljudstvu donarja in udobja. Venizelos in Kondilis gresta narazen, Venizelos na samostojno oblast, Kondilis pa v inozemstvo. Ko se 1. 1932 Kondilis vrača nazaj v domovino. je_ njegova bojna napoved veljala svojemu bivšemu drugu Vonizolosu. L. 1933, torej samo loto pozneje, sc Venizelos 7,opet zruši in zapušča Grčijo med oglušujočim preklinjanjem Atenčanov, ki so ga par let prej šo blagoslavljali. V novi vladi, ki jo Miinchen, 4. nov. b »Miinchner Neueste Nach-richten« j>oročajo iz Aleksandrije v Egiptu, da so na obalah Egipla pri Aleksandriji neprestano kakšne velike orožne vaje, ali v zraku, ali na morju, ali na suhem. Preti pristaniščem stoje velike angleške oklopnice, ki ne pustijo niti miši skozi pristaniški vhod. Vsaka ladšilja Anglija tudi vedno več pehote in artiljerije v Egipet. v taborišča južno in južnozapadno od Aleksandrije. Tako prihajajo iz Anglije gardtii polki, kar je najboljše znamenje, da se Anglija ne namerava šaliti, iz Indije pa sta prišla dva »Essex« bataljona v moči 2000 mož, ki sla se izkrcala v Suezu ter zavzela postojanke nekje v puščavi. Od Malte pa sta najx>-vedana dva bataljona Škotov v moči 2000 mož. Egijitski nacionalisti bi radi sedanji trenutek izkoristili in od Anglije izsilili večjih svoboščin, predvsem točno, mednarodnopravno določen način medsebojnega sodelovanja v obrambi Egipta in angleških interesov, toda uspeh je bil ravno nasproten. Anglija je danes, ko je skoraj golovo, da bo središče svoje sredozemske obrambne organizacije in posebno svojega sredozemskega bredovja iz Z abesinskih bojišč Italijanska peročila: „Triumfalen pohod" Asmara, 4,- novembra, b. Nova italijanska ofenziva, ki se je pričela včeraj zjutraj na severni fronti v dolžini 80km, napreduje na vsej črti, ne da bi naletela na kakšne sovražnosti. Nova italijanska ofenziva je bolj slična triumfal-uemu, kakor pa vojnemu pohodu, saj gre doslej vse gladko brez borb, le tuintam pride do manjšega streljanja med predstražami, ki pa kmalu poneha, ker sc Abesinci še vedno poslužujejo svoje, za Italijane zelo zagonetne taktike neprestanega umikanja. V italijanskem glavnem stanu jc zavladala radi tega velikanska skrb in nesigur-nost, ker so vse abesinske čete, ki so jih izvitl-niška letala ž cvidela, izginile s površja, kakor da bi se vdrle v zemljo. Izvidniška letala niso mogla niti včeraj niti danes v bližini Makale nikjer odkriti večje koncentracije abesinskih čet. Zaradi tega prevladuje v italijanskih vojaških krogih nnienjc, da bo šole po zavzetju mosta Makale prišlo do resnejšega odpora Abcsincev. Italijani imajo v programu jx> zavzetju Makale daljši odmor, ki bo trajal najmanj par tednov, preden bodo zopet pričeli z novo ofenzivo. Vrhovni jioveljnik italijanskih čet general de Bono je ze izdal nalog, da se lirične takoj po zavzetju mesta Makale utrjevati vse strateške točke, kar bo trajalo precej dolgo. Italijanske čete so v sedanji ofenzivi dosegle mesto H a u z i e n , ki se nahaja 20 km južno od Adigrata. Tudi to mesto so jim Abesinci prepustili brez borb. Dve koloni domačinov in za njimi črne srajce so na jjohodu proti mestu Makale, vendar jc gibanje teh žet precej otožkočeno, ker jc vsled zadnjega deževja zemljišče zelo močvirno in je zlasti težak prevoz topov na nove položaje. Italijani svoje napredovanje izvajajo precoj previdno, ker so istočasno v pokretu vojaške edinice vseh vrst. Težkoča je tudi s prevozom municije. kajti kolono mul ne morejo dohajati pravočasno prve vojaške kolone. Pri M u s a a 1 i so italiqanski konjeniki-doma-čini na maršu in imajo namen, da prekinejo in lezniško zvezo. Prve patruljo teli konjenikov so oddaljene od železniške proge samo šc 80 km. Vesti, ki so prisj>ele danes okrog poldne z bojišč, potrjujejo, da se italijanska ofenziva razvija po določenem načrtu in da zasedajo italijanski napndalni oddelki važne strategične torke, sestavi Caldaris, je Kondilis že general in zopet vojni minister. Toda še enkrat mora priti do borbe z Venizelosom. To se je zgodilo lani, ko jo Venizelos zanetil požar na Kreti in na otočju ter je lo malo manjkalo, da ni ugnal Kondilisa, vlade in režima. Da se Venizelos ni zameril Angliji, kor je le preveč računal na sodelovanje z Italijo, bi bil morda zmagal! Tako pa je Anglija, ki je za uporom na Kreti slutila tudi tajno roko Italijo, znala hitro mobilizirati vso jiotrehno silo, ki jo po morju, po suhem in po zraku prihitela na pomoč generalu Kondilisu, da je mogel še dosti hitro zlomiti ta menda poslednji podvig republikanca Venizolosa. Takrat, na bojnem polju pri 8olunu in med obstreljevanjem Krete, se je general Kondilis kot Peniks iz republikanca spremenil v monarhista,» ker je čutil, r se v očeh Anglije torej sj>retninja prav za prav v borbo za Egipet in njegovo ozadje nizdol Nila do Sudana iu Abesinije. ki se takoj zavarujejo s strojnimi puškami in gorskimi topovi. Doslej odptir Abesincev ni bil nikjer omembe vreden. Le tuintain je prišlo med predstražami do kaljenja miru. Rasi hudi na cesarja Meti mnogimi abesinskimi jioglavarji in rasi vlada veliko nezadovoljstvo zaradi taktike abesinskega cesarja. Ti dopisniki trdijo, da bodo primeru rasa Gukse sledili še drugi mnogi knezi in pomembnejši poglavarji. Posebno se lahko pričakuje lakih izdajstev od muslimanskih voditeljev, ki so bili doslej vedno v ojioziciji proti cesarju. Trdi se, da ras od Ause komaj čaka, da se približajo Italijani, ki jim namerava izreči svojo vdanost. Veselje v Rimu Kini. 4. nov. AA. Današnji dan zmage so naznanili častni tojiovski streli. Ob 10 je bila svečana služba božja v cerkvi Naše angelske Gospe. Pred cerkvijo so bili razvrščeni oddelki vseh vrst orožja. Službi božji so prisostvovali člani vlade in Vojni |X>ročevalec na preži le, če bo imela svojega kralja, in ker je vedel, da bo le takšna Grčija vživala vse simpatije Anglije. In ni se motil, vsaj v kolikor je račuual, da ga bo grško ljudstvo pri tem podpiralo. Nedeljski plebiscit je pokazal, da je imel prav. Mi smo z ozirom na nedavno prošlost, iukoj nagnjeni k temu, da vodno takoj mislimo na teror, kadar gre za ljudske odločitve. Glede Grčije se najbrže motimo. Zgodovina Grčije, in ta je že silno dolga, nam dokazuje, da je grško ljudstvo z vsem srcem, predvsem z srcem odločevalo o svoji usodi. Nam se zdi črta grške zgodovine vijugasta. Grkom pa se zdi le ravna, ker jo ravno dola svoboda, ki si je niso pustili nikoli krajšati. Kralj Jurij bo torej s svojo kraljevsko družino doživel triumf, ko so bo vrnil rta prestol, ki jc stal prazen sedaj ie 11 let. Anglija išče oporišč v Grčiji Berlin, 4. nov. b. Po vesteh iz Londona trdijo tukajšnji listi, namerava Velika Britanija uporabiti za svoje pomorske baze grški luki Argasoli na otoku Kefalonija in grško luko Navaris. Britanska vlada je istotako stopila v tesne prijateljske razgovore sšpansko vlado, da dobi od nje jamstvo, da bo omogočila britanskemu brodovju delovanje na področju španskega vodovja. Enako se vodijo po gajanja med Veliko Britanijo in Španijo za odstop Gibraltarja Španiji v zamenjavo za Zeuto. visoki dostojanstveniki. Iz cerkve so se člani vlade s predsednikom Mussolinijem na čelu napotili na grob neznanega junaka, kjer so »e poklonili. Abesinska poročita: Oboroževanje napreduje Iz Abesinije prihajajo vesti, da je sedaj v inozemstvu nabavljenega toliko orožja in municije, da bo v najkrajšem času vsak Abesinec, ki je sposo beti za borbo, dobil pu&ko in dovolj munkve Ko pridejo te velike pošiljke vojnega materijala, se bo pričela organizirati tudi jxxsebna rezervna armada, ki bo štela okrog jx>1 milijona ljudi ili bo bo imela nalogo braniti abesinsko prestolico. V rezervno vojsko bodo umaknjeni s fronte tudi dobro oborožene in disciplinirane čete, medlem ko se bodo na fronti pustila le jx>1 divja plemena. Praga, 4. nov. b. Češkoslovaška vojna industrija je dobila veliko naročilo orožja, municije in vojnega materijala iz Addis Abebe. tozadevna p°" godba je že jxxlpisatia in bo orožje v najkrajšem času izdelano. Gre za 100.000 pušk in nekaj milijonov municije. Orožje bo odpreinljeno z ladjami in se bo skozi britansko Somalijo odjiremilo v Abe sin i jo, vendar ne skozi luko Džibuti. Bivši abesinski cesar zaprt t; Addis Abebi Asmara, 4. novembra. AA. Iz Džibutija jx»ro-čajo, da je bil Lidž Jasu, nekdanji abesinski cesar, ki so ga 1016 1. vrgli s prestola in je bil doslej interniran v okolici Hararja, preveden v Addis Abebo. Na dvoru v Addis Abebi f>a so baje odkrili zaroto proti abesinskeinu cesarju. Francoska poročita: Hudi boji nad Mahalo Posebni poročevalec agencije Havas poroča iz Volkaita: Dedžažmač Ajelu, ki poveljuje levemu krilu abesinske vojske na severni fronti, je obvestil cesarja, da mu ojačenja niso potrebna. Njegova vojska je prekoračila mejo v Eritrejo pri Ajkuni in je dovolj jireskrbljena z živežem, tako da ga ji do žetve, ki bo mcseca decembra, ne bo zmanjkalo. S fronte v Tigri poroča drugi poročevalec: Italijanske čele so po večurnem maršu zavzele položaje v smislu ukazov, kakor so jih prejeli posamezni oddelki. Askari so prispeli v Ambo Sion, miličniki pa pod poveljstvom generala Diamantia v Hausien. Italijansko letalstvo je izsledilo velike mase Abesincev okrog Desia in oddelek trh tisočev vojakov, ki je na potu v Makale. V danakilski puščavi je položaj ostal neizpre-menjen. Po neki nadaljni vesti iz Tigre askarski oddelki, ki so se odpravili iz Ertiša, nimajo naloga, združiti se v Hausienu z vojsko generala Santinia, nego imajo nalogo prodreti do Maboba in nato vzdolž reke Fičike proti Mnkali. Vzdolž, reke je izpeljana cesta, ki pa v mapah ni zarisana. Kakor poroča posebni lLivasov vojni poročevalec iz Eritreje, je bil snoči objavljen službeni komunike o včerajšnjih operacijah na severni fronti, ki pravi, da se je pričela italijanska ofenziva ob 6 zjutraj. Ob 13 so Askari prodrli neposredno v bližino Hausiena. Oddelki generala San-tinlja so zapustili položaje okrog Adagamusa ia pri£ell prodirati proti iugu. Njihovemu odhodu i« prisostvoval vrhovni poveljnik general De Bono. Kljub velikim terenskim težavam to prejinji oddelki armijskegi zbora generala Santinija prispeli v Emdano Sero. Takoj za nfimi so poslali tovorne avluatouli« a pratijniim iiaiijaai dosioj alkicr Siaiiiansha oienziva niso naleteli d« Abesfncc, ki •* umikajo br« borbe. Vse kaže, da se bodo več|« bitke priče!« tole južno Makale. Ho poročilu Havasove^« poroč«t«loa i* Tigre ie vojska generala Santinija pri prodiranju proti Maltah naletela na hud odpor večjih oddelkov .besinske vojske, ki bo v kratkem ojačena, Iz Desija je na potu v Makalo več oddelkov abesinskega regularnega vojaštva. Agencija Havas je objavila brzojavko posebnega poročevalca s severnega bojišča v Abesiniji, ki potrjuje, da se jc hkratu z ofenzivo na severu pričel tudi na jugu italijanski napad. Italijani skušajo očividno čim prej priti do neposrednega »tika med obema frontama. Borba Italije proti sankcijam Rim. 4. nov. AA. Oficijozni tednik »Voce državne in nacionalne misli« in vseh drugih monopoliziranih misU in nakan. Danes, ko moremo na glas povedati, kakšna protiia-konitost je to bila, bi nam pa vsi radi dopo-vedali, da niso nič imeli svojih prstov zraven. »Jutro« z dne 31. oktobra pravi, da >ni nikdar tajilo svojega kritičnega stališča napram raz-pustitvenemu dekretu bana dravske banovine«, da pa smo mi celo »tvar predstavili in napisali tako, du je >samo za trste, ki jih, kakor pravijo, n« svetu nikdar ne zmanjka«. Kot značilno v tem oziru navaja le to, kar pravimo o znanih punktacijah, in nas prosi, naj jih objavimo in pridemo s primerno razlago na dan. »jutro« ya je »vsak hip pripravljemo spustiti se t analizo pnnktaškega dokumenta«. »Če je 1. 1933. i objavo punktacit šlo zaradi cenzure težko — glede objave punktacij menda ni nobenih zadržkov.« To |M>srečena pozabljivost nas je presenetila. L. 1933. je šlo »Slovencu« z objavo punktacij zaradi cenzure res zelo težilo, tako, da jih kar ni mogel objaviti. »Jutro« je bilo takrat vse bolj »rečno, da je mirno objavljalo neke poli-stične punktacije« že jjodalo vse okoliščine in cele mesece polnilo »roje kolone » pobijanjem teh punktacij, se da bi mu bilo to zaradi cenzure kaj »težko«. Takrat je »Jutro« vse vedelo: kai so punktacije, iz katere »knpine izhajajo, kakšen odmev imajo v tn ia inozemstvu, kaj rušijo — najbrž državo in narod, vlado pa čisto gotovo itd. itd. Danes p« • vsem tem nič ne ve ia oaa prosi, da pomagamo njegovemu slabemu spominu. 8. januarja 1933 je dalo prvi znak, d« gori (pod nogami?). Z dolgim člankom: »Slovenci ogorčeno zavračajo iu ostro obsojajo politiko razdiranja, separatistična resolucija dr. Korošca«, tO. januarja pa je t uvodniku »Separatisti.ne punktacije« že podalo vse okoliščine in njihovo »glavno vsebino«, ti. iannarja pa je le. vedelo, da so »Zahteve ljubljanskih separati-itičnih punktacij ne le greh nad jugosloven-stvom, temveč tudi greli nad slovenstvom«, vedelo Je tndi, >kako »o sklenili pospodje punktaši« in ponatisnilo celotno vsebino tistega, kar je proglasilo za punktacije. 13. januarja je pa v urodnikn: »Dr. Anton Korošec« — že povedalo, da je »mož, ki je s pokojnim dr. J. E. Krekom ..., » jjokojnim dr. Gr. Žerjavom .. ., politik .. » državnik .. , voditelj ... resnično avtor onih ljubljanskih punktacij. ki »e vračajo r dobo narodnega kaosa« in » »veto jezo nastopilo »proti rušilcem države in narodne svobode« in strahovito »obsodilo protidriavuo in protina-roduo rorarjemje punktašev«. 13. januarja je že vedelo, kako »angle&ki škof (pravilno anglikanski!) svari jugoslovenske »eparatiste«, 20. januarja je v uvodniku premišljevalo, kakšen je »odmev punktacij r inozemstvu«, 1. februarja j>a, kaj misli »dr. Maček o punktacijah«. 17. januarja je t uvodniku dokazovalo, da je » punktacijami »ogroženo slovenstvo«. 29. januarja pa, t kakšni zvezi ao »separatistične punktacije in severna meja«. 12. januarja je poročalo o »o poraznem odmeva separatističnih »unkfacij«, M. jaauarja pa, kaj je »ediai afakt Avstrijska tovarna za municijo zleteia v zrak &kode ,c sed°i *e n°d 2 mi,i-D,n Dunaj. 4. nov. h. Davi oli 10.7 je prišlo do močne eksplozije » objektu št. 318 smodnišnice v Himnami pri Dunajskem Novem mestu. Objekt .je liil zaradi mučne eksplozij« takoj v razvalinah, število žrtev ni znano, niti ni znan pravi vzrok eksplozije, čeprav se domneva, da ga je iskati v električnem kratkem stiku. Skoda se ceni na 20(1 tisoč šilingov. Eksplozija J« bila tako močna, da se je v bližini Lcohensdorfa porušil dimnik neke tovarne. Zanimivo ic tudi, da je dunajska meteorološka postaja izdala poročilo, da je oh 10.7 čutila močmi potresni stinek v bližini Dunaja in je prosila, da ji ljudje sporočijo, če kaj vedfn tem potresu. Potresni sunek je bil očividno povzročen vsled eksplozije omenjene tovarne. Domači odmevi ■topnik prometnega ministra minister brez Ustnice dr. šefkfja Behmen, angleški poslanik Campbell, francoski poslanik groi Dampierre in civilna in vojaška hiša N). Vel. kralja. Po pozdravu z N). Vel. kraljico Marijo, Nj. kr. Vis. knezom Nlkolo, kraljevima namestnikoma, predsednikom min. sveta in z ostalimi prisotnimi visokimi dostojanstveniki, »e J« Nj. kr. Vis. knez-namestnik odpeljal z Nj. Vel. kraljico Ma-rijo t dvor. določil pravec političnega položaja. Zato moramo počakati vrnitve Nj. Vel. kralja. Njemu bomo pojasnili svoje stališče in (»dali oetavko vlade. Glede razpusta skupščine vam ne moreni jjovedati, kaj bo v tem oziru odločil kralj. Skupščina predstavlja od samega začetka samo del grškega ljudstva. Grško ljudstvo pa je jioklonilo večino Calda-risovi vladi jKxi fiogojem, da ostane njegova vlada enotna in da bo sodelovala z radikalno nacionalno stranko Kondilisa. Od 10. oktobra dalje pa teh pogojev ni več. Ljudska stranka se ie razcepila in polovica poslancev te stranke se je priključilo sedanji vladi. Caldari9 sam ne sodeluje več z radikalno nacionalno stranko. Grško ljudstvo je s svojim včerajšnjim plebiscitom proglasilo kraljevino. Jasno je, da bo morala vlada prepustiti kralju odločitev in mu sjioročiti voljo naroda, ue pa samo naziranja strank. Kralj se vrne v 14 dneh Atene, 4. nov. b. Na čestitke, ki jih je prejel bivši grški kralj Jurij IL, je odgovoril, da se bo vrnil v domovino točno čez 14 dni, torej 17. novembra. V London bo prišla jiosebna grška delegacija, ki bo prosila kralja Jurija, da se vrne v domovino. V tej delegaciji po predsednik parlamenta Balono«, vojni minister general Padano« z grškim prometnim ministrom Mavrom Mitatisem. Kralj Jurij bo jiotoval z letalom do francoske luke, odtaui pa bo nadaljeval vožnjo z grško bojno ladjo. novoletnih punktacij«, ti. jan. pa je odkrilo, kakšni so »slovenski separatisti nekdaj in danes«. 19. januarja je z debelimi črkami vabilo vse Ljubljančune »ua boj na divje Amonite«, to je »na protestni shod proti rušilcem naše državne in narodne celine«, kjer je (dne 20. januarja) »Ljubljana na sokolskem Taboru sodila iu obsodila separatistična rovarjenja«. 26. januarja pa je pisalo, kako bodo zoper to grozodejstvo nastopili »žujiani vseli občin v Sloveniji, prosvetna, kulturna, stanovsko - strokovna, humanitarna, karitativna, gasilska, gospodarska, 8jx>rtna in druga društva, sokols\a društva, zadruge (obrtne, kousumue, nabavljal-ae, kreditne, kmetijske, čebelarske, perutni-narske itd.), zadruženja trgovcev in obrtnikov ter njihove zveze, skratka vsa društva, ženska in moška, vse korporacije in ustanove, ki dejansko predstavljajo duševno in fizično življenje slovenskega naroda«, čeprav je že 18. januarja povedalo, da »Slovenija protestira«, da »iz vseh krajev m mest, trgov in kmečkih občin prihajajo odločne izjave proti rušilcem države in škodljivcem nuroda«. Da ho konec primeren hudi vihri, je 18 februarja poročalo, da je v parlamentu padel prvi »obračun narodne skupščine s punktaši«, 19. februarja je bil pa »drugi dan obračuna • punktaši« Vmes pa je prišla vest da ie Sveta Stolica potrdila slovenski cerkveni obrednik, »Jutro« je pa 18. januarja povedalo, da to ni nič posebnega: »ako na zaključku še enkrat j>ouo-vimo, da se bo maša morala tudi v bodoče fci-tati t latinščini, smo menda dovolj pokazali, da za triumfiranje ni nikakega razloga. »Slovenec« ni storil usluge niti Vatikanu, niti veri in cerkvi, ko je o potrditvi slovenskega obredntka poročal na tako tendenciozen način, da je moral čitatelj pri tem nehote pomisliti iva separastične punktacije.« Dr. Kramer pa ga je 29. januarja pohvalil, da je »Naše »Jutro« od svojega j)o-stanka brez dvoma eno najjačiih sredstev in eden prvih glasnikov nacionalne misli med Slovenci.« Ko človek vise to bere, se ne more otresti misli, da so bili punktaši grozna šiba božja, sedemkrat in pol nujši kot Turki in ne more se načuditi moči nacionalizma, da je mogel toliko let državo tako trdo držati v rokah, da je niti punktaši niso mogli podreti, tako trdo, da so slednjič morali priti tisti, ki so bili za ru-šilce države proglašeni, da so jih rešili iz njegovih pesti, sicer bi jo še zmečkal. Pa je le zanimivo tako branje, čeprav je pisano tako. kakor da je »samo za tiste, ki jih, kakor pravijo, na svetu tako hitro zmanjka«; človeku se kar milo stori j>o tako lepih časih rodoljubja! Da si le punktaše hotel in znal zmerjati, pa si bil pošten rodoljub in še z.možon državnik povrhu, narodna skupščina pa »delavno zaslojistvo ljudstva«. Čudno je le to. da se »Jutro« tega nič nc spominja in sedaj prosi »Slovenca«, naj objavi punktacije, da se bo mogle, ponovno .spustiti v analizo«. »Slovencu« iz tistih dni sc pa zelo pozna, da je šlo »zaradi cenzure težko«, mnogo težje, kakor »Jutru«, tako, da v vseh njegovih stolpcih ni niti besede o punktacijah /,ato »Jutru« žal ne moremo postreči in je navezano le na svoje lastne vesti. Naj sc torej »Jutro« potrudi in nekoliko pobrska po svoji Organizacija JRZ Belgrad, 4. nor. tn. V tukajšnji politični javnosti ■« j« danes živahno komentiral včerajšnji popoldanski sestanek izvršilnega odbora JRZ. To tem bolj, ker se jc med nasprotniki JRZ v zadnjem času razvila zopet kampanja ter se vsak dan širijo med ljudstvom fantastične vesti, med njimi tudi take, da v vodstvu novo ustanovljene stranke ne vlada potrebno soglasje. Jasno je, da so bil« t« vesti brez viake stvarne podlage ter zlohotno izmišljene. Kajti vsi prvaki stranke brez izjeme so »e te seje udeležili in na njej v lepem soglasju razpravljali o vseh političnih vprašanjih. Po poročilu, ki ga je za včerajšnjo sejo izvršilnega odbora JRZ izdelalo tajništvo t« stranke, »« nova »tranka povsod lepo razvija in napreduje brez ovir. Jutri dopoldne odpotuje Aca Stanoje-vič r Knjaževac. Poslanski klub JRZ Belgrad, 4. nov. m. Danes popoldne jc imelo v narodni skupščini sejo predsedstvo poslanskega kluba .1H Z. Po seji je bil izdan sledeči komunike. »Klubski odbor narodnih poslancev JRZ je imel sejo danes popoldne od 5 do 8, kateri jo prisostvoval tudi poStni minister dr. Branko Kalugjerčič. Za proučevanje uredbe o regulaciji kmetskih dolgov določena sekcija je predložila referat in predlog klubskemu odboru. Ta odbor je sklonil, da se predloženi predlogi razdele narodnim poslancem, članom kluba JRZ in članom skupščinske večino v proučevanje, da bi se moglo to važno vprašanje že na prihodnji seji razmotrivati in izdelati končen predlog. Odbor je sprejel na znanje seznam novo pri-stopiviših članov v klub JRZ in v klub skupščinske večine. Prihodnja seja skupščinskega odbora bo v sredo, 6. novembra, ob 5. po-j poldne.« Belgrad. 4. nov. m. Radi bližajočega se sestanka narodne skuj>šč>ine se vrača v Belgrad vedno večje število jx>slancev, ki se zbirajo jx> svojih klubih. V vseh klubih se govori o predstoječih volitvah v stalne skupščinske odbore. Nekateri klubi že sestavljajo svoje liste za te odbore, tako klub JRZ. Ostali skupščinski klubi bi hoteli tudi za volitve v skupščinske odbore nastopiti s skupno listo. Vsak klub jm bi hotel na vsak način pri teh volitvah, ki se vrše po proporcionalnem sistemu, dobiti čim več članov, česar bi bilo mogoče doseči s skupno listo. Radi tega tudi še ni prišlo do sporazuma med klubi, ki so neprijaleljsko razjX)loJeni napram vladi in ki sedaj vlade nočejo jxxtpira.ti 1 radi tega, ker jim ni do konsolidacije razmer v našem notranjepolitičnem življenju. Poslanci JRZ za spremembo uredbe o zaščiti kmetov Belgrad, 4. nov. m. Posebna sekcija skupščinskega odbora poslancev JRZ je„ kot poročamo na drugem mestu, predložila danes skupščinskemu odboru JRZ referat o spremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov dolžnikov. V naslednjem prinašamo vodilne misli tega referata. Ker bi običajno odplačevanje kmetskih dolgov n« eni strani ne zadovoljilo upnikov, na drugi »trani pa bi to odplačevanje odvzelo kmetom dolžnikom vsak kredit vsaj za časa odplačevanja, naj prevzame odplačilo vseh kmetskih dolgov napram upnikom država sama, ki naj potem na katerikoli način v daljših obrokih Izterja od kmeta dolžnika one zneske, Id |ih je zanj izplačala. Radi pomanjkanja gotovine naj izplača država t« dolgov« v posebnih »državnih obveznicah državne rente za regulacijo kmetskih dolgov-, ki bi bile analogne državni renti za vojno škodo in ki bi se glasile na 100, 500, 1000, 5000 in 10 tisoč Din. Višina posameznih dolgov naj bi se ugotovila s sodno odločbo, ki bi temeljila na posebnem pospešenem postopku. Te obveznice bi se smele obrestovati največ z Ifo do 1H % obrestno mero, da bi se s tem dosegel njih stalni tečaj na borzah. Amortizacij« teh obveznic bi se vršila potem vsakoletno z odkupom gotovega dela obveznic s strani države, ki naj bi v to svrho vsako leto votirala določeni kredit. Olavna korist za upnike bi bfla v tem, da bi drtava zajamčila tem svojim obveznicam prvenstvo v lonibardiranju dri. in privilegiranih drž. zavodih. Upniki bi s prodajo teh obveznic prišli do denarja, do katerega Imajo pravico in na katerega ie tako dolgo čakajo. S tem bi se tndi znatno povečal denarni obtok v driavi. Država naj si zneske, katere bo izplačala upnikom v obliki obveznic, zajamči z vknjižbami na ftosestvih kmetov dolžnikov. Tak načrt ureditve plačila kmetskih dolgov bi j» mnenju referata bil pravičen tako za dolžnike kakor ludi za upnike. dolžnike predvsem zato, ker plača dolžnik državi samo glavnico brez obresti in krije s tem razliko med vrednostjo denarja, ki jo je imel denar na dan zadolžitve, in vrednostjo, ki jo je imel na dan plačila. Upniki bodo sicer dobili plačilo v obveznicah, katerih kun bo takoj po emisiji gotovo znatno padel, bo pa stvar zakonodavca, da moda-litete glede obrestne mere predpiSe tako, da se kurz obveznic j>o emisiji spravi v sklad z vrednostjo denarja na dan plačila, tako da bo npnlk prejel stvarno isto vrednost, ki jo je dal, ki bo predstavljala manjše število dinarjev, ki jih je dobil za dota, v resnici današnjo vrednost one večje količine dinarjev, ki jih je prej izdal. Okrajni odbori JRZ Šmarje pri Jelšah: Predsednik dr. Ogrizek Anton, odvetnik t Celju: podpredsednik Tnrk Ivan. posestnik, Lešjc: tajnik Vork Florjan, posestnik, Gerliče, blagajnik Debelak Simon, posestnik, Okrog, Ponikva; odbornika Podlin-se.k Josip, hotelir. Kozje in Safko Anton, posestnik, Rajnkovec. preteklosti in nekoliko pogleda v arhive, saj je moral tudi pisec teh vrstic zaradi njegove proš-uje prebirati skoro tri leta stara »JutrH«. Kulturni hoj v Nemčiji Nemšhi katoliški škof v ječi V zvezi z našim člankom o trpljenju katoliškega škofa nemške škofije Meissen, ki je bil nedavno zaprt na podlagi ovadbe tajn policij«, nas je nemško poslaništvo v Belgradu naprosilo, da objavimo naslednj pojasnilo: »Nemško poslaništvo fe pooblaščeno izjaviti, da podatki, navedeni v Vašem članka (priobče-nem 1. novembra) ne odgovarjajo resnici Meis-senški škof se ne nahaja t ječah v Moabitn, ampak t bolnišnici ječe (katere? vpralanjc uredništva), kamor je bil še pred nekaj časa na njegovo lastno željo prepeljan, ker trpi na kronični ledvični bolezni, Id torej ni mogla nastati vsled pomanjkanja prave neg«. Tndi nI resnično, da bi ikof 1 po preteku enega meseca ie ne vedel, zakaj je i bil zaprt Vzroki za njegovo aretacijo — osumljen je, da je bil soudeležen pri deviznih prestopkih : — so mu bili oblastno takoi obrazloženi, tako da ne v« samo vsa javnost, marveč tndi Škof sam, čisto natančno, katera kazniva dejanja prihajajo . vpoštev.« Želji nemškega poslaništva v Belgrada smo tudi v interesu resnic« radi nstreglt Novi procesi proti duhovnikom Berlin, 4. novembra. AA. Danes se je pričel ' nov proces proti katoliškim duhovnikom in nunam zaradi tihotapstva deviz. Glavna obtoženka je predstojnica Gertruda Nikes; sodili jo- bodo v odsotnosti, ker se mudi v Južni Ameriki. Uredba o prispevkih za pogozdovanje Belgrad, 4. nov. m. Ministrski »vet je na predlog kmetijskega ministra Gjur« Jankovič« na podlagi čl. 64 fin. zakon« za 1. 1935-36 izdal uredbo o olajšavah in izterjatvah od strani lastnikov nedržavnih gozdov v lond za pogozdovanj«. Ta uredba vsebuje določila, da plačujejo lastniki nedržavnih gozdov prispevek ▼ fond za pogozdov&nje z« les, prodan bodisi n« panju, bodisi izdelan v lastni režiji po tabeli in sicer: 1 odst od vrednosti stoječega lesa, te meri vwa površina gozdov 30 do 500 h«, 1,5 odst od vrednosti stoječega lesa, č« meri ikapna površina gozdov od 501—1000 ha in 2 odst. od vrednosti stoječega lesa, če m«ri skupna površin« preko 1000 ha. Ta prispevek »e plačuje pred pričetkom sekanja. Za les pa, ki s« uporablja kot gorivo in »ic«r za potrebe lastnik« in njihovih nameščencev, ter za les, ki jc namenjen za gradi-| tev in popravljanje zgradb, kakor tudi za les, ki ' je potreben za vzdrževanje prometnih sredstev in j drugih naprav na posestvu, te prispevek r ta fond : n« plačuje. Minister za gozdove in rudnike more | v posameznih primerih dovoliti, da sc ta prispe-i vek lz prejšnjih let odplačuje v primernih obrokih, vendar pa morajo vsi prispevki biti plačani z« leto dni, odkar stopi uredb« v veljavo, obenem z zamudnimi obrestmi Popusti na železnicah Belgrad, 4. novembra. AA. Z odlokom prometnega ministra je dovoljena polovična vozna cena udeležencem skupščine sarajevske zveze srbskih zemljoradniških zadrug, ki bo v Sarajevu 24. novembra. Vozna ugodnost velja od 21. do 27. novembra. Nemški kliring Belgrad, 4. nov. AA. Po poročilu Narodne banke se je dne 4. novembra t. 1. po nemškem kliringu izplačala poslednja aviza št. 8330 z dne 12. maj« t L po italijanskem kliringu pa 75.240 z dne 1. avgusta t 1. Strašno dejanje v Zagrebu Zagreb, 4. nov. AA. Ob 11.30 sta skočili z druge galerije zagrebške stolnice dve mladi bitji. Bila sta to Blaž Filip in Angelka Kitorovič iz Ši-benika. Oba sta bila na mestu mrtva. Pravi razlogi njunega samomor« še niso znani. Policija je uvedla preiskavo. Za zdaj se je zvedelo samo to, I da sta pred svojim dejanjem poslala listu »Tribuna« t Šibeniku pismo. Osebne vesfi Belgrad, 4. novembra. AA. Odlikovan je bil z redom jugoslovenske krone pete stopnje inž. Robert P o p p e r, šef sekcije za vzdrževan je proge. Konjice. Belgrad, 4. nov. m. Danes je prisfiel semkaj liovoimenovani referent za srednje šole za dravsko banovino prof. Janko Leskovšek in bo jutri prevzel svoje posle. Newyork, 4. novembra. AA. Novi fvoslanik kraljevine Jugoslavije v USA Konstantin Fotič se je pripeljal v Newyork s prekoocenuskim parnikom »Normandie«. V pristanišču so gosp. rotič« svečano sprejeli. * Predsednik Vančinvej ni mrtev Nanking, 4. nov. AA. Ministrski predsednik Vančinvej polagoma okreva. V kratkem ga bodo ponovno operirali, da bi mu tako izdrli drugo kroglo, ki mu še tiči v telesu. (Prvotna poročila poročevalnih agencij, da je predsednik mrtev, so se izkazala za netočna, ker je srečno prestal prvo operacijo. Toda njegovo življenje je še vedno v smrtni nevarnosti. Op. uredn.j Črnomelj. 4 novembra. V Črnomlju je umrla gdč Fani Sprajcer v visoki starosti 81 let. Pogreb jx>kojnice bo danet. Naj v miru |x>čival Zagrebška vremenska napoved: Lahen ftorast oblačnosti, topleje. Prosvetno življenje v Mariboru Lepo uspeli občni zbor Prosvetnega društva v Melju Maribor, 4. novembra. Frančiškanska župnija v Mariboru je imela nekoč krasno razvito prosvetno delo, V vsakem okraju je delovalo po eno prosvetno društvo in sledovi tega dela so bili vidni zlasti v delavskih predmestjih. Vse to nam je potem uničila znana gonja proti Prosvetni zvezi. Sedaj so se začela oživljati tudi prosvetna društva v frančiškanski župniji. V nedeljo je imelo svoj občni zbor Prosvetno društvo v Melju, ki je s tem zopet stopilo v novo življenje. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je vodil predsednik Anton Golež, ki je podal zgodovino nedavnih bojev za obstoj društva, rekurzov, deputacij, ki jih prejšnji ban niti ni hotel sprejeti, napore, da se ohrani društvena imovina v iznosu 40.000 Din, ki je bita zaplenjena, trizadevanja, da bi se ustanovilo novo društvo itd. pominjal se je tudi agilnega društvenega tajnika, pokojnega p. Pavla Potočnika, za katerega so zborovalci zmolili očenaš. Nato je podžupan Franjo Žebot pojasnil položaj glede prosvetnih društev in kako je treba sedaj po društvenem zakonu ravnati. Blagajnik Jurij Murščak je podal poročilo o stanju društvene imovine od obstoja do sedaj ter o izplačevanju posmrlnine za umrlimi člani. Nato je zopet podžupan Žebot razložil, kako je bilo z našimi prosvetnimi društvi. Ni bila krivda vodstva, nikjer nismo poznali politike v prosvetnem delu, bilo je zgolj nasilje oblastnikov, da so nam uničili dragocene plodove dolgih let. Njihov greh je neodpustljiv. Predložil je, da se pošlje pozdrav dr. Korošcu kot prijatelju naše prosvete in se mu izreče zahvala, da nam je vrnil naša društva. Opozarjal je na važnost podrobnega prosvetnega dela med ljudstvom ter navajal kot zgled samega sebe, ki ga je delo v prosvetnem društvu izobrazilo ter osposobilo za večje naloge. Prosil je ob zaključku svojih lepih izvajanj, naj bi vse članstvo sodelovalo in tekmovalo v pridobivanju novih prijateljev, da se društvo tembolj utrdi. Govoril je še Jamšek ter se spominjal lepega in složnega dela pred razpustom društva, na predlog Štiberca pa se je sklenilo, da se izplača po-smrtnina za umrlimi člani. Sestanki se bodo vršili vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob pol 5 v otroškem vrtcu v Melju ter se bo istočasno sprejemala članarina. Društvo se bo včlanilo v Prosvetno zvezo. Ob zaključku se je izvolil odbor, v katerem je trgovec Anton Golež predsednik, podpredsednik je vpokojeni pregl. fin. kontr. Anton Kotnik, tajnik kaplan p. Konstantin Urankar, blagajnik žel. v p. Jurij Murščak, odbornika poslovodja Anton Snoj in poštni ravnatelj v p. Anton Kus, zastavonoša žel. v p. Franc Dobrajc, preglednika pa žel. uradnik Franc Hanzliček in žel. pod-uradnik Jurij Jamšek. V pijanosti izzval svojo smrt Maribor, 4. novembra. Pri Sv. Venčeslu nad Slovensko Bistrico ae je pripetil pretoklo soboto zvečer tragičen dogodek, ki je zahteval življenje mladega človeka. Pri posestniku Gregorju Špc«u v Turiški vasi se je sešlo več fantov, med njimi tudi 24 letni posestnik in kovač Anton Zemljak ter posestniški sin Janez Ivresnik. Slednji je bil vinjen, dočim so bili vsi ostali trezni. Kresnik se je v svoji pijanosti vtika-val v vse navzoče za povrstjo ter se je z nc-nekaterimi v šali ruval. Med njim in Zeinlja-kom pa je vladalo zaradi nekega dekleta že dolgotrajnejše nasprotje in je zaradi tega kmalu nastal iz šale resen prepir. Posestnik Spes je obema zagrozil, da ju požene iz hiše, če mislita začeti zares kak prepir. Na le besede se je Kresnik res podal pred hišo ter začel kričati na korajžo in pozivati Zem-ljaka na spopad. Zemljak je res odšel iz hiše, žez kakih pet minut pa se je vrnil vos bled nazaj in rekel »Jezus Marija, kaj sem na- pravil! Hitro nesite luč ven iu poglejte, kaj je z Janezom.« Nato se je obrnil ter odhitel v Ti nje po župnika, naj pride sprevidet Krea-nika, ki ga je težko ranil. Med tem so Špe-sovi in sosedje našli Kresnika ležati v krvi nedaleč, od hiše ter so ga odnesli na njegov dom. Ranjenec je še živel do naslodnjega dne ter je umrl v nedeljo popoldne. Bil je pri zavesti, ko ga je zaslišala orožniška patrulja ter je priznal, da je pretep sam izzval, ni pa imel ničesar v rokah, ko je Zemljak navalil nanj z nožem. Nasprotno trdi Zemljak. da jo mel Kresnik, ki je hil večkrat že kaznovan zaradi pretepa, v rokah cepin, s katerim ga je holel pobiti, pa ga je on prehitel z nožem. Kresnik je dobil 11 vbodljajev, od katerih so nekateri bili smrtni. Dogodek je izzval v vsej okolici veliko pozornost. Ljudje opisujejo Kresnika kot razgrajača, Zemljak pa je bil nasprotno miren fant, ki si je nedavno osnoval lastno obrt. Sedaj se nahaja v zaporih sodišča v Slovenjski Bistrici in čaka na kazen za svoje nepremišljeno dejanje. Okrog Alrihe V portugalski trdnjavi Mosambih Piše prol. dr. 1. Knilic XXXII. Skupni nagrobni spomenik za duhovnike Marsikdo je o Vseh svetih vprašal: Zakaj prelat Kalan še nima spomenika, kakor ga je ta plemniti mož zaslužil? Reven, lesen križec na njegovem grobu — to je vse. Taka začudena vprašanja so utemeljena in zato je treba pojasnila. — Resnica je, da imamo pri Sv. Križu v Ljubljani mnogo zelo lepih, umetniških in dragocenih nagrobnikov. Res je pa tudi, da mnogo teh spomenikov ne more do veljave, ki jim po pravici gre. ssaradi kamenite stiske, v kateri stoje. Danes je prepozno, da bi bilo mogoče pokopališče drugače urediti. Zato je prav, da bi vsaj nekateri prostori ostali tako, da bi ne bili zagrmadeni s prerazlični-mi, v gnečo stisnjenimi spomeniki. Nekaj takih božjih njivic so si že napravili razni ljubljanski redovi. Tudi ljubljanska duhovščina se je bavila že nekaj let s to mislijo, dokler ta misel ni dozorela vprav s smrtjo prelata, prošta Kalana. Prazni prostor za dosedanjimi duhovniškimi grobovi in spomeniki je določen, da se na njem postavi skupni nagrobnik za ljubljansko duhovščino. Arhitekt Plečnik je izdelal načrt za tak spomenik. Zelo preprost je, resnoben, zaeno pa monumentalen, ki bo brez dvoma velik okras vsemu pokopališču. Stal bo na koncu sedanje prazne trate (proti vzhodu). Pred njim bo vsa plan posejana s travico in obsajena z rožnimi grmiči. Vsak grob bo imel samo majhen kamen, kjer bo vdolbeno ime pokojnega. Spomenik je že v delu, Žal, da ga ni bilo mogoče izvršiti do letošnjih Vseh svetih. Zato ga začno postavljati takoj spomladi 1936. — Gotovo bo vsakega zanimalo, ako razodenemo, da si je ogledal načrte za ta nagrobnik tudi nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič in si je izbral za zadnji počitek grob tudi na tem mestu — med duhovščino. Tako bo počival mož, ki je bil stvaritelj vsega Terskega razcveta v zadnjem tridesetletju, so-ustvaritelj vseh naših gospodarskih in prosvetnih organizacij, borec za slovenstvo in pravično jugoslovansko zedinjenje — demokratični knez med sobrati in sodelavci. Morda bo prav ta nagrobnik in lepo urejeni prostor pred njim dal pobudo še drugim stanovom, da bi si na praznem delu pokopališča odbrali take vrtičke in na njih postavili monumente, ki bi bili za posamezre bolj poceni kakor zelo skromni poedini, pa vendarle vse drugače odlični in umetniško več vredni. Milki Plantarič spominčica na grob V času, ko se je navduševala slovenska mladina za skupne ideale, ko je vriskala mladost po lepi Dolenjski, sem spoznala Milko. — Spoznala sem jo, vedno veselo vedro v hiši g. strica duhovnika, katerega je spremljala križem njegovega pa-stirovanja. In kdo, ki ga je zanesla pot v stričevo gostoljubno hišo, se je ne spomni, saj so mu postregle njene dobre roke. Dobri Bog je videl, kako je blažila in ravnala Milka trnjevo pot njegovemu svečeniku, kako mu je stregla, živela le zanj in mu bila zvesta opora sivih let. Božja Mati gotovo ni pozabila vseh tistih ur, ki jih je posvetila Milka kot otrok Dobravski Mariji. Že mala deklica je bila v hiši g, strica, takratnega župnika na Dobravi, kjer je znana Marijina božja pot. Tu je deklica izrabila vsako priliko, da se je izgubila iz stričeve hiše po bregu proti cerkvici in tam ob cerkvi s koprnečimi očmi čakala, kdaj se ji prikaže Marija. Večkrat je kot otrok slišala, kako se je na tem kraju v davnem času prikazala Marija pobožnemu pastirčku, ki je tu pasel svoje ovčice. Dan za dnem se je ponavljala ta pot, dan za dnem je iskala in čakala mala Milka božjo Mater; v skrbeh so jo pogrešali domači. Skrivnostno so zrle jasne otroške oči, usta male Milke pa so molčala. Sledila je kazen — tekle so solze. In te solze je videla Marija. To zgodbo iz otroških let mi je pravila Milka, ko sem jo spremljala že težko bolno zadnjikrat na Porto Amelia (Mosambik), 31. avgusta. Počasi jo rinemo ob Vzhodni Afriki navzgor. Ne prehitro; po 11 do 13.5 vozlov (20 do 25 km) na uro. Na steni promenadnega krova visi zemljevid Afrike; vsak dan zapičijo vanjo pisano zastavico, da vemo, kot smo Od Hamburga doli ob zahodu črnega kontinenta se vije črta zastavic, ki se od Capetovvna dalje zavija navzgor. Na listek pripišejo zemljepisno širino in dolžino, razdaljo od zadnjega pristanišča in vsakokratno hitrost v vozlih. To bi morali napisati vsak opoldan; v resnici pa kak dan izpuste, od sedmih navadno šest. Madagaskarja nismo videli; leži predaleč na vzhod. Ustavili pa smo se v zgodovinsko važnem mostu Mosambik, koder je brodaril že Vasco da Gama in so Portugizi 1508- 1512 zgradili močno trdnjavo. Povsod drugod so jih preganjali Angleži, te postojanke jim nikdar niso iztrgali. Leži pa mesto na majhnem koralnem otoku, 5 km od celine. Takih koralnih otokov je v tej pokrajini še več, zato smo vedno pluli v primerni razdalji od kopnega. Sonce je močno razsvetljevalo poslopja, ko smo se ustavili dober kilometer od mesta. Seveda smo takoj poskakali v čolne; zamorci so razpeli jadro, veliko rjuho, in ga 9pretno uravnavali, da so nam najprej razkazali 10 m visoko zidovje stare trdnjave, zgrajene iz močnih kamnov. Danda-našnji bi jo seveda i topovi prav kmalu razstrelili. Nesreča je hotela, da smo pristali ob najhujši oseki, ko čoln ni mogel do obrežja V vodi so že stali zamorci. Vsak si je na hrbet ali pa na vrat naprtil enega potnika in ga prenesel na suho. Ne smete si misliti, da je to kaj prijetnega; vsakdo izmed nas se je ustil: »Tako se ne pustim prenašati nikoli več.« Sedel sem črncu za vrat; s tem se je težišče premaknilo visoko navzgor; ravnotežni položaj je postal — padljiv. Zamorec ni bil kaj trden v nogah in bal sem se, da se oba skupaj zvrneva v morje. Tovariša je Kafer prevzel na hrbet, pa so nesrečnežu noge mahljale po vodi. Najbolj so bile v zadregi dame . . . Ko srečno pristanemo, se prične prepir za nagrado; po en šiling (11—12 Din) so zahtevali za tistih par korakov, pa so se zadovoljili s polovico. Mosambik je starinsko mesto in se ne more primerjati po lepoti z novimi južnoafriškimi pristanišči. Je majhno, ima par tisoč prebivalcev, največ črnih, in zavzema ves otok. Ob mostišču je »glavni trg«, koder včasih igra godba. Poleg trga stoji naša cerkev, ki se iz daljave zdi nova in čedna, od blizu pa razočara: omet odpada, snažna ni ne zunaj ne znotraj. Ulice se vijejo v notranje mesto, ozke in zakrivljene, da ne vidiš, kam te vodijo. Nikjer ne vidiš ne kočije ne avtomobila; kaj bi z njima, ko bi obtičala v vsaki uličici. Pač pa nas čakajo — rikše in to prav čedne Zgradba nobena ni vredna omembe. Najprej sem korakal v starinsko trdnjavo. V njej so vojašnice črnega, bosonogega, golorokega vojaštva v rumenkasti obleki in z rdečim fesom. Da »e kdo v trdnjavi ne — zgubi, vsakogar spremlja straža po določenih potih in prostorih. Sredi dvorišča je vodnjak, silno važna stvar ob času obleganja. Zanimivosti trdnjava ne nudi. Po dolgih ulicah korakam do nasprotnega, južnega konca. Tod je velika bolnišnica, krog nje pa vse polno pohabljencev, slepcev in brezposelnih; vsak prosi — šiling. Ta beseda Črncu najbrž služi za pojem »denar-*. Zaidem v zamorsko predmestje, razmeroma veliko. Hiša stoji tesno poleg hiše, štirioglata, vsa pletena iz vej in trsja, pokrita z bičevjem. Poslopja so seveda pritlična, pa razsežna in brez dvorišč. Ze stegujejo otroci roke in prosijo »šiling«. Nekaj posebnega sem videl tod, česar doslej še nikjer. Več žensk in otrok si je obraze namazalo z belo snovjo, apnom ali škrobom. To so menda vdove in sirote, ki žalujejo za umrlim. Pogled na te obraze je nenavaden; zdi se ti, da gledaš strahove, ovite v obleko. Med hišami rastejo visoke kokosove palme; vas stoji sredi palmovega gozda. Koncem otoka je pokopališče s portugiškimi napisi. Od njega ločen je z zidom ograjen prostor; božjo pot k Mariji Dobravski. — In angel varuh, ki je bil priča trpljenja prečutih noči, tihih vzdihov, ko se je volja upirala težki bolezni, ko je mlado telo hrepenelo po zdravju. Bolehala je več let in iskala leka bolezni vsepovsod. Ni ji vrnil zdravja Golnik, tudi ne mirni dom zlatopljskega gospoda in ne skrbna postrežba Vincencijevih sester. Že težko bolna je še vedno upala, da ga ji vrne rodni dom in toplo domače solnce. Toda prišlo je drugače. — Zastavila ji je pot božja poslanka, morala je kloniti. — Spremili smo jo iz rodne hiše na griček Sv. Trojice zadnjikrat, tja, kjer srce ne čuti več in ne hrepeni, kjer zamre smeh in jok, kjer je večni mir — v tiho gomilo v njen novi dom. Z Bogom Milka in na svidenje pri Mariji Dobravski — v nebesih! vhod je bil natlačen z zamorci. Tovariši so mi kesneje pravili, da so prinesli mrtvega Inda in ga na grmadi sežgali. Ves dan so nakladali vreče palmovih jeder, ki jih v Evropi sti«mejo, da dobe važno palmovo olje. V drugih vrečah je bilo žito: koruza in nekako proso. Okrožje, čigar glavni kraj je Mosambik, slovi kot najrodovitnejše in najbolj gosto naseljeno v Portugalski Vzhodni Afriki. Danes smo obiskali mestece in pristanišče Porto Amelia. »Gnezdo* je to, ki nikakor nima 1000 prebivalcev. Ostali smo na morju in nakladali bombaž in vreče. Tudi ta, najsevernejši del Mo-sambika, nudi dosti blaga za izvoz. Evropskih, zidanih poslopij je malo, največ skladišča. Onstran brega pa leži prostrana zamorska vas, kamor so nam prepovedali, ker trenutno v selu gospodari nalezljiva bolezen Stopil sem na suho, ker ob času nakladanja ni prijetno na parniku, pa nisem našel ničesar, kar bi me zanimalo. Drevje še ni ozelenelo, dasi je že gorko. Debela, na široko raz-rastla opičja drevesa (Affenbrotbaum) ra9to na bregovih in pa mnogo pawpaw (povpov), ki rode sladke melone. Kokosovih palm in akacij je seveda v izobilju. Zidane hiše imajo rdečo streho iz valovite pločevine, to pa zato, da se vsled vročine streha poljubno in nemoteno širi. Zamorci so tod raztrgani in slabo oblečeni. Črne dame pa so nečimrne; razen uhanov nosijo pozlačene ploščice tudi na levi nosnici. Kafri so prišli na krov in prodajali ptice v kletkah, kanarčke in male papige, ter kratke sulice in loke s puščicami. Pošteni pa so zamorci; kabine so večinoma odprte, toda črnci ničesar ne ukradejo. Ob enajstih se je zbralo parnikovo moštvo c godbo vred na krovu. Vse je v zastavah; tudi od jambora do jambora se vije vrsta pisanih praporč-kov. Kapitan, majhen, skromen gospod, stopi na vzvišen prostor in spusti slavnostni govor v proslavo petdesetletnice Woermamiove linije. Ni govoril fraz, ni iskal govorniške slave, razvijal je zgodovino družbe od preprostega začetka s petimi parniki do vi&ka pred svetovno vojno; nato popoln propad. Sedaj »e je Woermann združil z Osi-Afrika družbo; razpolaga z 25 ladjami in 170.000 reg. tonami. Slavnost smo obhajali tudi v obedoid V Hamburg 90 se odposlali kratki telegrami. V veselem razpoloženju so se najbolj smejali debeluharju, ki sta ga v Mosambiku dva zamorca nesla na suho; eden se je »podtaknil in bi bili skoraj vsi trije padli v morje. Ravnokar zapuščamo portugalsko Alrfko. Obiskali pa bomo Portugize še enkrat in to v njih osrčju. Pogledali bomo, kakšna je Lisboa, Cintra in Belem. KINO Prld* Pavia w****fy imiftii Tak0 ie tonila ljubezen... UHlIfN Melodija človeških src iz Metter- _ nichove dobe. Skofia Loka Knjižnica franc. krožka nudi s svojo bogato izbiro proti mali odškodnini prav prijetno razvedrilo vsem, ki se zanimajo za francoski jezik in njega kulturo. V knjižnici so bogato zastopana raznovrstna dela sred njeveških pesnikov in pisateljev, kakor tudi delav moderne literature. Poleg tega nudi knjižnica mnogoštevilne zvezke tedenske re vije, ki s svojimi aktualnimi članki razširijo duševno obzorje bravčovo. Naj zlasti oni, ki jim je pri srcu visoko stoječa kultura brat skoga naroda, pridno segajo, baš sedaj, ko si bližajo dolgi zimski večeri, po rnvnovrstni snovi dobro započete knjižnice. Že dalj« časa sem je opaziti, da manjka v Vincarjih, takoj za vrtom posestniku I Hafnerja, ograja, ki je i>ostnln žrtev raznih nepridipravov. Ker je, tamošnje mesto zelo opazno zlasti za radovedno mladino, hi bilo želeti, da merodajni faktorji mestne občine proskrbe, da se prejšnja preperela ograja nadomesti z novo. Ni treba, da bi bili v Loki v vsem zadnji! KINO SLOGA Ljubljanski Dvor TEL. 27V> Velefilm prekrasne vsebine ln lepih melodi| Osharja Straussa Poslednji valček Svetialar Petrovič — Camilla Horn Najnovejši zvočni tednik s slikami iz Abesinije. — Prvič v Ljubljani! Danes ob 16^ 19.15. in 21.15. uri. ,Narod naš dokaze hrani' (Nadaljevanje) Ad Z a) Po § 9. t. Z društvenih pravil so vsa društva dolžna zvezi redno poročati o društvenem de lovanju, nobeno društvo pa ji ni nikdar sporočilo, da se je spustilo na politično polje. b) Tudi oblast ni nikdar sporočila zvezi, da ima to ali ono društvo na sumu, da prekoračuje svoj statutarni delokrog ali da jc ta suin z dejstvi že toliko potrjen, da je že mogoče govoriti o kršitvi zakona c) 2e pred glavnim razpustom je oblast razpustila nekaj društev Prosvetne zveze, toda nihče ni smatraj za potrebno, da jo o tem obvesti, čeprav g. ban v glavnem razpustitvenem odloku priznava, da je zveza »vodilni in vrhovni organ vseh v njej včlanjenih društev«. č) Zasebno je zveza izvedela, da so nekatera njena društva razpuščena, takrat jih pa, seveda, ni mogla več izključiti, niti zaslišati in odgovorne kaznovati, nili kaj drugega ukreniti proti njitn, ker so bila pač že — razpuščena! Sicer pa dekretu še daleč ne gre za tako jasnost in pravno točnost, ampak se zadovolji s praznimi predpostavkami v besedah: »notorično je«, »jasno je«, »ni dvoma«, kakor bi hotel sam povedati, da je »jasno«, da tu ne gre za izvrševanje 11. zakona o društvih, ampak za izvrševanje ne-ih načrtov, ki nimajo z zakonom nobene zveze. Vodstvo Prosvetne zveze sploh ni bilo zaslišano, ne v prvi, ne v drugi stopnji, čeprav je zasliševanje strank temeljna zahteva zakona o upravnem postopku! — Le ob tej površnosti se je moglo zgoditi, da je udarec razpustilvenega odloka zadel radi podobnega imeila tudi Prosvetno društvo v Šoštanju, ki se je pregrešilo zoper obstoječe zakone s komunistično propagando. Tudi la madež je tno rala nositi Prosvetna zveza, čeprav Prosvetno društvo v Šoštanju niti ni bilo v njej včlanjeno!! Zoper odločbo prve stopnje ima stranka... § 114. zakona o obč. npr. post. Vodstvo Prosvetne zveze na tako neutemeljen razpust pač ni moglo molčati. V odprtem roku — 15 dni — je vložilo pritožbo — »brez upa zmage« — na notranje ministrstvo, v kateri i je zavračalo vse očitke razpuslitvenega odloka in j dokazovalo, kako grobo je bil ob tej priliki kr-I šen zakon o upravnem postopku. Opozorilo je g. j ministra tudi na veliko kulturno škodo, ki jo bo j narod — in s tem tudi država — trpel, in nn ma-! terijelno škodo, ki grozi Prosvetni zvezi, ako odlok bana dravske banovine ostane v veljavi. O. minister je pritožb« zavrnil z motivacijo, da se mora bolj zanesti na podatke, ki jih navaja g. ban. kakor pa na podatke pritožbe. Ob nastopu novega liana, g. dr. D. Puca. či-j gar nastopne besede, »da bomo z vsemi sredstvi delali, da narod vzgojimo v teh smernicah (— v kulturi in etiki —). da bomo porabili vse naše kulturne institucije, privatne kot državne, ki morejo vse služiti nacionalnim kot državnim inte-j resoin«, so mnogo obetale, je vodstvo v posebni j poslanici opozorilo g. bana na to vnebovpijočo krivico, pa brez uspeha — slovenska prosveta šini bila dobrodošla. Šele ko je dr. Korošec postal notranji minister, je vodstvo prejelo vest z ba-i novine, da je pn sedaj že mogoče govoriti o zo-I petni dovolitvi Prosvetne zveze. Tako je vse to veliko delo počivalo do pred kratkim. Dr. Korošec je zopet odprl prosvetne domove, v vmesnih letih pa se je nemoteno delala neprecenljiva moralna škoda, saj je stara resnica, da mora odpreti zapore in kaznilnice, kdor prosvetne domove zapira. Koliko pa društvu trpe materijalne škodo, zlasti na knjižnicah, odrih in godbenih inštrumentih, pa še ni ugotovljeno i in spričo slovenske potrpežljivosti najbrž nikoli | ne bo. ker jo spričo nesramnosti in cinizma tistih. I ki so jo povzročili, najbrž nihče povrnil ne bo. Dvojna mera. Medtem pa so vsa druga društva nemoteno obstojala in delovala, oz ne delovala, in dražila narod. Politikom so pošiljala pozdrave in vda-nostne izjave ob vsaki priličici. sprejemala so jih na kolodvorih in se poslavljala od njih, do nebes so povzdigovala njihovo dotedanje delo in jim želela mnogo nacionalističnega blagoslova v bodoče in jim obljubljala, da bodo vedno zvesto ob njihovi strani / vsem rednim in častnim članstvom. Toda odobravanje tedanje politike se ni smatralo za politično udejstfvavnie. molčati o njej, pri prireditvah in nastopih iti mimo tedanjih politikov in se jim na akademijah ne klanjati do žemljice črne, — ta molk. ki ga je narekovala zvestoba do programa in pravil, to pa je bilo politično udejstvovanje in sicer se je smatralo za karajoče, protidržavno, ki ga je treba kaznovati in zadušiti. V stiski za glasove in pohvalna pisma je JNS zlasti nemškim društvom dala polno svobodo, daleč preko tiste mere, ki jim kot manjšinam po zakonu gre — glasove je pač bilo treba nekje dobiti, tudi JNS je namreč zbolela za modno boleznijo, da se vsak nasilnež skriva za parlamentarizem in »glasove«, če jih državni narod ne da, naj jih dajo manjšine, zato jim pa dovolimo, da nemoteno vrše svoje »nacionalno poslanstvo«. Ko je prenehala naša kulturna matica, je bilo dovoljeno delovanje nemškega Kulturbun-da, ki ima 115 društev, 12 mladinskih odsekov, 34 športnih društev, 114 knjižnic in 3G pevskih zborov. Ta društva so imela zlasti v Sloveniji, kjer je bila JNS najbolj v zadregi, zavidljivo proste roke. t Za hrbtom! Najbolj presenetljivo pri tem razpustu pa je to. da kronn o tej stvari ni liila obveščena. Do tega sklepa smo prišli po teh-le neovrglivih dejstvih: Meseca junija — torej četrti mesec po raz-' pustu — je Nj. Vel. blagopokojui kralj belgrajsk«- ma nunciju Pelegrineliiju izjavil, da Proevatna iveza v Ljubljani ni razpuščena in da tudi ne bo. Ko je baron Žvegelj v isti stvari interveniral na dvoru, mu je dvorni maršal izjavil, da Prosvetna zveza ni razpuščena, ampak da je njeno pravno stanje ostalo kakor doslej. Meseca julija in avgusta 1933 in avgusta i.i septembra 1934 se je dvorni maršalat večkrat obrnil na Prosvetno zvezo, da mu je poslala na Bled diapozitive iu filme za kraljeve prince, kakor je to delala že v prejšnjih letih. Dvorni maršal se pač ne bi obrnil na radi protidržavnega rovarjenja razpuščeno organizacijo, ako ne bi bil t dobri veri, da ta organizacija ni razpuščena. Ko se je gosp. prelat M. Slavij v dolžnosti rektorja ljubljanske univerze mudil na dvoru, mu Je dvorni maršal v razgovoru o prosvetnem delu med narodom izrazil svoje začudenje, kako da Prosvetna zveza — prej tako delavna — več ne deluje. Protoktorat NJ. Vis. princa Andreja ni bil nikdar preklican — kar bi bila pač najliolj na ravna posledica razpusta, oz. že prvih početkov protidržavnega delovanja Prosvetne zveze, ako bi bilo sploh mogoče govoriti o kakih takih po četkih. fz teh dejstev moremo dovolj zanesljivo skle pati, da g. ban visokega pokrovitelja ni obvestil, ali ga ni upal ali pa je bil prepričan o neresničnosti takega obvestila, da organizacija njegovega pokroviteljstva zahnja v protidržnvne vode. Pri lenivosti črevesa katarn v črevih, obolenja skrajnega črevesa odstranjuje naravna FR ANZ - JOSEFOV A grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in na.do. Mnogoletne izkušnje uče, da poraba Franz- Joselove vode i zborno urejuje funkcije črev. JU«. p* wfL. mm. poL Mr. »Jr. 1MB, & V. Ji. Drobne novice Koledar Torek, 5. novembra: Caharija in Elizabeta: Emerik, vojvodu, spoznavalec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl v nedeljo gospod Anton U o k t o r i č, davčni upokojenec. Pogreb bo dan os ob -t. popoldne. Noj mu sveti večnu luč! Žalujočim nnše iskreno sožalje! ■f V Ložah pri Sv. Miklavžu nad Loškim je v nedeljo dne 7. novembra v 70. letu starosti umrl Jožef Pavčnik. Rajnki je bil izredno dober gospodar, posebno v sadjarstvu in vinogradništvu. Vnrčen v svojem zasebnem gospodarstvu, pa izredno dobrih rok. kadnr je tii|o treba darovati za cerkev in za dobrodelne cerkvene ustanove, že prej v življenju, pn še posebno sedaj ob smrti s svojo oporoko. — Sorodnikom iskreno sožalje, rajnkemu pn bodi Bog bogat plačnik za njegova dobra dela. Osebne vesli — Zdravniška vest. V Zagrebu je napravil iz.pit za specialista spolnih in kožnih bolezni priljubljeni sekundarij ljubljanske bolnišnice dr. Vladimir Milavec. Čestitamo! IT I N (1 Danas ob 16, 19*15' 21-15 uri RINI* Opereta smeha, zabave, razkošne UNION igre petia p m y savovu Poj.: GITTA ALPAR, HANS JARAY. FELIX BRESSART, OTTO WALLBURG Film za slabo vreme. Rezervirajte vttopnice od 11 — 12 30 in od 15 ure dalje — Knez Pavle v domovini. Kakor je že »Ponedeljski Slovenec« poročal, st je v nedeljo zvečer vrnil v domovino iN j. kraljevsko Vis. knez-namestnik Pavle, ki se jo mudil zadnje dneve v Parizu in Londonu. Do Jesenic je prispel z brzovlukom. na Jesenicah pa jc prestopil v dvorni vlak ter dospel ob 20.48 v Ljubljano, kjer so ga pričakovali ban dr. Natlačen, železniški ravnatelj Cugnius ter drugi ljubljanski odličniki. V Ljubljani je dvorni vlak stal 10 minut, v tem času pa je k.iez Pavle sprejel v avdijenco bana dr. Nailačena ter ostal z njim ves čas v razgovoru. Nato je knez Pavle nadaljeval pot proti Belgradu. knmor je dospel včeraj zjutraj. — Popoldanski vlak iz D. M. v Polju. Prejeli smo: Časopisi prinašajo članke, v katerih prosijo prizadeti ravnateljstvo za zopetno uvedbo vlaka, ki jc odhajal iz D. M. v Polju ob 14.40 in bil ukinjen, prav za prav prestavljen na 13.04 z ozirom na šolsko mladino. Prav je, če bi sc zopet uvedel, a ne. da bi zaradi uvedbe tega vlaka odpadel novo uvedeni vlak ob 13.04. Upoštevamo povsod koristi občinstva in pri tem seveda mislimo samo na odrasle, na našo mladino pa se ne spominjamo. Ravno naša mladina, naše dijaštvo ima v tem pogledu najtežavnejše stališče. Popoldanski pouk začenja 10 minut pred drugo uro, Z vlakom, ki odpelje ob 13,36, ne morejo, ker zamude pouk. Avtobusa tudi nimajo na razpolago. Ne preostaja drugega, kakor da se odpeljejo v Ljubljano z vlakom ob 9.16, to je cele 4 ure 34 minut pred pričetkom pouka. Kam naj gredo ti reveži?! Ali naj se potikajo pozimi po mestu? Vsakdo nima takih znancev, kamor bi lahko pošiljal otroka, Plačevati je treba tudi kosilo. Pri sedanjih razmerah je to težko, ker je treba paziti na vsak dinar. Koliko zgubi tak otrok zlatega časa za učenje in koliko škode utrpi iz vzgojnega in zdravstvenega stališča. Uslužbenci gredo lahko v svoje službene lokale, če morajo eno uro prej od doma, to ne igra pri odraslih tako velike vloge. Drugo občinstvo se pa lahko poslužuje vlaka, ki vozi ob 13.36. Ne bodimo samoljubni in imejmo malo sočutja z našo mladino, saj živimo v stoletju otroka in v dobi, kjer se vedno in vedno poudarja socialni čut. — Starši. Zmagovalec v boju proti 5obnmu kamnu CIMEAN ^ff Kg]} t j km^mjment iCr/c e. v' — V počastitev spomina pokojnega Franceta Uršiča, bivšega oblastnega poslanca, je darovala župnemu uradu Trata Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani znesek Din 100 in Hranilnica in posojilnica na Trati znesek po Din 200 za domače reveže. Iskrena hvala! — Radiotelegrafisti, ki bivajo v območju Velike Ljubljane, v starosti 18 do 50 let, brez, oz.ira na državljansko prioadnost, naj se najkasneje do petka, t. j. 8. novrmbra 1975, zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-L, soba 4. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec koz.arec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Prepovedan tisk. ».Službene novine« številka 254 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati .It. 42 tednika »Trgovački vjesnik«. ki se tisku v Zagrebu. Sami pretepenci. Včerajšnji dnn se jc bistveno razlikoval od prejšnjega ponedeljku. Medtem ko smo zadnji ponedenek zabeležili ugodno vrst, da ni ljubi jonska bolnišnica sprejela nobene žrtve nedeljskih pretepov, ji,h je včeraj kur več. V Potoku pri Tuhinju je nekdo z no/i m ranil med pretepom 21-letnegn posestnika Venclja Volkorja z Lesenega. — Med pre-topom je v Velikih Poljanah nekdo z nožem ranil v prsa 23-letnega sina male posestnico Ivana Adamiča. — Pod Šmarno goro so v nedeljo zvečer neznani ljudje naondli 25-letncgn Petra Podgorška, pleskarske«!' pomočnika iz Zgornjih (.nmelj. I'ant je dobil hude notranje poškodbe. — Na Viču so v nedeljo zvečer neki mladeniči pretepli 52-letncga hlapca Antona Kovača s Tvrševe ceste 10 ter gn hudo rnnili po očeh. — V Polju so neznanci t. nožem obsuvali 50-letnegn železniškega premiknča Avgustn Rož.mana, ki je dobil več ran po telesu. Moderne pletenine, bluz«, razno zimsko in svileno perilo, Vam nudi v krasni izbiri in solidni ceni Ivrdka Miloš Karničnik, Stari trg i — Napaki sta se vrinili v pojasnilo knt. akademikov iz »Zavednosti« v Prekmurju. Članek je izšel v Murski Krajini 16 oktolira 1955, jn ne Ib. septembra 1954. ter dn je »Zaved-uiist« doliilu brzojavko 27 sept.rmbra 1975 in ne 27. oktobra 1955, — Tanku, modernemu orožju se je težko zoperstavljati, toda proti zobnemu kamnu smo dobili obrambno sredstvo v ( IME,AN najpopolnejši zobni kremi. — Oblastveno dovoljena razprodaja nmnufak-turnega blaga pod tovarniško ceno - ugnden nakup za trgovce. Jos Petkosig — Ljubljana - Stari trg 4._ Pol k prehladu vodi največkrat skozi usta. Zato si pogosto desin-flcirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevimi „ Smreka" bonboni iz smrekovega ekstrakta in mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost. Zavitki po 3,- in Din 5.- v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite zlutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ iOSEF grenčice. Registrirano od Min. boc. pol. m nar. /dr. S. br. |.».48& od 20. v iy;i,>. — Kletarstvo. Spisal Bohuslav Skalicky, bivši ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu in vinarski nadzornik v pok. Ljubljana 1924. Knjiga ima 192 strani in 85 slik med besedilom. Cena broš. knjigi je 60 Din, vez. v plalno 72 Din, v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. — Kletarstvo je nauk, Itako pravilno pripravljati iz grozdja vino in kako ga oskrbovati, spravljati, negovati in kakšna naj bo čistoča in red v kleteh. Paziti je treba na vsa pravila, da ne boš imel nikoli sitnosti in neprilik s svojim vinom in tudi ne s kupci. Knjiga sc obširno in temeljito bavi z umnim kletarstvom, kajti brez dobrega, smotrenega kletarstva ni uspešnega vinogradništva. Novodobno kletarstvo zahteva poleg obile prakse tudi temeljitega poznanja vinske kemije in bakteriologije. Važno je poglavje o negovanju sodov in vina sploh, dalje poglavje o napakah in boleznih vin. Slovenija pridela v svojih, pretežno izbornih vinorodnih legah vsakovrstna, med temi ludi jako sloveča vina, katerih glas gre daleč čez naše meje. Zato pa bodi vsakega pridelovalca vina glavna skrb in dolžnost da s pomnoževanjem plemenitih trtnih vrst razširi sloves svojih goric in tako tudi omili bedni položaj današnjega vinogradništva in obenem svojega lastnega podjetja. Knjiga bo izborno služila ne samo vinogradnikom, potrebna je tudi vinskim trgovcem in gostilničarjem, ker bodo našli vsi v njej obilo praktičnih nasvetov in navodil pri ravnanju z vinom. K pravilnemu tolmačenju navodil bodo dobro služile mnogoštevilne slike (851), Knjigo toplo priporočamo! • f f* Ljubljana Proslava totl letnice rojstva skladntelja »Naprej zastava slave« in »Bože pravde« bo v petek, dne 8. novembra ob 20 uri v Filharmo-nični dvorani. Spored slavnostne akademije je naslednji: Najiprvo zapoje moški zbor Glasbene Matice Molitev, zatem je slavnostni govor o Davorinu Jenku, ki gu govori stolni dekan i,11 kanonik dr. Frančišek Kimovec. bližnji rojak Davorina Jenku. Matični šolski zbor zapoje Lipo in Tiho luno v priredbi za četveroglasen mladinski zbor. zatem pu ob spremljevanju klavirja dvoglasni zbor Na tujih tleh. Solista Gostič in Fratnikova zapojeta izmenjuje samospeve- Strunam, Za slovo. Kani? Dve utvi in dvospev Slabo sveča je brlela, Nn klavirju ju spremlja Marijan Lipovšek. I. del koncerta sklene zbor Glasbene Matice, in sicer najprvo moški zbor. ki zapoje Na moru in Vabilo, nato pa mešani zbor Bopti in narodu in Bože pravde. II. del koncerta je po večini instrumentalen. Orkestralno društvo in orkester drž. konserva-torija zuigratu dve overturi Potom. Srbkinja, ki se prvič izvajata v Ljubljani, zatem sledi zbor Ciganov iz spevoigre Vračaram. ki ga izvaja mešani zbor s spremIjovanjem orkestra. Slavnostno akademijo sklene naša nacijonalna himna Naprej zastave Slave, ki jo izvaja mladinski zbor. mešani zbor in orkester Glasbene Matice Dirigenti so: Viktor Sonc. L M. Skorjam- in M. Polič, — Sedeži od 7o Din navzdol v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. © Katoliško prosvetno društvo za frančiškansko župnijo v Ljubljani, priridi v torek 5. novembra 1955 ob 8. zvečer šesti prosvetni večer v letošnji sezoni. Proe pobegnili iz mesta ter je za njimi izdala tiralico. © Nevaren padec s strehe. Včeraj okrog pol 10 dopoldne se je na Masarvkovi vesti v bližini šmar-tinske ceste prijietila huda nesreča. Na strehi neke hiše je bi' zaposlen 17-letni kleparski vajenec tvrdke Pičman Ivan Hribar. Mladeniču pa je med delom spodrselo ter je padel raz streho na tla, kjer je obležal s hudimi poškodbami. Prebito ima glavo ter resne notranje poškodbe. Reševalni avto jc ponesrečenca pre|>elja.| v bolnišnico. © Nesreča s flobertovko. V Mostah v Krekovi ulici je preizkušal flobertovko 17-letni sin mestnega uradnika Dušan Tavzes. Pištola pa se je sprožila ter mladeniča ranila v desno roko. Moral je v bolnišnico. © Mela, Tyrševa 20, Vam nudi pletenine cenenih iu najodličnejšili kakovosti. Maribor □ Krasne 9like v veličastnem evh. kongresu v Ljubljani boste videli na I. prosvetnem večeru, ki se bo vršli v sredo ob osmih v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. Predaval bo g. Vinko Zor iz Ljubljane. Vstopnina: sedeži Din 6 in 4, stojišča Din 2. Pridite! □ Prva ponovitev Straussove operete »Beneška noč«, ki je dosegla pri premieri v nedeljo zvečer velik uspeh, bo v četrtek, dne 1. novembra. □ Mirno zaspal v večnost. Pred nekaj tedni smo obširno poročali o lepi in redki slavnosti železne poroke zakoncev Verzel pri Sv. Juriju v Slov. goricah. V nedeljo zjutraj pa je koščena smrt razdrla zakonsko zvezo, ki ji gotovo v vsej naši državi ni bilo primere. 91 letni Miha Verzel je mirno zaspal v večnost ter zapustil svojo družico, s katero je živel 65 let v srečnem zakonu. Še v soboto je bil živahen in je veselo igral na orglice, v nedeljo zjutraj pa je mirno in brez bolečin umrl zaradi starostne srčne oslabelosti. Svetila mu večna luč, njegovim sorodnikom, zlasti še g. sinu Francu, gostilničarju v Mariboru, naše iskreno sožalje. Q V proslavo Jadranskega dne priredi krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru dne 6. novembra ob 20 v dvorani Ljudske univerze predavanje prof. Baša o naši pomorski poziciji. Uvodno beseao bo izpregovoril predsednik dr. Rapotec. □ Tujski promet v oktobru. V preteklem mesecu se je mudilo v Mariboru 2505 tujcev, od tega 905 inozemcev. □ Kdo sc zanima za španščino? Tujskopro-metna zveza je prejela od sorodne organizacije v Buenos Airesu nekoliko učnih knjig iz španščine. Kdor se zanima za učenje tega jezika, dobi knjige brezplačno pri »Pufniku« v Mariboru. □ V Judenburg. K svečani blagoslovitvi kapelice žrtev svetovne vojne v Judenburgu bo peljal v soboto, dne 9. t. m. ob 13.30 izpred hotela Orel Putnikov avtokar. Povratek v nedeljo popoldne. Vozna cena je *e 110 Din. Prijave pri rutniku do srede 6. novembra. □ Premestitve nn realni gimnaziji. Premeščeni so gg. profesorji: Janko Presker na real. gimnazijo v Celju in Arsen Rauš na realno gimnazijo v Gospič. Na realno gimnazijo v Maribor pride Vlasta Pahajner z realne gimnazije v Starem Bc-čeju. □ Dame, ki se zanimajo za gimnastiko. SSK Maraton je osnoval damsko gimnastično sekcijo, ki prične te dni z vajami pod vodstvom dobrega strokovnjaka. Prijave sprejema društveni tajnik v podružnici »Slovenca«, Koroška cesta 1. n Popoldanska predstava »Tartuffa v narodnem gledališču v Mariboru je bila odpovedana ne zaradi bolezni igralca g. Maksa Furijana, ki igra naslovno vlogo, marveč zaradi spora med njim in uprvo gledališča. Toliko v delno pojasnilo javnosti. □ Redek plen. Bančni ravnatelj Sterger je imel redko lovsko srečo, da mu je prišel pred puško beli fazan, ki je tudi padel. Nagačena ptica je v izložbi gačitelja Valnerja. Življenje in smrt v oktobru. V preteklem mesecu se je rodilo v Mariboru 111 otrok (51 fantkov in 60 deklic), umrlo je 82 oseb in sicer 31 moških in 51 žensk, poročilo pa se je 43 parov. □ Živega kormorana je ujel. Kormorani žive r Evropi v ustju Donave, te dni pa je priletela laka, za naše kraje redka ptica do Št. llja V Slov. goricah, kjer jo je tamošnji nadučitelj živo ujel □ Uvod v novo šahovsko sezono bo tvorila letos šahovska simultanka, ki jo pripravlja v kratkem znani mladi šahist Ivo Lešnik. □ Veliki adresar Maribora, Celja ln Ptuja je izšel te dni v založbi Tiskovne založbe o. r. z. z o. z. Je to knjiga, ki so jo zlasti poslovni krogi doslej zelo pogrešali. Za spoznavanje gospodarskih razmer smo sicer imeli dosedaj nekaj vodičev in almanahov ter nekaj sličnih trgovskih pripomočkov, ki pa niso bili praktični, ker so bili predragi in ker je vsaka edicija obravnavala le posamezne panoge gospodarskega življenja. Nastala je nujna potreba po informativni knjigi, ki bi vsebovala vse podatke, raztresene po drugih izdajah in ki bi bila primerna za vse sloje prebivalstva. Založnica se ni posluževala običaja raznih edicij, ki kratkomalo ponatiskujejo iz različnih knjig sta- re podatke. »Veliki adresar« je sestavljen po izvirnih podatkih vseh važnejših institucij, društev, uradov, korporacij, zadrug itd. po 16 mesecih vztrajnega dela, organiziranja, nabiranja, večkratne kontrole. Na podlagi sistematičnega dela je sestavljena sedaj knjiga, ki je prva te vrste ne samo na naši severni meji, ampak v celi državi. Gotovo je s tam ustreženo željam pridobitnih krogov in splošnosti ter mnogo poinagano k spoznanju krajev in njihovega kulturnega in gospodarskega življenja, tako da je ta adresar važen prispevek k naši informativni literaturi. Tudi po opremi je knjiga reprezentativno delo in dela čast našim domačim podjetjem ter založništvu. Cena adresarju je Din 200 ter se dobi po vseh knjigarnah. □ Tri leta za poskušen umor. Pred malim senatom okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj 28 letni ključavničarski pomočnik Franc Šnu-derl iz Pobrežja. Dne 29, avgusta je napadel svojo nezvesto prijateljico ter jo z nožem trikrat zabodel. Šnuderl je dobil v Belgradu delo ter je tam zvedel, da mu je njegovo dekle v Mariboru postalo nezvesto. Pripeljal se je v Maribor ter jo pričakal pred njenim stanovanjem na Pobrežju in jo zabodel. Priznava, da je imel namen jo smrtiti ter nato ubiti še sebe. Obsodili so ga na na tri leta robije. Celje •0 Proslava dneva iniru. V nedeljo je JSZ priredila v dvorani Ljudske posojilnice proslavo miru. Proslavo si je zamislil in jo aranžiral g. Jurač. Predstava je bila razdeljena v tri oderske prizore. V prvem smo videli plamteče sovraštvo, ki je nam pokazalo razpoloženje množic ob začetku svetovne vojne; v drugem prizoru smo videli življenje v strelskih jarkih; tretji prizor pa nam je pokazal konec svetovne vojne, ko so so množice vrnile domov, polne ljubezni do grude in dela ler željne miru. Podajanje je bilo deloma v zborih. Izvedba nastopa ni bila povsem na višku, ker zbor ni bil enoten v izgovarjavi, kar je potek dejanja zelo motilo. Pred posameznimi dejanji je recitiral g. Jurač iz knjige E. Ludvviga: Sinovom v svarilo, dejaiije je pa ludi povzdigovalo petje Iz Mihelčičeve zbirke »Nebo žari«. Petje je izvajal zbor gojencev orglarske šole pod vodstvom g. Križnika. Med L in II. prizorom je govoril o ideji miru in o pomenu dneva g. Bučar iz Ljubljane. V zvezi s to proslavo je bila do|ioldue ob 8 v opa-tijski cerkvi sv. maša v spomin dr. J. E. Kreka. Pri maši je prepeval »Celjski Zvon« pod vodstvom g. prof. Mirka Močana. & Poročila sta sc v nedeljo popoldne v opatij-ski cerkvi g. Krušič Franjo, trgovski pomočnik v Celju in gdč. Franja Hlačer, laborantka v lekarni Marije Pomagaj. Mlademu paru naše iskrene čestitke! & Vodovod na Hrib sv. Jožefa. Prebivalcem na Hribu sv. Jožefa se bo menda le izpolnila želja, da bodo dobili vodovod. V soboto je bila v ta namen na hribu komisija mestne občine. Da bi le kmalu prišlo do uresničenja. , <3 Regulacija Ložnice. Na prošnjo mestne občine je bila pretekli teden vodopravna razprava zaradi regulacije Ložnice. Razprava se je vršila deloma na terenu deloma pa na okrajnem načel-stvu v Celju. Prvi del regulacije predvideva strugo Ložnice od izliva v Savinjo do Joštovega mlina. Ta proga je dolga približno 2 km. Projekt za regulacijo je izdelal g. ing. Štefani. jgr Zaprisega novih članov cestnega odbora. V soboto dopoldne je bila na okrajnem načelstvu zaprisega novih članov celjskega okrajnega cestnega odbora. ■0" Preložen uradni dan Zbornice T0I. Uradni dan Zbornice TO! v Ljubljani, ki bi se moral vršili v Celju danes, je preložen na prihodnji torek, t. j. dne 12. novembra. Ptuj Nesreča in poškodba. Hudo sc je ponesrečil 29 letni ključavničarski pomočnik Konrad Gošnik iz Ptuja. V delavnici ga je stroj zgrabil za desno roko in inu jo hudo razmesarll. Pripeljali so ga v ptujsko bolnišnico. — Isti zavod je sprejel ludi 27 letnega Martina Majliena, vlničarja v Gradišu pri Sv. Barbari v Halozah. Ponoči šo ga napadli trije neznani moški in ga premladi! s koli, da Je obležal nezavesten. Orožniki se trudijo, dn Izsledijo napadalce. Smrtna kosa. V visoki starosti 84 lel je umrla Ana Dvoršak, hranjevka v Ptuju. V bolnišnici pa sta umrla Kristina Zorman, stara 10 let, hčerka posestnika pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, in Stanislav PinteriiS, 6 lel star, siri posestnika pri Sv. Tomažu v Slovenskih goricah. — Blag jim spomini Slovenske gorice Sv. Ana v Slov. goricah. V nedeljo po večer-nicali je zopet na novo obnovljeno in poživljeno Kat. prosvetno društvo priredilo dve igri: »Gruda umira« in »Krčmarjeva hči«. Obširna dvorana Kat. prosvetnega doma je bila nabilo jiolna vse do zadnjega kotička. Obe igri sta vzbudili med gledalci veliko zanimanja in obilo zadovoljstva. Gledalci so prihiteli iz raznih krajev Slovenskih m>ric. — Ob tej priliki je slavil tukajšnj orgnnisl in cerkovnik g. Miha Stermič 40 letnico delovanja v naši župniji, Pri svoji službi je bil vedno izredno marljiv, vedno se je zlasli trudil za lepo pelje v cerkvi in je znal zbrati zelo dober pevski zbor. G. dekan Franc Sni. Goniilšek jo v svojem govoru orisal vso veliko požrtvovalnost in vedno delo jubilantovo za cerkev. Čestital je iskreno jubilantu ter prefilal tudi čestitke prevzvišenega knezoškofa lavnntln-skegn. katere jo jubilant z velikim vzradoščenjein Sprejel. Jubllnnlu g. SlermICu želimo tudi mi še mnogo lel dela iti naj ga zato ohrani ljubi Bog šo mnogo let čvrstega Iu zdravega I Jugoslovanska Hmjigama v Ljubljani priporoča sledeča Kercrjeva dela po izredno znižanih cenah. Ker je zaloga že izčrpana, opozarjamo gg. interesente, dn nam čimpreje poverijo naročilo, dokler so knjige še na zalogi. Der Tntenruf vom Altnre. 120 str., vez. 10 Din: Dns Kleid in grosser Zeit. 96 str,, vez. tO Din; Gottes Meissel und llninmcr. 190 sir., vez. 10 dinarjev; Gebt mir grosse Gednnken! 145 str., vez. 10 Din; Die Mnclil der Persiinlichkelt. 112 strani, vez,. K) Din: Dns Noviziat der Zunge. 110 str., vez. 10 Din. Gospodarstvo Naše gospodarstvo v septembru Narodna banka je izdala pravkar mesečni statistični izkaz o našem gospodarstvu za mesec september, iz katerega je razviden naš gospodarski položaj. Iz statističnega poročila, ki ga ilustrirajo številni grafikoni, posnemamo tele podatke, v kolikor nismo ie teh podatkov dobili iz prvih virov kot n. pr. državne finance, tečaji državnih papirjev, cene, zunanja trgovina, izkazi Narodne banke itd. Promet na naših borzah je znašal v septembru v efektih 27 (avgusta 22, lani septembra 27) milij. Din, v devizah in valutah pa 145 (119 oz. 107) milij. Din. Znatno povečanje deviznega prometa je pripisovaiti večjemu prometu v zasebnem kliringu in splošno večjemu povpraševanju po devizah v zvozi z valutno situacijo sploh. Državni papirji v septembru še niso izkazovali znatnega znižanja v primeri z avgustom. Hranilne vloge so padle od 1. avgusta do 1. septembra od 10.386 na 10.291 milij. Din, kar nam odkriva napet položaj na denarnem trgu. Sicer so višje kot lani, vendar lani v podatkih niso bile vpoStevune vloge na tekočem računu pri Drž. hip. banki, ki so bile vpeljane šele letos. Letos je bilo gibanje vlog deloma v zvezi s političnimi izpre-membami. Tako so v januarju vloge narasle za 90 milij., v februarju pa zopet padle z« 55 milij. Din. Meseca marca radi izpreinembe v strukturi atati-stike ne moremo primerjati s prejšnjim mesecem. V teku meseca aprila so vloge padle za 44 milj. Din, v juniju pa so že narasle do konca meseca za 20 milij., v juliju za 26 in v avgustu za 85 milij. Din. V septembru pa imaino najbrže radi zunanjepolitičnih razlogov ie omenjeno zmanjšanje za 04 milij. Din. Seveda pa vloge pri privilegiranih zavodih rastejo še nadalje. Vloge 20 velikih bank, ki so junija znašale 8.164 milij., so se julija povečale na 3.200. avgusta Bi zmanjšale na 3.161, septembru pa na 3.161 mi-jonov Din. Gotovina teh bank Je padla od junija na september oa že 27.8 milij. (lani seplembra 9.1 milij.). Uvoz iz Madjar-ske je konstanten. Tudi naš izvoz v Grčijo je v zadnjih mesecih zelo narastel in sicer od 8.0 milij. i v januarju na 19.1 milij. v septembru. Tudi uvoz ! iz Grčije je v nekaterih mesecih letos znatno na-j rnstel, vendar v celoti nI narastel. Rusija, katere du si je trebu zufiomniti. Pokret gre tako daleč, da tvrdke eelo izpreminjnjo napise. luko je neka parfumerija na Korzu Vitto-rio Einanuele 111. izpremenila Bvoje trancosko-nngleško ime v Parfumerija Adlia«. Napisi, ki hvalijo kvaliteto inozemskega posebno angleškega blaga in proizvodov so morali izginiti. Boj proti podražitvi pa se nc omejuje sumo na živila in sploh predmete vsakdanje potrebe, ampak gre tudi proti podražitvi čevljev in tok-stilij. Za sadno drevje in lepo sadje V sedanjem Času nI mogoče odvračati škodljivcev brez zanesljivih sredstev. Pri ogromnih množinah sadnih rastlin so se Škodljivci tako razpasli, dn jih posameznikom ni mogoče vseh za-treti. Pokazali so se pa že lepi uspehi proti napadu škodljivcev. Mnogo jih je še, ki ne vedo, kakšno škodo povzročajo razni škodljivci. Vendar je pn upanje, dn bodo lo spoznali in jih zatirali. Največjo škodo dela gotovo znvijnč, ki pokvari plodove in jih napravlja piškave. Zavijač Je namreč metulj, ki ponoči leta z vrta na vrt. jiodnevi j>a jpi na drevesih in ga more le bistro oko zapaziti, ker je motne barve kakor lubje. Deževje ga zelo ovira, da ne more letati sem in tja. Gorje pa sadju, čo je dolgotrajno lepo vreme. Lahko lotajo neovirano z drevesa na drevo in kvarijo plodove. Letos je bilo dolgotrajno lepo vreme in so metulji povzročili ogromno škodo nn sadju. Marsikateri se izgovarja, če je suša, dn sadje odpada in je črvivo. Dokazalo se je, dn, če je deževje, je sadje manj črvivo. Lahko se pa pomaga proti črvivosti sadja. Prva in najvažnejša naloga vsakega sadjarja bodi, da sadno drevje temeljito snažl in oškropt ali vsaj maže debla in debelejše veje z »rbo-rinom. Zatrl bo na t« način poleg zavijača tudi druge škodljivce. Namen vsakega sadjarja je, povečanje pridelka, {»večanje dohodkov. Ce hočemo to doseči. moramo varovati poškodbe, ki jih povzročajo razni škodljivci rastlinskega Ii, živalskega rodu V tem smo pri nas še daleč za drugimi državami. Sadjarstvo je bilo doslej pri rine postranska »tvar. Zato ga je le malokdo u|x>štoval, še manj se pa brigal za zatiranje škodljivcev. Toda razmere so se zelo spremenile. Sadje je prišlo do boljše veljave. Lnhko donaša lope dohodke, če je sadje zdravo in sposobno za kupčijo. Zato je za kakovost sadja odgovoren sadjar sam. Naj bi torej vsak zaveden sadjar zatiral škodljivce, ki povzročajo milijonsko škodo. Varstvo sadnega drevja bo pa te lakral p<>-polno, ko se bo poprijel zatiranja škodljivcev vsak sadjar. Pred vsem Je treba glodati nn zdravje sad nega drevja. Zdravje je temelj za vsako živo bitje, tudii zn sadne rastline. Dandanes imamo mnogo sredstev, da lahko obvarujemo sadne rastline bolezni. Lažje je bolezen preprečiti, nego zdraviti. Zgled naj bodo vinogradniki, ki leto za letom škropijo vinograde i. modro galico, da preprečijo bolezen |>eronosporo. Prav tnko naj bi se držali tega važnega redn tudi sadjarji, ki jih je mnogo več nego vinogradnikov. Kar je modra gnlica za vinograd, to jo arborin za sadno drevje. Vsak sadjar bi moral znati jh> raznih znakih ugotoviti, kaj je povzročilo obolenje n« sadni rastlini. Po taki ugotovitvi Je mogoče določiti način in sredstva za zdravljenje. Po deblih in vejah se nahajajo razni znaki bolezni. Težje je dognati bolezni, ki jih povzročajo kužne bolezni. Najhujša so škrlup nli krastovec, gniloba itd. Mnogoletne skušnje so ix>kazale, dn se z arborinom uničijo vse kužne glivice in da drevje dobi glndko deblo in veje. Z nrborinom obdelanega drevja z glndko kozo se pn škodljivci ogibajo. Iz tega je razvidno, kako vplivajo Inka sredstva na zdruvje sadnih rastlin. Marsikateri se izgovarja pri neuspehih le nn slabo leto. Je navadno še večjn škoda, ki jo povzročajo škodljivci v dobrih letinah. Posnemajte vinogradnike, če hočete, da boste imeli zdravo drevje In lopo sadje, ki gre v denar. Leiio je gospodarstvo z lepim zdravim sadnim drevjem okrašeno. Se lejišn pa korist. Fr. Bostelc, Ljubljana. Pretvoritev terjatev v delnice pri Jodrunsko-pndlinavski banki. Ko! znano, je bila Jndrnnsko-podunnvski banki odobrenn snnticljn, po kateri se do 10% terjatev vlagateljev in upnikov, ki Imajo več kot 100.000 Din terjatev, spremeni v prvenstveno glavnico v znesku 18 milj. pO stanju 80. jun. Zato poziva bankn sednj svoje upnike in vlaga-telje, da sprejmejo te prvenstvene delnice v roku treh mesecev pri centralni podružnici v Kotorju. Nominalna vrednost delnic znaša 10 Din in zalo banka poziva vse stare delničarje, naj predlože svoje delnice v zamenjavo. Rnfn demantira vesti o vojaških dobavah ia Italijo. Borovo. Bafin list prinaša vest. dn podjetje Bnfn. ri. d. v Borovu pri Vukovarju, ni prejelo nobenih naročil za proizvodnjo vojaških čevljev niti sjjloh ne izdeluje takih vrat čevljev. Dobave. Gradbeni odd. ravn. dr/., žel. v Ljubljani sprejema do 12. novembra fiomidbe glede dobave pisarniškega mnterijnln; do 15. novembra glede ilnbnve flleklromaterijnln; do 20. novembra pn glede dobave 1 strojnega kladiva zn zračni pritisk. (Pogoji »o na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Dnu U. novembre bo pri Komandi drav. diviz. obl. v Ljubljani licitacija glede dobave 51.000 kg masti, "OOkg kave in 130 kg čaja. — Dne 12. novembra bo pri 2. pontonlrskem polku v Ptuju licitacija glede dobave ilvil (fižol, ješ-prenjček, testenine, riž. mast, olje itd..) Delu zn zgradbo kopalnice v Mojstrani bodo oddana na ofertni licitaciji dne 18. novembra pri inženjerskem referentu Komende drav div. obl. v Ljubljani. (Pogoji bo na vpogled pri isti komandi.) Prodaia lesa. Ravnateljstvo šum v Ljubljani sprejema do 28., 29. in 30. novembra t. I. [>onudbe glede prodaje lesa. (Oglns in pogoji so nn vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Ukinjenje vlakev t Italiji. Da bi prihranile čini več premoga, so Italijanske drinvne železnice ukinile večje število jiotniških vlakov ter hrzo-vlnkov. Skupno je ukinjenih 46 vlakov. Svetovna brodograclnja. Po podatkih Lloydove-ga ladijskega registra je bilo konec seplembra v gradnji na vsem svelti 288 ladij s 1,198.000 ton, torej 85.000 manj kot v juniju in 113.000 mnnj kot v septembru lani. Trenutno grade Anglija 110 ladij s 530.554 tonami, Nemčija 44 s 268.340, Švedska 16 z 89.000 tonami, Holandija 29 s 62.045, Japonska 29 s 61.305, Danska 15 s 54.533, Franci jn 12 a 46.520,1 Italija 5 s 24.230 tonami itd. Odebelelim osebam pomore ena čaša naravne Franz-Josefove grenke vode zjutraj na tešče do lahke stollce. Ileg. po urim. soc. pol iit nar. zdr. S-br. 15185, 25. V. SS. Prav tako kakor mati dete uspava bonbon kašelj. _PROI/.VOD »UNION., ZAGREB._ Stanje Narodne banke Dne 31. oktobra »o bile glavne postavke izkazov Narodne banke sledeče (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri i izkazom za 22. oktober): Aktiva: Zlato v blagajnah 1.290.8 (+2.26), zlato v inozemstvu 88.77, valute 0.13 (—0.21), devize 52.47 (d-8.2), skupno podlaga 1.431.7 ( j-5.2). devize Izven podlago 202.5 (—12.2), kovani denar 247.01 (—22.2), posojila: menična 1.56-1.56 ( | 1.0), lombnrdna 207.8 (—0.36), skupno 1.822.4 (1 1.20), razim nktiva 4«>.93 (-f 3.84). Pasiva: Obtok bankovcev 4.916.4 (-f 108.2), drž. terjatve 2.1 ( —0.4), žirovni računi 618.736 (—19.7), razni računi 646.9 (—62.55). skupno ol>-veznosti po vidu 1.266.76 (—88.1), obveznosti t rokom 179.85 (—8.4), razna pasiva 175.34 ( 87.0). Obtok bnnkovcev in obvezn. po vidu 6.183.16 (-(-20.14), skupna podlaga s priinom 1.K88.7 ( + 6.7), od tega samo zlato v blagajnah s prlmom 1.858.06 (-j-2.9) milij. Din. skupno kritje 211.75 (20.74), o*l tega samo v zlatu 20.81 (20.86)%. Pričujoči izkaz nam kaže znatno obremenitev banke za ultlino oktobra. Obtok bankovcev je n» rastel na rekordno višino čoz 4.1**) milij., zmanjšale pn «0 se druge obveznosti banke. 1'odlagn je narasla s konverzijo deviz izven podlage v zlato in devize držav zlatega standarda. Odstotek kritja je ostal v glavnem neizpremenjen. Borza Dcnnr Dne 4. novembra. Narasli so tečaji Amsterdama In Bruslja, nel* pretneujeni so ostali Berlin, Curlb in Praga, popu stili so j« London, New York in Pariz. V zasebnem kliringu s« drži italijanska lir« v Ljubljani 304.80—806.70, v Zagrebu na 802.27 do 304.67, v Belgradu pa je notirnla celo 308.80 do 311.20. Avstrijski šiling je ua ljubljanski boni popustil na 8.4o-8.55, v Zagrebu na H.4-1—8.54, a v Belgradu 8.48—863. Grški boni so notirali v Zagrebu 28.15- 28.85. v Belgradu |ii 27.75 denar. Angleški funt je v Zagrebu in Belgrndu pojmstil nn 240.20—241.80. SjKinska pezeta je v Zagrebu Rotiral« 5.82—5.92. v Belgradu 5.75 denar. Ljubljana. Amsterdam 2975.64 2990.24. Berlin 1750.t Jtt—1769.95, Bruselj 787.89—742.46, lx>nrion 214.9S—217.03, Curih 1424.22—1431.2», New Vork 4315.72--4382.04, Pariz 288.07 v5KI.il, Praga 181.06 j do 182.16. Trst 356.39 868.47. Celotni promet brez kompenzacij je znašal na I zagrebški borzi 1,805.181 Din ( urili. Belgrid 7, Pariz 20.®, London ! 15.135, New York 807.625, Bruselj 51.80, Milan 26, Madrid 42, Amsterdam 208.90. Berlin 123.70. Dunaj 50.80, Stockholm 78. Oslo 76, Kopenhagen 67.56, Praga 12.72, Varšava 57.90. Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Helsingfors 6.606, Buenos Aires 0.8375. Vrednostni popi rji V tečajih državnih |Mipirjev ni znatnih izprememb, ie pa promet slnb, kar ae vidi posebno na zagrebški borzi. Nekoliko znatnejši je radi inter vencljftklh nakujiov nn belgrnjski borzi. Ljubljana. 7% inv. |x>8. 75—77, agrarji 48—44. vojna škoda proinpt. 3T>H—367, begi obvez. 00 62. 8% Bler. pos. 75—78, 7% Bler. pos. 68—70, 7% pos. Drž. hip. banke 75—76. Zagreli. Drž jjapirji: 7% invest. pos. 75 76.60 (75.50). agrarji 43 den., vojna škoda promptna 356 denar, begi. obvez. 60—61.76, 8% Bler. pos. 78 ,'0, 7% Blerovo pos. 69—70, 7% »tab. |>om. 76—79. — Delnice: Priv. agrarna banka 228 ilen.. Trboveljska 96—100, Osj sladk. tov. 116-130. Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda promptna 864- 356 (865, 364.50), 12. 864—SK>. begi. obvez. 64 61.25 (Ol), 7% Bler. [»s. 69 -70 50, 7% stab. pos. 79-«). — Delnice: Nnrodna banka 5800—5900. Priv. agr. banka 280.60— 231.50 (281). Žitni trg Kovi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Kulturm obzornik Helena Halušhat Larnotshi župnik Krekova knjižnica zv. 17., ,str. 168. Krekova knjižnica je s tem zvezkom zavila na novo pot. Delo avstrijske pisatoljice Haluschke, ki jo je prevedel p. E v s t a h i j , je tako izrazito krščansko socijalno, tako polno frančiškanske ljubezni do bližnjega in tako prežeto ravno Krekovega altriiistične-ga, srčno dobrega duha, da se pač boljše knjige ne bi mogli izbrati za zbirko, ki nosi njegovo ime in njegov program. Ali no spominja lik Lainotskega župnika, tega široko-grudnega, požrtvovulriega, kot kruh dobrega in ljubečega moža, toda prostodušnega, robatega in vesolega svetnika, ki veže fare in župnije v eno telo in izganja zlo iz njih le z ljubečo roko in socialnim delom, ali ne spominja ta lik na Kreka? Eno samo veliko srce je ta župnik, pastir nekje na meji Švice hi ičraneijo, v gorah Jura, tako, dn mu j" cerkev v Švici in šola v Franciji, kjer učitelju,je protestantska (hugenolska) učiteljica. Ko jo .je vse radi vore sovražilo, jo je vzel on v zaščito in postala mu jo najvoejn socialna sodelavka. ne da hi jo silil k spremembi vero, ki jo je bila polna iu iz katere je zajemala Svojo ljubezen do življenja in ljudi. Prav pravo religiozno doživljanje sveta ju je vezalo, čeprav ju je vern ločila. Tn polom je opravljal z njo vred vsa dela usmiljenja: nasičeval 1 notic, ogreval zmrzle, dajal materi s kopico otrok službo v cerkvi, da jo hvalila Boga zn lepoto življenja, blagroval blazne, razveseljeval otroke, oblačil vlačuge in ščitil neza- I konske matere in otroke, vse v iinonu božje ljubezni. Čuvar vseh dobrih prvin v vasi, dobre tradicije, ki ni pustil ueverstvu (pognati korenin v dušah svojih faranov, ki Jim je bil vse. Oh koncu življonja se je sieer razdvojila fara radi odhoda učiteljice, ki jo je nadomestil »moderen« učitelj, toda s smrtjo je zopet združil v svojem duhu vse ovčlce. Ti so učitelja spodili in se Oklenili mrtvega spomina Lainotskega župnika. O tem govori povest o Lumotskem župniku, kot ga je opisala avstrijska pisateljica. Čudovito veliko srce je v njem in veliko žive vere, pa niti malo prostora za sovraštvo. Je podoba realističnega gledanja na življenje, pa tako poduhovljonega in polnokrvnega, kot jo lahko da le pravi umetnik. Vseskozi je povest plastična in sveža, nič ponarejenega ni v tej idili, kar je sicer redkost pri tako vrste »romanih«, nič vsiljive tendence: lo pripovedovanje mičnih zgodb, nanizanih v lep venec, izrazitih in močnih, ponekod le malo z osebo župnikovo povezanih, da tvorijo posamezne samostojne novelice (n. pr. Mamkn). Povest je delo veliko duše, nasičene pravega katoliškega duha, tistega, ki je rodil sv. Frančiška in ki deluje v krščanski tcari-tativnosti ter v vsakem z božjo ljubeznijo polnem srcu. ki pozna pravo ceno vsega človeškega, poleg tega pn velika umotninn. ki jo lahko postavimo v isto vrsto z priznanimi deli pisateljev Francisa Jammesa ali Ffllixit Timmormannsa. Zlasti z zadnjim jo veže več notranjih in^ tudi oblikovnih vezi, predvsem življenjska živahnost, sočnost, nekakšen naturalizem, ki tvori trdno podlago duhovni podobi sveta. Zato so mi zdi. da je prevod nn nekaterih mestih morda take nflttirnlizmc omilil, in da mora v izvirniku hiti še vse več. tega posebnega zemeljskega vonja, ki gn je čuti sicer tudi iz prevoda. Povest, ki je svojeas izhajala v »Domo- ljubu« in tudi v »Cvetju«, jo tako že našla najširši krog bralcev, česar moremo biti le veseli; So toliko bolj pa, da je izšla v posebni knjižici, in to v Krekovi knjižnici, kar pomeni, da se je vodstvo tc knjižnice zavedalo svojaga namena in dalo zelo posročeno, primemo in lepo knjigo. td. Mariborsko gledališče Vitem VVerner: Medvedji ples Novi češki gost ne prihaja iz one solidne dramske tradieiie, ki se je v preteklih letih tako Uspešno predstavila svetu s Cnpkom, Langerjem in dr. Njegovo mesto ni na prvih praških odrih, odkoder gre zmagoslavna pot v svet,, marveč v vočno poznbljenje. Tn nekje v praškem predmestju so jo UHtavil voz potujoče glutnnške družimo«, ki je ropotal stoletja po cestah Čtfške in Morave, da se pod trdno streho na-stani ona tradieijonalna češkemu malomeščanu. Tu so odpira pri pogrnjenih mizah večer za večerom vedjin isti meh za smeh, ponuja pisana bistigu obrabljenih šal, cenene {'ersiflažfl na gorjupo sivo vsakdanjost, ki je življenje samo. Takega jioniglavega duhfi, porojenega iz malomeščanske sentimentalnosti in banalne razumnosti, je tudi pričujoči avtor, skečovec krotke domače pasmlne, pri knterom ni fohtati ne misli ne besede. Nič bolj mikaven ni tudi rodovnik uprizorjenega delo, ki izkaznje več roditeljev, nego je za njegovo Izvirnost, potrebno. Snov je znjetn iz poprevratne dobe, ki je s svojim gospodarskim neredom naplavila sodrgo brezvestnih špekulantov in smrad najbolj ogabnega materijalizmn. Ostra socialna in moralna nasprotja tega časa so naravnost izzivala k umetniškemu oblikovanju na odru in platnu, v knjigi in karikaturi. Žs antagonista omenjeni dobi je izbral leposlo-vee zastopnika onega poklica, ki ji jo bil po svojem notranjem bistvu najbolj tuj in nasproten, vzgojitelja ali učenjaka. Tako je odkril Henrik Marin ta čns svojega profesorja Nesnago, prapodobo kasnejšemu Feldmano-vemu Ziču in tudi Miroslavu Jermanu, ju liaku Medvedjega jdosn. Toda VVernerjev jn nak je skočovskega krvosa, ves banalen in neverjeten. Naše občinstvo je komedijo ob prvi re prizi odločno odklonilo, kar dokazuje, da si je ohranilo zdravo sodbo vzlic blodnim potem kulturne politike. Ob tej nriliki se vsi ljuje vprašanje: Kako je s kulturnim poslanstvom naših gledališči S kakšno pravico »e nam streže s tujo plažo, ki ne more imnti nti kulturnega niti blagajniškega uspeha? Vi pn šo velja tndi za nnše glednlišče to, kar se glode dramo ugenili stari Aristotol in drugi: da naj knžo resnično borbo človeku za višjo nravnost, popolnejšo človečnost, nasmejano in zagrenjeno človeško usodo v umsMuško verjetnih podobah? Naše umetniško osebje pa je obžnlo.'u:i. da se mora ubijati s takimi malovredn^ni stvarmi. Koliko truda je zastavil g. Pavlo ICovle *a Jermana, ki je, tnkšon, kot je v tekstu. ves zlagan in neverjeten. Vtneenea Novaka je igral g. Dan. Gorlnšek docela v ske-čovskr mnniri. Dohra šarža je bila Marija gdč. Enle Starčeve. Marsko plesalko Annv je spretno igrala ga. Ravinova. Gospodu Gromu pn je nn kreaciji povojnega vorižnika naravnost čostitati. Jiinrnjr g. Maksa Furi-jana je bil preveč karikiran. Omeniti je Se: g. Znkrajškovo, Elvlro Kraljevo, g. Milana Košiča, g. Rada Nakrsta in gdč, Elzo Harbi-čevo. Nehvaležno delo uprizoritve si jo naložil g. režiser Jožo Kovjft. Gledališče jo bilo slabo obiskano. —u. Pismo, hi je strmoglavilo vlado Tako dela korupcija Pismo, katerega v izvlečku objavljamo, je poslal lastnik igralnice Gabrijel Strauss predsedniku španske republike. V teku preiskave, ki jo je predsednik uvedel, so ugotovili, da so Straussove trditve resnične. Minister za zunanje zadeve Ler-roux in dva druga ministra sta po zaključku preiskave, kakor znano, odstopila. Posledice tega korupcrjskega škandala bodo gotovo dvignile še nmogo prahu, izvleček pisma se glasi: Haag, 5. sept. 1035. Njegovi ekscelenei Alcali Zaiuorra, predsedniku republike. Ekscelenca! Prilagam Vam prepis uradne listine, s katero boste lahko ugotovili točnost in resničnost mojega naslednjega poročila. Dne 15. maja 1034 me je g. Pich pl. Pon, tedanji državni podtajnik mornarice (zdaj generalni guverner Katalonije) pozval, naj pošljem svojo električno roleto v hotel Rite v Madridu na preizkušnjo, kjer je v ta namen rezerviral poseben salon. Inštalacijo mize je dodelil znanemu boksarju Paolinu, ker sem moral jaz odpotovati na Holand- Eduardo Alonso, ki ie poslal novi generalni guverner Katalonije, potem ko je parlament odstavil dosedanjega guvernerja Pichy Pona. Pichy Pon je namreč umazan po korupcijški aferi, katera je povzročilo pismo nemškega juda Straussa. sko, da bi izposloval za g. Picha pL Pona večjo vsoto denarja. Ob povratku v Madrid mi je g. Pich pl. Pon predstavil svojega nečaka in posinovljenca ministrskega predsednika Lerrouxa, Avrelija Lerrouxa. Spravil sem električno roleto v tek. Bili so z njo prav zadovoljni in izjavili so, da pri igri vsekakor ne igra glavne vloge sreča, marveč igralčeva spretnost. Gospod Avrelij Lerroux je obljubil, da bo izposloval koncesijo, ker je njegov oče v najtesnejših stikih s Salonzom Alonzom, tedanjim zunanjim ministrom (sedanjim županom v Madridu) in tudi z drugimi" visokimi in odličnimi osebnostmi. Pristal sem na to, da državni podtajnik Pich pl. Pon obljubi notranjemu ministru Alonzu 100.000 peset in 50.000 peset njegovemu tajniku. Sef španske policije. gospod Baldvia, pa naj bi na posredovanje nekega častnika, gospoda Gaiantija, prejel prav tako 50.000 peset. A tudi častnik je za svoje posredovanje zahteval 50.000 peset (12.500 peset je dobil izplačanih že vnaprej). Drugi daji je električno roleto ponovno preizkusila uradna komisija. Avrelij Lerroux me je naprosil, naj predsedniku komisije pošljem 10.000 peset. Ker pa sem imel pri sebi samo 5000 peset, mi je drugih 5000 peset posodil boksaT Paolino. Predsednik komisije pa je denar odklonil. Dva dni pozneje je bila ugodna rešitev uradne komisije v mojih rokah. Obiskal me je spet državni podtajnik Pich pl. Pon in mi prigovarjal, naj pristanem na to, da dobe on, dalje minister Lerroux in njegov nečak AvTelij Lerroux 50% deleža od čistega dobička. Pristal sem tudi na (o. Potem so mi zatrdili, da bo treba mi j prej ustanoviti akcijsko družbo. Pogodbo smo podpisali v Barceloni — jaz, Pich pl. Pon in Paolino. V pogodbi je bila tudi točka, ki je zajamčrla imenovanim gospodom 50% čistega dobička. Ob mojem povratku sem bil povabljen na posestvo ministra Lerrouxa v San Rafaelu, kjer sva z njegovim nečakom podrobno razpravljala, kakšen dJbiček se nam obeta. A vsa stvar se je zavlekla. Poslali so k meni Sigfrida Blasca, sina Ibaneza Blasca, ki je imel — tako so mi zatrdili — tudi velik vpliv v odločilnih krogih. Ko si je hv,1el ogledati odobritveno listino uradne komisije — do takrat še ni bila od nikogar verificirana — je Avrelij Lerroux odšel k šefu po-licije Baklviaju. Ker pa je bil ta odsoten, je Ler-roux vzel ia njegovega predala šop papirjev in jih odnesel. Medtem je Avrelij Lerroux obljubil nagrado 50.000 [>esel tudi tedanjemu ministrskemu predsedniku Samperju, ne da bi me bil kaj vprašal. Svetoval mi je [»tem, naj kupim zunanjemu ministru Alonsu zlato uro, kar sem tudi storil. Za uro sem dal 2800 f>eset, kar je razvidno iz priloženega računa. Na podlagi vsega tega sem slednjič res dobil odobrenje ministrskega predsednika Samperja in notranjega ministra Alonza. Državni podtajnik Benoo mi je izročil dovoljenje za otvoritev igralnice. Vzel sem v najem staro kazino v San Seba-stianu, jo preuredil, začel objavljati velikopotezno reklanKj v časopisih in najel številno osebje za svoje novo jx>djetje. Izdal sem za vse to celo premoženje. Na dam otvoritve pa je prišel v igralni salon stražnik z nap>erjeniin samokresom in zahteval, naj zaprem vse salone. Komaj nekaj ur prej sem proti potrdilu (katerega prav tako prilagam) izplačal še 50.000 peset gosjx>du Rojo-u, intimnemu prijatelju družine Lerroux ... Ko sem se vrnil v Madrid, so me obsuli z novimi obljubami. Pich pl .Pon se je obrnil na Lerrouxa in ta je obljubil, da se bo vsa stvar uredila takoj, kakor hitro postane spet ministrski predsednik. Napravili smo novo pogodbo, v katero je bil uvrščen tudi gospod Rioo, generalni ravnatelj telefonske družbe (kopijo prilagam). Gospod Rioo mi je ostro očital, zakaj nisem dal notranjemu ministru Alonzu »vsaj« 100.000 peset, »gotovo bi jih bil sprejel, saj je uro tudi!« V novi jx>godbi je državni podtajnik Pich pl. Pon polovico svojega i deleža na čisti dobiček odstopil svojemu predstoj-I niku, ministru mornarice Rochu. Dejali so mi, da I bo Lerroux kmalu sf>et prišel do oblasti in moči. Sredi okiobra, ko je bil Lerroux sf>et ministr-i ski predsednik, je Pich pl. Pon sprožil misel, da ! bi otvori li igralnico v Las Paltnasu. Izplačal sem 25.000 peset državnemu tajniku Benzu in obljubil večji znesek tudi notranjemu ministru Baqueroju. Ta je zahteval, da bi bil krit, brzojavke občinske uprave, s katerimi bi v interesu občine zaprosil za koncesijo. (Prilagam kopije brzojavk.) Nazadnje sem imel koncesijo v rokah. Spet sem najel številno osebje. Natančno taiko kakor v San Sebastianu... Osem dni pozneje pa je bila igralnica na uradni ukaz zaprta. Gabrijel Strauss. Na bregovih jezera Tana, kjer se križajo angleški in italijanski interesi imeniten življenjepis tega posebnega moža, ki ga je spisal Francoz Marcel Dupont. Plastične slike iz Murat-jevega življenja nam prikazujejo tega Napoleonovega maršala kot bi bil živ in nas vodijo skozi bojno dobo in nam ludi pojasnijo' njegov silni padec, ko je bil tako rekoč primoran, da je postal izdajalec svojega gospoda, ki je imel vse od njega. Brez dvoma je bil Murat v tistih strahotnih urah, preden je bil ustreljen, velik in močan in njegovo pismo, ki se z njim poslavlja od žene in otrok, je, kakor tudi njegovo piovclje Pelotonu, pod čigar kroglami se je sesedel, izraz junaštva in veličine. Toda njegov žalostni konec vendarle ne zadošča, da bi se zakrili grehi Muratja. Iz knjige zvemo, : kako je bil Murat bogoslovec v Toulousi, nato podčastnik, stotnik, adjutant, poveljnik konjikov v Italiji, Egiptu; kako se je vedel, ko je Napoleon postal cesar, kako je bilo s (»roko s Karolino in ; kako se je udeleževal bojev v Italiji, pri Austerlifzu, j kakšen je bil na Španskem, kakšen je bil kot kralj v Neaplju in 1. 1812 v Rusiji. Tedaj, ko je izgubil vse polke, je nemo sedel v vozu pri Napoleonu kot človek, ki v nesreči izgubi glavo. — Murat je bil — kot večina Napoleonovih ljudi, kakor nabita puška. Napoleonu je bilo treba samo napeti petelina, p>a se je sprožila. Za čast kralja še za tedanjo dobo pač ni bil zrel. Prav Murat nam je p>a zgled, da še ni vse, če je kdo drzen in hraber, kadar je treba obvladati velike naloge. Brez prave značaj-nosti se ne more niti najnadarjenejši človek za daljšo dobo obdržati na višku. Za te čase bi bili ljudje, kakršen je bil Murat, neprimerni in docela neuporabni Semenj 10.000 vetblodov Mnogo organizacijske sposobnosti in spretnosti morajo Italijani vsekakor imeti, da se jim je posrečilo nakupiti v Afriki 10.000 kamel. Število kamel je v zadnjih mesecih tam že itak močno padlo zaradi rastočih potreb vojaštva, razen tega [>a so Italijani pri nakupu upoštevali samo zdrave, odporne živali, ki so kos težkim tovorom tudi v viš- Napoleonovi maršali Skoraj vsa Napoleonovi maršali so bili px>-sebne vrste ljudje. Naglo so napredovali v vojaških časteh in so kmalu dosegli vpliv in bogastvo. Bogastvo so si pridobili z raznimi doklada-mi, ki jih jim je njih gospod velikodušno poklanjal. Mirno p>a svojih »doklad« niso mogli uživati, saj so bila to posestva, pokrajine v tujih, z vojno pridobljenih deželah, ki so jih p>a z vojnami tudi izgubljali in so bili večinoma na vojnih pohodih. Največ je dosegel Moral, ki je bil poročen z Napoleonovo sestro Karolino, katera je močno vplivala nanj. Kar čudovito je, kako je Murat kar frčal v višave časti in bogatije. Murat je bil sin gostilničarja; nekaj časa je študiral bogoslovje, nato je vstopd v vojaški stan, ki je tedaj nudil razne pustolovščine in polno možnosti, da se človek proslavi in zaeno obogati. Murat je bil divji pretepač, ki se ni brigal za nevarnosti in je kot konjeniški poveljnik doživljal naravnost blazne dogodivščine. Ta mož črnih las, drznega pogleda, bliskajočih se oči, plamteče narave in stasite, krasne postave sploh ni poznal ovir in mu je tudi vse srečno uspelo, le nekaj malega je bil časih ranjen. Brezobziren, hladne krvi, divji v napadanju in me-težu bojne vihre je marsikdaj tisoče ljudi brez haska pognal v smrt. Konjike velike armade, ki je bila odšla L 1812 v Rusijo, je le radi svojega divjaštva uničil. Poveljeval je največjim konjeniškim četam, kar jih je svet sploh kdaj videl; bik) je 12 polkov p>od vodstvom Nansoutyja, 13 pod Montbrunom, 10 pod Grouchyjem in 12 pod Latour-Maubourgom, skupaj 50.000 mož na konju. Vsa ta obilna vojska je v šestih mesecih skopnela ko sneg na soncu, izginila ko maslo na ognjišču. Murat je bil kolerik, nezanesljivega značaja in Napoleon je prav povedal, ko je dejal o njem: »Murat nima niti iskrice duha, a kakšno korajžol Murat je živina in junak!« — Neznansko je bil gizdalinski, kar je bilo videti zlasti na njegovi uniformi. Te je sam ustvarjal in če je bil na konju tako nališpan, je bil videti ko kak poglavar iz divjine. Ko je bil tako oblečen na Poljskem, 1. 1806, ga je množica občudovala in mu vzklikala ko kakemu bogu vojne. — Iz današnjih časov imamo Velblod v vojski. V sedanji vojski je postal velbold kot jezdna in tovorna žival p»rav tako važen ko avto in tank. Abesinci so poslali na sever karavano 75.000 jezdecev, Italijani p»a v Sudanu kupujejo 10.000 velblodov. jih legah Abesinije. Z mršavimi kamelami, ki jih imajo v bližini meje med Eritrejo in Kasalo, si pač ne bi mogli dosti pomagati. V Kartumu so pisarne, napolnjene z bučanjem hladilnih ventilatorjev, kjer najdete izrazite tipe tropskih prekupičcvalcev, ki se ukvarjajo s prodajo najrazličnejših preti metov: od oslov do nruhotovk iu od avtomobilov do briljantov. Telefonski pogo-1 vor se vrši tam v p>ravem amerikanskem tempHi in obvešča dolgo vrsto po vsej srednji Afriki razkropljenih korespondentov o nameravanem nakupni, kar je treba razbobnafi dalje. Vesti o nameravanem nakupu p>a ne širi več telefon, marveč gre le-ta od ust do ust Na tedenskih sejmih in na skupnih zbirališčih karavan se px>govarjajo o tem. Počasi, a zanesljivo prodre vest v Darfur, v francoske kolonije, vse tja do Konga. Plemena, ki imajo gorske kamele, jih pošljejo veliko število pod varstvom genjačev v Kartum. Vsaka kamela in vsak gonjač imata v kožo vžgano znamenje svojega plemena. Za tretjino črne zemlje predstavlja Kartum največji živalski sejem, na katerem je zastopana afriška fauna s sloni, kamelami, levi, žirafami, ken-goruji, papigami itd. Najredkejši primeri živalskega sejma so v bližini evropske četrti in prekrasnem p>arku na obali modrega Nila. To je obenem živalski vrt, v katerem lahko vidiš tudi tigra in nilskega konja vse dotlej, dokler ju kak potujoči cirkus ali evropiski živalski vrt ne kupi zase. Kamele p>a asfaltiranega tlaka naj lepš i h mestnih ulic ne smejo prestopiti. Semenj zanje je na robu mesta domačinov Omdurmaiia, sredi belega obzidja, kjer je brenčanje muh in komarjev tolikšno, da včasih preghiši ropot motorjev pn avtomobilih. Za kamelo, katero bi sicer dobil že za 800 lir, zahtevajo v dneh živaihnega povpraševanja dvakrat in tudi trikrat toliko. Veletrgovci s kamelami p>a pustijo gonjače praznih rak in jim dajo teden dni in šc več priložnosti, da si do dobra ogledajo mesto, kjer se dolgočasja kaj laliko iznebijo -- a še lažje denarja. Ko jim denar v žepu domalega skopni, cene kamelam kar čez noč znatno padejo. Kup>-čija je kmalu sklenjena in vdetrgovci odpravijo nakupljeno »blago« dalje. V Teseneju, kjer je skupno zbirališče nakup-Ijenih živali, vrste kamel, ki se stikajo med pal-mami, stalno rastejo. Vedno nove karavane prihajajo in se jim pridružujejo. Trije častniki in živino-zdravnik so te dni preiskali 10.000 čeljusti in presojali po grbi, koliko moči in odix>rnosti je v njih. Kamele, katere spoznajo za nesposobne, izločijo ic jih izročijo gonjačem nazaj, ki se z njimi jočasi vrnejo v Kartum. Mnogo kamel obnemore na poti. pade na tla in ne vstane več. Nihče se ne briga zanje. Pustijo jih, da se na soncu posušijo kakor mumije. Iz Tesraieja se medtem pomika dolga vrsta nakupi jenih kamel v določene kraje. Živali sj>et čutijo varna kamenita tla pod seboj, ki so jih vajena. Prehodile so polovico črnega zemeljskega sveta in oba bregova modrega Nila. Najrazličnejši rasi (poglavarji) Afrike jih molče gledajo, ko se pomikajo mimo in nemara napravi dejstvo, da se število zdravih, močnih kamel stalno krči, globlji in mračnejši vtis nanje kakor nasj>rotujoča si poročila o zmagoslavnem prodiranju evropske velesile v Abesinijo. avtomobilska kolona {proti AAakali. 700 let stara avtomobilska garaža. Staro angleško mesto ima obzidje še iz 13. stoletja. Oboke tega obzidja so preuredili za garaže. Skoi dr. Gregorij Rozman Pismo iz Amerike Leadville, Colo., ti. okt. 1935, Na petnajsto obletnico koroškega plebiscita aem prišel v Leadville. Colo., k župniku Jurija Trunku, koroškemu rojaku, ki je bil član plebiscitne komisije, zdaj pa jc -najvišji« župnik sveta, taj leži njegova župnija 3070 m nad morjem (po amerikanski meritvi 10.000 čevljev; en meter je 3.28 čevljev). Skoraj verjeti ne more človek, da je tako visoko, pa čuti dobro. Zrak je redkejši in Pri hitrejši hoji navkreber kar sape primanjkuje, red nekaterimi leti so profesorji treh ameriških univerz delali poizkuse v Leadville-u in okolici ter to dognali, da rabi človekov organizem najmanj tri tedne, preden se navadi na tukajšnje podnebje. Spočetka se človek, ki ni vajen, nikakor o« počuti dobro v tej višini. Pot v Leadville je bila dolga. Iz Dridgeporta, ki je kakih 80 km severovzhodno od Newyorka, pa do »em je trajala vožnja v brzovlaku nič manj kot 65 ur. Prevozili smo 3762 km. Med vožnjo «em a zanimanjem čital p. Janeza Žurge knjigo: 0 življenju kamnov. Tam sem bral, da znaša razdalja med Madridom in Moskvo 3000 km, torej »mo se vozili še precej dalje. V Clevelandu smo ae u»ta-rili toliko, da »em maševal in kosil, pustil tam gospoda Slapšaka in ga zamenjal z g. župnikom Omanom. V Chicagu je bilo toliko časa, da »mo Ui večerjat k patru Aleksandru Vrankarju, ki vodi slovensko župnijo »v. Štefana. Od tam pa »mo oatali ▼ vlaku celih 42 ur. Vlaki nudijo »icer v»o mogočo udobnost. Pullmani imajo posteljo, kjer te doatl dobro »pi, razgledni voz in »Aulecar« ■ knjižnico to kadilnico. Pa vendar »e človek nazadnje rotnje naveliča, zlasti ko pokrajina ne nudi prav nobene zanimivosti. Države Ohio, Indiana, IUinoi«, Iowa to Nebravska, skozi katere »mo se vozili, »o povsem ravne, brezmejne njive koruze, v»e zelo spominja na naš Srem, seveda je v»e mnogo, mnogo oDŠirneiše. Posamezne farme so razmeroma daleč •na od druge oddaljene, vasi kakor pri nas ni, vmes pa »o mesta in industrijski centri z oblaki dima m črnega premogovnega prahu. Nekatere farme »o prav čedne, hlevov skoraj ni, hiše pa majhne lesene, a praktične. Večinoma pa so po^ slopja farm videti dosti revna, a pred vsako stoji po eden ali pa po dva avtomobila. Saj jih farmerji nujno rabijo. Do mesta imajo daleč, do bližnje cerkve po več desetin milj (- milja 1.6 km). Ko »e z g. Omanom v sredo (9. oktobra) zvečer spravljava k počitku, mi pravi, jutri zjutraj bora pa že videla »Kamniške« planine. In res, ko »em zjutraj nekoliko dvignil zastor v svojem temnem ležišču, »o se bleščali v jutranji zarji na zapadu visoki grebeni Iiocky Mountains. Zdelo se mi je, da vidim Storžič z Zaplato. Vse Koloradsko gorovje je bolj rdečkaste barve. Ponoči nas j« vlak dvignil na visoko planoto 1000 m nad morjem. Koruzo je nadomestila sladkorna pesa katero so pravkar spravljali in vozili na železnico. Skozi Denver (1607 m) in Pueblo (1423 m) kjer se bom nazaj grede oglasil, zdrvimo hitro. Od Pueble naprej prihajamo v gorovje, pr:iga se dviga, a vlak brzi tiho in gladko, da ga komij čujerao. Zemlja je podobna mivki. Kjer jo morejo namakati, je zelo rodovitna in ustvarja krasne vrtove Voda je razjedla prst, ki je že nekoliko okamenela, iz-prala čudne oblike na hribih. Ni treba mnogo domišljije, da vidiš gradove, pingvine, možičke in ženske z velikimi jerbasi na glavi. Vidi »e celo ,lepo oblikovan slon, na katerega opozori na vlaku sprevodnik- Ob postaji Palmer Lake je majhno jezerce, komaj 1 km dolgo, a pol široko, ki leži prav na razvodnici in ima to posebnost, da na obeh koncih jezera odteka voda, a vsaka v drugo razvodje. Kmalu od Puebla, ko zavije železnica proti zapadu, se začne »najslikovitejša proga sveta«, kakor je napisano na vsaki postaji. V ozko sotesko med rdeče skale pride vlak, ob peneči se reki hiti, vsak trenutek novi pogledi, včasih je kakor da vozi želznica skozi naš Vintgar. Na najl epši in najožji točki vlak obstoji, potniki izstopijo in občudujejo divjino soteske, ki nosi ime »kraljevo žrelo« (Royal Gorge). Tristo metrov visoko nad nami visi širok most čez sotesko — čudo moderne tehnike —, ki veže oba bregova, je skoraj 400 m dolg in dobesedno visi na 30 cm debelih kablih, katerih vsak sestoji iz 2.100 jeklenih žic. Ko pridemo skozi sotesko, se dolina razširi. Zopet vidimo posamezne farme, ki pa se le z živinorejo pečajo. Ob 4 popoldne se ustavimo na mali postaji Malta. Tu so čakali g. župnik Trunk in nekaj zastopnikov slovenske župnije. V avtih smo v par minutah v Leadvillu. Zlati rudniki so privabili ljudi v to višino. Pred 50 leti je štelo mesto 35.000 prebivalcev, danes jih je komaj okrog 4000. Na vsak korak se vidi, da je mesto zgrajeno v hi-trici in le za kratko dobo, dokler bo kaj zlata v rudnikih. Bilo je mnogo slovenskih družin tukaj. Ena najstarejših je Franca Zajca, rodom iz Korinja, ki uživa tu velik ugled in ima največjo trgovino in druga podjetja. Leta 1899. so Slovenci ustanovili svojo župnijo ter postavili leseno cerkev. Ta je o sv. Jožefu 1. 1923 pogorela. Postavili so novo, zidano, tako hitro, da je o božiču istega leta bila služba božja že v novi cerkvi. Sedanji župnik, pisatelj Jurij Trunk, jo je sam poslikal. Izkazal se fe za prav spretnega primitivista, je torej ves sodoben. Ko je bogastvo zlate rude ponehavalo, se je mnogo družin izselilo. S prihranki so si niže doli kupili farme in renče (»Kanche* pomeni far- adio Programi Radio Ljubljana t Torek, i. novembra: 11.(10 ura; Jesenska tfl.Jv.ba (g. F.mU Adami«) — 12.00 Slava! vlrtuo?.! (plo-ft-ei — l'J.45 Vremenska napoved, poročila — 13 00 N'n-povod rušil, objava sporeda, obvestila — 13.lt Koncert rad. okestra. — t-I.IIO Vremensko poročilo, bor/uit Uvju j i — Id.oo HacHo-lam - 18.40 Vzffojal lomen družine (dr. Stanko Oogala) — 19.00 Napoved .'jwn, vremenska na-poved, porodita, objava sporeda, obves.ti.la — 19.30 Nac. ura: RaBvoJ samouprav (dr. M. Stojadinovič. iz. Itel gra.la) — 20.00 Večer podoknlc (sodelujejo: gdč. Štefka Korunčenova (eoprau), g. Drago Žagar (lmritonl, irosti. Marijam t/Lpovftek (klavir). Rad. orkwter in plošče — •-M.00 Naisived vremenska napovod, poročila ob- java spored* — 22.30 Angloftke ploš;'e — Konce ob 3R. Drugi programi t Torek. .1. novembra. Belprad: 20.00 Narodne posmi — 21.10 Pleei iz raznih ilntav — 22.30 Komorna glasba — 7.aurcb: 22 00 Premo« opere — Dunaj: 17.30 Pesmi avstrijskih skladateljev — 20.10 Ru«ke narodne posm-f — «35 Slagerji 1919—1.125 - 22 20 Komorna glasba - 23.10 •laz/, — Budiinnešta: J0.O0 Madjarske narodne pc»nii ln ciganska gl-asba — 21.111 Klavirska glasba — 23.111 Plesna glasba — Trrt .1 titan: 17.00 V.nbnvna glanlis — -30.50 Igra — 22.1.1 Komorna glasba — Him—tiari: Vt 00 7,A-bavua glasba — 20.50 flrcnndirjt, opereta, Vatontsi — Prana: 19 10 Vojaftka godbo — 20.2ft Pomni k mandolini I« kitari - 21.15 Orkestralna gliusbn — 22 15 Plošče — Brno: 20.10 Zabavna glasim — 21.15 Jugoslovanske no rodne — 21.40 Klavirsko glasbo Bratintava: 20.45 Igra — 22.30 Plošče - 1 aršava: 20.10 Slnfonlen.t kou-e.ert, — 33 05 Plošče . r.cu Nemčija: 21.15 TI ic h. Strnuss dirigira svojo atufonljo r f-llMliu, me, na katerih »e goji samo živina). Tako |e dane« v Salidi (2150 m) in okolici več Slovcncev kot r Leadvillu, pa nimajo ne župnije ne duhovnika V Leadvillu je še kakih 60 slovenskih družin, od katerih pa je kakih 20 socialističnih, ki nočejo imeti nobene zveze s cerkvijo. To malo število družin pastiruje g. Jurij Trunk in je v »voji skromnosti zadovoljen in neprestano trdi, da je tu lepo kakor v nebesih in da ne gre od tu nikamor več. Pa je rei lepo! Venec gora obdaja mesto, ki »e dvigajo še za ti»oč tristo metrov višje nad mesto. Zrak je či»t in prozoren. Te dni »ije solnce z v»o kraioto, prijetno toplo je, nebo je temno »Inje kakor v Italiji — »aj smo skoraj na istem vzporednika kakor Neapol. Zime tukaj ni hude, 10—12° pod ničlo je navadno najnižja temperatura. V mestu samem sneg leži dalje časa. Nekoliko nižje pa izgine kmalu in na prisojnih brežuljkih ee živina pase celo leto. A tolikšne gorkote, ki jo potrebuje žito in krompir, tudi t poletju ni. Noči »o hladDe. V juliju, ko vlada drugod po Ameriki neznosna vročina, se mora tu marsikatero jutro in večer zakuriti peč. Zato ne raste nobeno žito. Poljskih pridelkov ni ta nobenih, nekaj solate v vrtovih m nekaj cvetja, to je v»e. Od drevja pa uspevajo bori, smreke, neke vrste topoli, ki so zdaj v jeseni žareče zlatorumeni, da so podnožja gora kakor bi bila posuta • samim »uhim zlatom. Velik del površine je pokrit z nizkim grmičjem divjega pelina. Prav blizu meita je 20 jezerc eno nad drugim, da teče voda iz zgornjega »kozi vse prav na dno doline. V»e vode »o prepolne rib. Ribolov je tu idealen. Tudi državni ribogojni zavod se nahaja tu. Glavno bogastvo so rudniki, predvsem se dobiva zlato, pa tudi srebro, svinec in nekoliko nižje premog. Odkar so iznašli način, da se izplača pridobivati zlato tudi iz kamenja, v katerem so le male količine zlata, se je delo zopet znova pričelo. Iz ene tone zmletega kamenja se dobi za 4 dolarje zlata. Zdaj meljejo vse tiste groblje, katere so ostale od izpiranja zlata. Tudi so se razne manjše topilnice združile v eno veliko, ki nudi že dane« 500 delavcem zaslužek. Tako kaže, da ima Leadville še svojo bodočnost, dasi so mu mnogi prerokovali skorajšnji konec, saj še ni dolgo, ko so prodajali hiše tudi za 50 dolarjev. Zdaj pa se je vse obrnilo na bolje in ljudje gredo zopet veseleje v bodočnost. V Leadvillu imam tridnevnico z dvema pridigama dnevno kot nekako obnovo misijona. V nedeljo, 13. oktobra, končam s podelitvijo sv. birme. Še isti večer začnem v Pueblu, kamor se odpeljem opoldne z avtomobilom. Jesenice Kulturno življenje v industrijskem revirju. V teku treh dni, prazniku, sobote in nedeljo beleži kulturno življenje jeseniškega ljudstva štiri odrske prireditve s šestimi nastopi. Pri vseh igralskih prireditvah so nastopile Ia-stne igralske moči. tako da je v treh nastopilo na jeseniških odrih do -k) prijateljev iu gojiteljev lepe igre. Poleg tega je bila v teh dneh na Jesenicah še vrsta socijal-nih, gospodarskih in kulturnih predavanj. Tako razgibanega kulturnega življenja ne najdemo eesto niti v večjih mestih, kaj šele v krajih z 10.000 delavskega, obrtniškega, kmetskega iu nameščenskega ljudstva. Gotovo je, da govori tako prosvetno delo najbolj o naprednem slovenskem narodu doma in izven meja domovine, gotovo pa je tudi, da priča to pestro — vsestransko življenje kraja tudi o človeškem standartu ljudstva, ki si vse te pridobitve ustvarja z delom. Kako ponosno so nad kulturnim in gospodarskim življenjem Jesenic dvigajo visoki kamini tovarne kot simboli dela, onega dela, ki prinaša možnosti dostojnega življenja človeka. Iz vsega tega mora rasti zavest in prepričanje. da bomo dvignili stopnjo življenja le z ustvarjanjem in čuvanjem dela, vira našega obstanka ua zemlji. Središče prireditev je bil potiovuo Krekov tlom kot zborišče ugiltie delavske mladine. 1. nov. so igrali Grilpar/orjevo tragedijo »Prababica«, primerno spominu mrtvih. Grilparzor je sicer za zadnje dejanje nagrmadil 6 krst z mrliči na oder, vendar je uvk» devni režiser omilil dejanje in se zadovoljil z dvema. Menda jih več v zalogi mizarjev niti dobil ni. V nedeljo popoldne pa je veliko dvorano, v katero gre 600 ljudi, napolnila jeseniška okolica. Ponovljena je bila vedra opereta »Orlov« z lepimi slovanskimi plesi. Obakrat je bila dvorana polna. lSiaszncinila Kaj je prav za prav s Planico? Iz razgovora z glavnim propagatorjem Planice g. J. Gorcem V zadnjem Času bo belgrajski in zagrebški tisti prinesli več člankov o Planici, češ, da bo skakalnica opuščena, česar odločujoči činitelji ne hi smeli dopustiti. — >Knj jc vzrok temu. gospod generalni tajnik ?< Lanskoletna prireditev v Planici je dvignila mnogo prahu v inozemstvu, pa tudi v naših vrstah so hiii burni protesti, ki so prišli do izraza v nezaupnici, ki jo je dobila uprava JZSZ na skupščini zaradi Planice. Posledica tega sklepa in visoke investicije ki so potrebne v Planici, so povzročile, da je JZSZ leto« odstopila od prireditve skakalne tekme v Planici in dala proste roke lastniku skakalnice, Iliriji, da ukrene samo, ako more v tem pogledu kaj napraviti. Ilirija pa tudi ni v itanju, sama podvzeti vse, kar Je združeno s prireditvijo, kot mora biti planiška. V inozemstvu se je razburjenje »časom poleglo, odpadli so motivi, ki so ga povzročili in tako čakamo danes na tekmo v Planici, kot nekaj povsem neizbegljivoga v svetovnem smuškam programu. Značilna je izjava Smit-Kielanda, predsednika norveške smuške zveze, ki jo je dal pred kratkim dopisniku helgrajske Politike, ki je povdaril, da je vse, kar se je razvijalo okoli Planice, samo nesporazum, da Norvežani visoko cenijo napredek jugoslovanskega športa in da se bodo v tej zimi z veseljem odzvali povabilu in poslali svoje najboljše smučarje v Planico. — Mnogo po- | jasnjuje tudi izjava ing. Straumanna, ki jo je po-I dal na 31 glavni skupščini Švicarske smuške zve-; ze 23. junija v Bellinzoni, ki je označil odredbe Fise in Norveške zveze samo kot zaviranje ostalih, ki naj da možnost Norvežanom, da se povzpno nad , ostalimi. Kakor vidite, nam dajeta ti izjavi mnogo poučnega gradiva, pa tudi mnogo vpogleda v zakulisno borbo, s katero mora računati vsakdo, kdor skuša dohiteti ali prehiteti močnejšega. Razumljivo, je da so se listi v Zagrebu in Belgradu zavzeli zn to, da Planice ne opustimo, ki nam je prinesla toliko us«iphov v Inozemstvu. Saj je ravno te dni izšel angleški zbornik The British Ski Year Book, ki prinaša 7 strani o Planici in njeni rekordni skakalnici! »Kako bi se po Vašem mnenju, g. generalni tajnik, moralo rešiti Planico?« I Z ozirom na sklep JZSZ smo se tudi mi, kar nas je bilo prepričanih o koristih, ki nam jih daje Planica, odločili, da bomo podvzeli vse, kar je mogoče, da rešilno Planico. Presodili smo ves položaj in prišli do zaključka, da je Planica naša skupna nacionalna zadeva in ako jo moremo rešiti, so vsi dolžni pomagati. Zato smo se odločili, dn ustanovimo Združenje smučarjev Planica, ki bo imelo edino skrb, izgraditi smuške naprave v Planici. To združenje bo ustanovilo stalno mednarodno šolo v sinuškili poletih, ki naj bo na razpolago in brez- plačno uporabo vsem — domačim in Inozemskim smučarjem. Domačim naj nudi priliko tudi za osnovni pouk v skokih, zaradi česar bomo izgradili novo skakalnico za 25 meterske skoke, povečali ono ob progi za 66 meterske skoke in izgra ilili veliko za skoke prek loOm. toda tako, ila bo vso zimo trening na njej mogoč.. — Združenje bo imelo po vseli mestih svoje krajevne odbore, ki bodo Imeli nalogo, zbrati sredstva za šolanje najboljših smučarjev svojega kraja v tej šoli. Prirejalo bo enkrat na lelo veliko mednarodno tekmo in skrbelo za propagando Planice po »vetu. Sola ho trajala od 15. novembra do 15. marca ter ima Združenje zagotovljenega izvrstnega norveSkega trenerja za vodjo šole. Združenje samo pa no bo imelo tekmovalcev, ker hoče »tati iznad medklub-skih nasprotij, nudilo bo saino možnosti zn izvajanje teb športov, Pravila, upamo, bodo v nekaj dneh že odobrena. »Ali upate s to orgauiiarljo »agotovitl lo letos Planico?< Tega vam ne moreni zatrditi. Priprave bo »e zavlekle, ker se je JZSZ pozno izjavila. Ako bomo dobili pravočasno sredstva, morda, vsekakor poskusili bomo. Ako bomo izgubili to leto, bi stvari mnogo škodovali. Kdor Je zasledoval vse, kar »e je pisalo v inozemstvu o Planici, ta bo lahko presodil. koliko škode bi si povzročili, ako odstopimo od Planice, in tudi, koliko uslugo bomo s tem napravili mnogim našim izvrstnim tekmecem. Ako ne bo finančno vprašanje v desetih dneh rešeno, smo za letos izgubili Planico. »Koliko pa potrebujete »a rei U načrtf< Odgovorim vam s številkami: olimpijska aka-kalnica za 50 m v St. Moritzu Je veljala leta 1924 400.000 Sfr (ca. 5,500.000 Din), skakalnica za Fislne tekme v Soleltea na Švedskem leta 1932 za 75 m 250.000 švfr (2,750.000 Din), enaka skakalnica r Tatrali lani za 75 m 8(10.000 čk (1,300.000 Din) in olimpijska v Oannisch-Partenkirchen 400.000 RM (7,200.000 Din) ; a mi potrebujemo za naš načrt dobrih 100.000 Din reci enslotisoč dinarjev. Vprašati bi morali naše lujsko-prometne strokovnjake, ali je vredna reklama, ki jo (IA Planica za jugoslovanski turizem 100.000 Din V Od treh prireditev r Planici, ki so se doslej vršile na veliki skakalnici, smo plačali 37.000 Din davka od vstopnic, za naročeno vlake za pa iste prireditve ca. 140.000 Din železnici; a kje so ostali potniki, ki so prišli i drugimi vlaki, kje oslali dohodki, ki Jib ima država od tako velike prireditve. Vsekakor lahko računamo na minimalni dohodek države od in zaradi dosedanjih prireditev v Planici 200.000 Din v teku dveh zim. Tako računamo iu skušamo dokazati — če bomo uspeti, Bog ve. ali z veseljem liomo šli na delo. Spetf Liubliana 1 Prirodoslovna društvo vabi vse člane, ki se »a nimajo za organizacijo »lahnih ik>1 jiKlnih predavanj a r a/, i lili prirodoslovna h pji.no«, ua razgovor, ki se 1» vršil danes, dme 5. novembra, ob 17. uri na zoolo&koin institutu univerze. 1 O sadnem izboru za ljubljanske vrte bo proti a-val pod okriljem podružnice ;Sad. in vrtn. drufttva v Ljubljani g. nadzornik Fran Gomlmč v *redo, fi. t. in. od 19 do 20 v dvorani mineralofrkoga instituta na univerzi. G predavatelj nam bo vse te sorte sadja p<>-kazal in na* poučil o ra«ti, rodovitnost.! in odpornosti po.mme7.nih Mirt. Kdor dvomi, ali ne pozina sort na svojem vrtn, bo imel priliko, da Jih bo sporznal. Prav tako je to predavanje važno za gospodinje, ki ai nabavljajo sadje i. a zimo, da /.vo lo. k a tor e aorto so pri l>oroČljive. Podružnica «Sad. iu vrt. društva < bo odslej v toku zime, kakor prejftnja let-a, prirejala ob »re'lah. točno ob lfl, sadjarske in vrtnarske tečaje, ua kater, oivv/nrjamo vse prijatelje sadjarstva in vrtnarstva. Vstopnine nji 1 Pripravljalni odbor šahovskeooldne v lovski sobi (klet) hotoln ^Metropol* (nasproti glavnega kolodvora). Prijave novih članov se s^rojemnjo do sobote, dne 9. t. tn. v klubovom lokalu Selenbtrrgova ul. fi-I, vrata 8t. 14. doano. od 18-10 1 Kino Kodcjcvo bo igrnl »latien r»b 20 po n?ilol>ok<> znižani ceni veliki film a zlasti v singlu gospodov, kjer je Gerzinič (Ilirija) porazil iavorita Horvata (llermes). Drugo tudi in največje presenečenje pa je bila gladka zmaga Kosmine (H) nad Weissbacherjeni (1.) Tako so si priborili vstop v finale: Marinko in Kosmina (oba Hermes) ter Ziža in Gerzinič (oba Ilirija). V finalu ie Marinko gladko odpravil vse tri s 3:0 in si tako priboril prvenstvo Dravske banovine ter stalni pokal llcr-mesa. Drugo meslo je zavzel žiža, tretje Kosmina, četrto pa Gerzinič. V doublu gospodov je zmagal par Ziža Nagy (I.). Drugo mesto je zasedel par Kosmina-Lazar, tretje Djin-Zornada, četrto pa Dekleva-Kovač (vsi llermes). Tekmovanje juniorjev je končalo z zmago Se nekoviča (Maribor), ki je v finalu z veliko muko zmagal nad Lazarjem s 2:2. Drugi je bil Lazar (I.) tretji i-n četrti pa Grbeo in Kosmina (oba Hermes). Dame so bile to pot zastopane dokaj številno in kar je najbolj razveseljivo skoro same nove moči. Zmagala je gdč. Tavčarjeva; 2. ga. Kononenko 3. in 4. pa sestri Ksenija in Vesna. V mixed dottblu je po srečnem naključju zmagal par Kononettko- Djin Drugi Ksenija Zornada B., tretji Vesna-Zornada j. (vsi llermes), četrti Tavčar- Dernovšek (Ilirija.) Celo tekmovanje je pokazalo izredno vel* na predek ljubljanskih igračev zlasti pa članov Her-mesa, ki so bili na hirnirju tudi naijbolj uspešni. Hermes jc dosegel 3 prva, 3 druga. 5 tretjih in 3 četrta tnesta. Ilirija je zasedla 2 prvi, 3 druga m 2 četrti mesti. Maribor 1 prvo in 1 četrto. Korotan pa 1 tretje mesto. ^ Smučarski skoki do 200 in. iz Amerike kaj rade prihajajo preko Oceana razne*senzar,ijske vesti, osobito na športnem polju. Tako smo ravno zadnje dni zvedeli, da je svoječasni ameriški smučarski prvak. Anion Lekang. zapisal v nekem ameriškem listu, da so smučarski skoki 200 m dolžine, mogoči. Svojo izjavo podkrepi z dejstvom, da že danes skačejo 100 in več metrov, ker so v zadnjih letih zelo spopolnlli in zboljšali skakalnice. Sicer prizna, da je od >100 do 200 m« le prav čedna razdalja, Je pn na drugi strani prepričan, da bomo nn novi vnamutovi« »kakalnici v Bostonu, ki bo vse ostale skakalnice na »vetu daleko prekašala, doživeli Se marsikako presenečenje. Kdor je gleda) na naši planiški skakalnici 100 meterske skoke, se Je lahko prepričal o velikanski brzini, ki jo razvija skakalec t zraku In pri odrivn. Ze pri navadnem skoku znaša pri odriva brzina 90 km in več na uro. Ce pa pomislimo na izjave A. Lekangn. jiotem si brzine, ki bi se razvila v trenutku odriva pri 200 meterskom skoku, niti predstavljati ne moremo. Največja tež-koča tiči ravno v odrini. Pri takih veleskokih je pot, ki Jo opiše skakalec proti koncu leta tako navpična, da se morn zelo potruditi — kljub ostre mn pndalnemn kotu — da premaga hud pritisk in da pride v lep iztek. Pri naši planiški skakal niči tega pri 100 meterskih skokih res skoraj fli bilo opaziti, ker je edinstveno zgrajena. In tudi padci, katerih je bilo izredno malo, niso bili prav nič bolj, če ne morda še manj nevarni, kakor pri manjših skakalnicah. S leni pa seveda nikakor ni rečeno, ila bi bilo pri 200 meterskih skokih isto in naj si je poleni skakalnica se lako vzorno zgra- jena. Kajti vsaka stvar gre do gotove tneje in ie same brzine, ki bi se pri takem skoku razvijale, skakalci ne bodo mogli prenesti. No ila, Amerika, dežela športnih senzacij, hoče tudi tu prednjačili, vendar dvomimo v uspeh, ne glede nn Io. da so 200 meterski skoki nesmisel. Francozi in smučarski učitelji. Glede na odločbo mednarodnega olimpijskega odbora v zadevi sodelovanja smučarskih učiteljev na olimpijskih igrah, ki je svoječasno dvignila toliko prahu zlasti med avstrijskimi in švicarskimi smučarskimi krogi, je izjavil kapitan francoskega moštva, da bodo poslali Franrozi vse svoje najboljše smučarje na zimsko olimpijado v Oarmisch-Partenkirchen. Kajti — tako pravi on dalje — med smučarskimi učitelji in profesionalnimi smučarskimi učitelji je velika razlika. Francoska smučarska zveza j>re-vzame za svoje tekinovalce-smučarje popolno odgovornost, da so oni amaterji glasom olimpijskih predpisov. Iz tehničnega odseka J. Z. S. S.-a. Pozivamo v*, aiunške uči lel J c v T^ubljani, da K' udeleže ht*- Uillku. Iti MO vrfti v četrtek ime 7. novembra ob t) uri v r,\irr.ni pisarm, Trrfteva cunta 1/IV.. Dnevni rod: ntrnkoviis onr-gMil7.MlJs. - Načelnik S. T. O. SmuAtot sekcija SK Korotana Ima v u>rnk obvrcjli gimnasti.-oi trening. Prinesli je selioj telo1 .vino opremo. Za mladino to-'-no ob 19, JuniorJi ui seniorji ob pol 30. V mesecu novembru se vrfti x*n/ln\ tek fiolovoa 7.H lahkoaLletMko in suiuAko sekcijo. Obra.°,iJta se i* smuftku sekcijo Korotana. le ns gg. Masjeta J. Wl 2erjava K., načelnika oair. tajnika. LZSP Isluibena). Ponovno pozivamo vue klub«, da nam javijo ftvoj ziinrtko-aportni program najkasneje do 10. t. ru., ker m- na pozuejAu prijav ne bomo uži rali. Redna s<*J» upravnega odbora bo v petek, t. m. ob 'JO v d*mxki sobi kavarne Emone. Celjski tport. V nedeljo popoldne sta biti v Celju dve nogometni tekmi. Prva Je bila ppijnte!jr.ka tekina med SK Celjem bi SK Atletiki tn »o r.magall Celjani i rezultatom 4:1 (1:1). — Na igrišča na Sp. 1-AnovJu Je pa bila drugorazredna prvenetvena tekma mod SK JugOMtavLJo ln SK Zajcem ia je Izpadla v. rezultatom » : 1 (> : 8) za 8K Jug.Wav.jo, Občni zbor Smui kluba Dovje- M o je t rana Ne red nein letnem "!W-nem zboru agitnega Sann,'. klutw Dovje Mojelzana je bil izvoljen razen malenkostnih gpre-niemb alart odbor. Bivftt predsednik g. JoSe Znpail Je bii enoglAsoo zvoljen za rlvHnega kluboiega prolsed nika, dočiin Je prevzel predsednjfike /.nanI emu ,'iumki učitelj ln tekmovalec Maks Rabi«!. Celoten odbor nam Joju^I za proc-vil klutia. največ tndi /.nIo. ker Je ostala vee.lotna taj n ie e, vainn dobro znana s|»ortiiiea . Minca Itabič, ačitedjle.n i-n hvertui dvornega nodlovea iz Mojstrane. Tudi ostali čliuii odbora bodo storili »voje in prepričani »mo, il« bo tel tudd letos ta nait najagilnejši klub zaslužene lavorlke Na Mnlftktji. kjer «1 Je ktntiovo člaiMtro t. veliko l»o4rtvovalneetJo gradilo kočo, Je bilo zadnjič ob in-vem snemu vse fclvo smučarjev, ki na drseti s iiol-ol nim obvladanjem »nmAke tehnike mlzdot isi krasnem IH-Šičiu, kftkrfineg« fte sredj naJbujAe »Ime tef.ko najdeft. Padlo Je ea 20 e-m popolnoma snbege enega na mnle-n kostno. at«ro mnrznjeno podlago. Tudi d me,, J« ;am gor še mr^po-^e smučanje, vendor le 7,a poiMilnoma W rejtbane, oh irvnm »laliem vremenu pa dobimo t.a enega dov»U. Vee smučarje rabi njiAa Mulekljat LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 Tnrok S. novembra: 7.aprto (generatfcal. Sreda, (l. novembra: Rratomor na Metari. 1'remljera. Red Srede petrtek. 7. novembra: Frak aH od krnintv da minislr- Red Četrtek. Pete*. B. novembra: Zaprtn. OPERA. Začetek ob 20 Tornk. I. novembra: tfumirile »llMrV. Bed 0 Sred«, * novemln-a: Mmtrsme Buttertly. Bed A Čelrtok, 7. novembre: Fnujrt. Rod B. Petek, 1 novembra: Zuprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČI Torok, S. novombr* nh V. nrtplr*c. T?*! C Sroda, fi. novembra: Zaprlo. Oetrtak, 7. arrinkn M. mrk: «lw»lfc« mmV Red A W //a \ • /j X4 > "/ Xv y © X X • Novi cestni odbori KRŠKO. Z naredbo g. bana so imenovani v novi cestni odbor: za odbornika Ln načelnikovega namestnika g. Frane Vodopivec, posestnik v Krškem, za odbornike pa gg.: dr. Julij Mur-gelj, primarij v Krškom, H. Medved, predsednik občine Št. Jurij: Alojzij Erman, po-eetnik v Gaju; Jcwip Rozman, posestnik v Radečah; Vinko Petek, posestnik in kovač v Kompoljah; Frane Stare, posestnik v Les-kovcu; Frane Zrlič, posestnik v Breganskem selu; Frane Pečarič, posestnik na Gmajni 29; Franc Vide, posestnik v Žvabovem; Franc Stojs. trgovec v Studencu; Franc Zevnik, posestnik v Gaju; Josip Rozman, posestnik v Kostanjevici; Fric Marjetič, posestnik na Zloganski gori; Jožo Mausar, posestnik v Straži; Frane Kobal, posestnik v Gabrijelah in Franc Kerin st, posestnik pri Sv. Križu. Načelnik cestnega odbora je po zakonu predsednik občine na sedežu okraja, sedaj g. J. Pfajfer, posestnik in predsednik občine v Krškem. METLIKA. V novi cestni odbor so z naredbo g. bana imenovani: g. Jože Nemanič, posestnik v 2e-lebeju 9; za odbornika in načel nikovega namestnika, za odbornike pa so imenovani gg.: Ignacij Koren, trgovec v Metliki, Anton Jla-juk. posestnik v Drašičih 8; Jože Cesar, posestnik v Radovici 17, Ivan Kambič, gostilničar v Grešiljevcu pri Semiču; Franc Graf, pečar v Gradacu; Leopold Nemanič v Bereči vasi in Anton Lovšin v Krževski vasi 23. Načelnik cestnega odbora je po zakonu načelnik občine na sedežu okraja, sedaj Ivan Ma-lešič, posestnik in predsed. občine v Metliki. Ali ste že poravnali naročnino? Specijoiiif! izbiro vseli vrši predpasnikov In sicer: Danske klot halje od Dllt 85*- naprej damski lisi e r predpasniki . . « Dtlt T5.- « domski klot predpasniki . . « DIH 29'" * damski kreton barvasti . . . « Diffl IT*- « damski beli sifon in batist . « Dlll 20*- « otroški barvasti......« Dlll 8*- « Otroški predpasniki iz listra, klotaž ripsa, in beli v veliki izbiri, po najnižjih cenah. F. I. Gor čar. Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Mali oglasi Strojnik z dolgoletno prakso, zmožen tudi drugih del, mlad, agilen, iiče službo takoi ali pozneje. Naslov v »pr. »Slov.« pod »t. 13699. (a) Krojaški pomočnik sposoben tndi za damske plaiče in kostume • išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod H. 13746. (a) tluibodotn? Zelezninarja s prakso, spretnega prodajalca, sprejmemo. Ponudbe z zahtevo plače prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod »Ljubljana 5« St 13755. (b) Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. (h) II Pohištvo i Denar Kontoristinjo obeolventinjo trgovske šole, s prakso, sprejmemo. Ponudbe upravi »Sloven-pod »Kalkulantinja Spalnico ietajevo, in kuhln|o, poceni prodam. - Mrhar, Stanežiče, ŠL Vid nad Ljubljano. (i) l^rrrnT^mfl ODDAJO: Štirisobno stanovanje s pritiklinami, oddam s februarjem boljši, mirni stranki. Gregorčičeva ul. štev. 19/11. (poleg banske palače). (čl Posofila na vložns knjižice dal« Slovenska banka, Liubliana Krekov trg tO Hranilne S I • v ■ hnftztce kupujemo in prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Stedovne zadruge«, Liubliana, Gosposvet-ska 8, telefon int. 32-86. št. 13756. (b) Dekle pridna, pametna, zdrava in močna, stara nad 24 let, vaiena nekoliko kuhe, lahko tudi začetnica, dobi službo pri dobri hi-ii v Ljubljani (9 oseb, otroci nad 8 let). Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 13750._(b) Strežnico mlado, stanujočo v bližini stare šišenske šole — iščem za čez dan. Naslov Slovenca« pod v upravi »i št. 13774. (b) 1B5S53S1 40 let star mož želi spoznati vdovo ali dekle v svrho ženitve. -Nemec Ivan, pri Slavko Lebe, Razvanje pri Mariboru. (ž) Berite •Slovenca in oglašujte v njem! Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Anton DokforSš davčni upokojenec dne 3. L m., po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo v torek 5. t. m. ob štirih popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. novembra 1935. Globoko žalujoči: Frančiška, soproga, Ana, hčerka, in vse ostalo sorodstvo. Trisobno stanovanje solnčno, z vsemi pritiklinami in ce*itralno kurjavo - se odda v hiši Pen-zijskega fonda advokat-e in notarske komore Dvorakovi ulici št. 10 Vselitev 1. februarja 1936. Dvosobno stanovanje oddam takoj pošteni, čisti in mirni stranki, drž. uslužbencu, 2 ali 3 odras lim osebam. Vprašati Ob Zeleni jami 11. (č) M lizika prodaja klavirje, harmonije. violine kitare, strune in vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in ug ašu evsa glasbila stro-kovn ;aško in najceneje Izposojevalnica klavirjev Liubliana Miklošičeva cesta štev. 4 liiapimo Suhe gobe male, kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k) Vsakovrstna zlato kupuje po naivišiib cenah ČERNE, luvelir, Liubliana Wolfova ulica st. 3. Namizna jabolka in bel krompir kupim po nalogu renomirane tvrd-ke. Obvezne ponudbe ceno in specifikacijo na Gustav Plevčak, Celje. Smrekovih skorij kupim več vagonov po najvišji dnevni ceni proti takojšnjemu plačilu. Pismene ponudbe v upravo »Slov.« pod št. 13781. (k) LEPE MODERNE COUCIf ZOFE t raznih modnih vzorcih spalne loteUe vseh mi llvanc, inodroce nudi po nainižjih cenah In solidni izdelavi Franc JAGER tapetnllc Unbltana Sv. Petra nasip št. 29 Hranilno knjižico Makolah - prodam. — Gotovina 6000 Din. Ne-krep, Vetrinjska Itev. 4, Maribor. (d) G23SB1 Veleposestvo Bregu pri Borovnici, obstoječe iz komfortne enonadstropne vile, hiše vpeljano gostilno, hiše že obstoječo trgovino, posebej stoječe stanovanjske hiše z velikim »adnim vrtom, razna velika gospodarska poslopja, elektrika, vodovod, več ha njiv in travnikov — naprodaj skupaj ali posamezno. - Zelo primerno za lesno trgovino, ki je že vpeljala. - Pojasnila daje Obči a hranilnica na j Vrhniki. (p) Tinčkove in Tončkove prigode 171. MaSčevanje je sladko Hubertus nepremočliiv, 250 Din, otroški s kapuco 145 Din, dobite pri Preskerju, Sv. Petra cesta št 14. (1) Nogavice, rokavice i pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Liubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Sadno drevje, vinske trte (cepljene) sadne div jake. korenjake, a-meriške (rte, maline, ribe/el itd., kupite najbolje in najcenejše pri VELERASADN1CI Janko Šarič, Petro-varadin (Srijem) Drevesa od 4—10 Din za kos. Cenik ro i;em vsakomur na zahtevo zastoij. FI. Drenih Mubltana Kongresni trg 7 Volna vseh vrst, od najcenejše do najfinejše. Francoske in angleške specialitete itd. Pingouin Patentirana peč »Kraljica peči« za premog, drva aH koks - se dobi v trgovini z : leznino A. Semenič drug, Liubljana, Miklošičeva cesta 15. (1) 50 kg Ia. orehov celih, za 350 Din; 30 kg la. cvetličnega medu za 380 Din — franko vsaka postaja — razpošilja G Drechsler, Tuzla. (I) Bled kakor stena se je Primožek sklonil nad brezdnom, da bi videl, kaj se je s Tinčkom in Toučkom zgodilo — a njegove oči niso videle drugega kakor črno, neprodirno temo. Tudi gorila je zaman iztegovala svoje' tace v globočino. Uboga dečka sta z Mukijen vred brez sledu izginila na dnu. V Primožku je zavrela kri. Skočil ie slonu na hrbet in zakričali »Vau-hu in Jumbo, storita svojo dolžnosti Maščujta Tinčka in Tončkal« In sta se Jumbo in gorila vrgla s takšno sveto iezo nad divjake, da je bilo strašno. Kakor punčke iz cunj sta jih premetavala sem in tja, jih metala v zrak in teptala z nogami... Divjaki so bili srečni, da so slednjič odnesli pete — vsaj napol živi. Sax Rohmer: 7 Skrivnost dr. Fu-Manuija Zbeganost stare ženice se je čedalje večala. »Kajpak, gospod doktor, poznam jo. Sam Bog ve, da je bil Codby tako ljubezniv človek, in dn sem skrbela zanj kakor kaka muti. Toda ona ni dekle, kakršno bi jaz hotela videti za ženo svojemu sinu.« Nenadoma sem se spet domislil otožnega klica, ki ga je prej omenila Mrs. LJolan. Mar so pomenili, da je kako Fu-Mančujevo bitje stražilo hišo ter naznanilo prihod vsakega tujca? Vendar pa komu? Nemara je bila v hiši tista ženska vubu z velikimi temnimi očmi, da konča satanovo delo? »Jaz je ne bi bila nikoli smela pustiti v Cadbyjevo sobo ...« je jadikovala Mrs. Dolan. Tedajci naju nekaj zmoti. Rahel šumot sem zajel — dekle je jioizkušalo uiti! Planil sem dol v vežo. Neznanka se je obrnila in na slepo bežala sjict gor |»o stopnicah. Stopajoč na vsako tretjo stopnico sem zdrvel z.a njo gor v zadnjo sobo in se postuvil s hrbtom proti vratom, da sem ji zastavil pot. Stala je jioleg pisalne mize ob oknu: vitku postava v zelo sc prilegajoči obleki, da je že ta morala vzbujati nezaupl ' tilka upnika je le slabo avetila, in klobuk ji je senčil obraz. Vendar pa vost Mrs. Dolanovc. Plinska svetil te okoliščine niso mogle prikriti čudovite lepote niti očarljivih oči te novodobne Dalile. Zakaj to je bila ona — moja znanka za hišo sira Crieh tona! »Dajte mi sem, kar ste si prilastili!« sem ji strogo velel, »iu pripravite sc, da me spremite!« S plnšno strmečimi očmi in pol odprtimi usti je boječe stopila korak bliže. Burno je dihala. »Ničesar si nisem |>rilastilaU je hlastno vzkliknila. >Oh, pustite uie, da grem! Zaradi usmiljenja, dovolite, da odidem!« V nenadnem razburjenju je stopila k meni iu pritisnila svoji sklenjeni roki k moji rami. Njene strastno proseče oči so se vtopile v moje. S čuvstvom sramu priznam, da me jc njena zapeljiva ljubkost zagrnila kakor čaroben oblak. Ker nisem poznal sestavljenosti orientalske čudi, sem se bil smejal Navlandu Smilim, ko mi je bil pravil o zaljunljenosti mlade ženske. »Ljubezen v jutrovi deželi,« je dejal, »je kakor fakirjevo mango-drevo. ;iorodi, raste in cvete od dotika ene roke.« Zdaj sem čital v teh dekliških očfh potrdilo njegovih bosed. Nje oblačilo ali njeni lasje so širili lahen vonj. Kakor vsi Fu-Mančujevi pomagači, je bilu za svoj jiosel izvrstno izbrana. Niona krasota je učinkovala kakor opajajoče vino. Toda robato sem jo odrinil od sebe. »Vi nimate nikake pravice do milosti! še enkrat: ka; ste odnesli?« »Saj vam bom vse jjovedala, vse, kar vem, vse — kur smem,« je [>otrtu dejala. »Kako bi morala ravnati z vašim prijateljem, bi vedela prav dobro, toda ne. knko z vami. Če lw vi le mogli razumeti, ne bi bili tako kruti!« Njeno nekoliko tuja izgovorjava je še povečala čar njenega blagozvenečega glasu. »Ja* nisem svobodna kakor angleške ženske. Karkoli bi hotela storiti — vselej ravnam pod pritiskom, zakaj nad menoj je volja mojega gospodarja in jaz sem zgolj sužnja! Oh, vi ste brezsrčni, ako morete pozabiti, da sem vas nedavno otela smrti!« Pričakoval sem tak ojx>uiin, ne da bi si bil na jasnem, kako se naj v tam slučaju vedem. Ali bi jo srnei izročiti policiji, če bi se morila moralu zagovarjati zaradi umora? Tako sem torej poparjeno molčal, in ona jc razumela, zakaj. »Mogoče nisem vredna usmiljenja Morda sem takšna, kakor si vi mislite. Toda, kaj vas brigajo oblasti? Saj ni vaša skrb. tirati žensko v smrt. Bi li mogli še kdaj poslej zreti kaki ženski v obličje, ženski, ki bi vas ljubila, in o kateri bi vedeli, da vam popolnoma zaupa? Oh, ua vsem svetu ga nimam prijatelja; saj sicer ne bi bila tu. Nc bodite moj sovražnik in sodnik — bodite moj prijatelj iu rešite me pred njim!« Njene drhteče ustnice so bile tik ob mojih. Nje dih me je božal po licu. »Imejte usmiljenje z menoj !c Tisto minuto bi bil rad dal jjolovico vsega, kar je tedaj bilo moje, siimo da bi si bil s tem mogel prihraniti odločitev ki sem jo takrat moral storiti. Slednjič pa, kakšen doknz sem imel, da je bila svojevoljno pomočnica dr. Fu-Mančuju? Mimo tega je bila oricntalka, in njeni nazori so morali biti v nasprotju z mojimi. Kakor zveni zu zapadnjaške |>ojme neverjetno — Nayland Smith je bil z vso resnostjo omenil, da bi dekle lahko bilo sužnja, ln potem je bii tu še drugi razlog radi katerega sem zavrgel misel, da bi jo izročil policiji. To bi bilo skoraj isto ko izdajstvo! Ali sem si smel roke umazati s takšnim dejanje,in? Obupan sem čutil, da se je nje zamamna lepota borila z mojim pravnim čutom. Njeni z dragulji okiteni prsti so se krčevito oprijeli mojih ramen, njeno ko jelka vilko telo je drhteče stalo ob mojem, in iz njenih žametnih temnih oči je žarela vroča prošnja z bolestjo napolnjene, trepetajoče duše. Tedaj pu se spomnim usode moža, v čignr sobi svu bila. »Vi ste izvabili Cadbvja v smrt!« sem osorno zarentačil in se olresel zapeljivke. »Ne, ne!« je burno vzkliknila in sc me zopet oklenila. »Ne — pri vsem, kar mi je sveto, vam prisegam, du iiLsem jaz tega storila! Zasledovala sem gu. opazovala — res! Poslušajte me: ker se ni menil zu nobeno svarilo, je našel smrt. Jaz ga nisem mogla rešiti. Oli, kako bi mogla biti tako zuvratnu? Pojasnila vam bom, zakaj sem tukaj: vzela sem njegovo beležnico, iztrgala iz nje zadnje liste in jih uničila. Tam v kaminu so! Knjign jc bila prevelika, da bi jo lahko vzela s seboj. Že dvakrat sem jo prej zaman iskala. Ali me hočete zdaj pustiti?« »Ako mi |)oveste, kje in k(Uj moremo prijeti dr. Fu-Mančuja — da.« Njene roke so se ji mrtvo jjovesile in stopila je korak nazaj. Nov strah ji je prešinil obličje. »Saj ne smem! Ne smem!« »Ali bi mi povedali, če bi smeli?« Strastno me je pogledala. »Ne. ako bi ga vi hoteli iskati!« je potiho spregovorila ln kljub vsej nezaupljivosti sem občutij ob njenih besedah, ki so toliko povedale, da mi je kri zaplula v lice. Prijela me je za laket. »Ali bi me vi mogli skriti pred njim, ako bi prišla k vam in vain vse fiovedala, kar vem?« »Policija ...« »Ah!« Izraz njenega lica se je spremenil. »Lahko me privežejo na natezalnico — ne ene besede ne bi spravili iz mojih ust!« Zaničljivo je nagnila glavo nazaj Potem pa jo spet ko-prena nežnosti prevzela nje ponosni pogled. »Toda vam bi povedala!« Polagoma se mi je tako približala, da so bila njena usta t