OKRAJA TRBOVLJE
TRBOVLJE, 10. februarja 1950
Leto lil.
Štev. 8
Pred rotitvami v Ljudsko skupščino FLRJ
S tekmovalno napovedlo ,sem vesioTe^nbo°do
trboveljski rudarji počastili volitve v zvezno skupščino
zvočne postaje, ki so 4 z 8 zvočniki. Na strokovnih tečajih, ki jih je priredila uprava rudnika je pridobilo po* trehno kvalifikacijo 398 delavcev. VeiS-ji razmah kultumo-prosvetnega delal ovira pomanjkanje prcetorov, ker se vršijo vse večje prireditve, nastopi iq zborovanja v eni sami dvorani.
V	nedeljo dne 5. februarja so rudarji iz Trbovelj polagali obračun svojega dela v preteklem letu in izvolili nov odbor rudarske sindikalne podružnice. Zborovanja so se udeležili poleg izvoljenih delegatov tudi številni ostali rudarji ter predsednik GO ZSS tovariš Rudolf Janko, nadalje zastopniki političnih forumov in ostalih društev ter uprav podjetij.
Na svečam način so odprli skupščino zmagovalci na zveznem tekmovanju v Beogradu, rudarska godba v Trbovljah, ki je pod vodstvom tovariša Hu-darina odigrala Internacionalo. Po izvršenih pozdravih in izvolitvi delovnega predsedstva je podal poročilo o delu rudarjev predsednik sindikalne podružnice tovariš Zibert Filip.
Uvodoma je prikazal politični položaj ter prešel nato na delo rudarske Podružnice v minulem letu. V sestavi rudarske podružnice deluje 13 pododborov, ki so že vsi izvršili svoje občne zbore. Od vsega članstva je še vedno
Tekireiovanje in gibanje
Plan za leto 1949 je bil znatno večji od onega v letu 1948, vendar Je bil zmagovito zaključen 21 dni pred rokom. S prostovoljnim delom, ki so se ga udeleževali rudarji in nameščenci v prostem času, je bilo nakopanega 17.800 ton premoga, kar je bil znaten prispevek za predčasno izvršitev rudniške planske naloge. Gibanje za večjo storilnost je dalo tudi v Trbovljah pobudnike in to Petka Alojza, Zagoriška Antona, ter pozneje Klemena Jožeta. Magistra Franca in Senturja Staneta ter ostale, kar je mnogo pripomoglo k predčasni izvršitvi planskih nalog. V rudniku je bilo organiziranih 18 proizvodnih brigad, ki so štele po preko 10 mož. Posebno dobro je potekalo tekmovanje v mesecu novembru in decembru, ko se je vršila zaključna bitka za izpolnitev planskih nalog. Medbri-gadnih tekmovanj je bilo v letu 1949 19 in eno tekmovanje v zveznem merilu z rudnikom Brezo.
V	prvi polovici leta je bil rudnik Trbovlje najboljši in je prejel zato zastavo resornega ministrstva in Centralne uprave rudarjev. Zaradi manjšega števila točk, predvsem na učinku in proizvodnji, so rudarji Trbovelj izgubili zastavo, ki jo bo prejel rudnik Senovo. Plan za leto 1949 je bil izvršen s 106.4%. Obljuba izvršitve plana do 29. novembra ni bila izpolnjena, ker se je k Izvršitvi planske naloge Pristopilo resneje šele v avgustu in septembru. Nastopile so pa med letom tudi objektivne težave, zlasti v zadnjih mesecih pri odvozu premoga. Požrtvovalnosti in zavesti rudarjev je pripisati uspešno izvršitev plana, saj so z obratovanjem ob nedeljah pridobili 8-2 % celotne letne produkcije. Po normah je delalo 42.1 % delavcev, na zunanjih delih pa 18.5 %, po tehničnih normah pa je delalo 3 % delavstva. Premalo pažnje pa se je posvetilo vprašanju dela po brigadnem sistemu Po katerem je delalo le 11 % vsega delavstva. Udarniki so ponos trboveljskega rudnika, saj je bilo med letom Proglašenih 921 udarnikov, med njimi fden li-kratni, 1 desetkratni, 3 devetkrat ni, io osemkratnih, 37 sedemkratnih, 59 šestkratnih, 87 petkratnih, 104
56 članov neorganiziranih, 146 pa jih neredno plačuje članarino. Najbolje so vršili svoje delo pododbori Vzhodnega obrata, rudniškega konsuma, elektro-obrata in strojnega obrata. Najslabši pa je bil pododbor zunanjega obrata, DUR-a in obrata Doberna- Neža. Za-padni obrat, ki je bil najboljši pri izvrševanju planskih nalog, je posvečal premalo pažnje sindikalnemu delu. Ta pododbor je imel neredne sestanke kakor tudi obratne konference. Upravni odbor se je sicer redno sestajal, zelo neredno pa so se sestajale komisije, zlasti je slabo delovala komisija za kulturo in prosveto; kulturno-prosvetni referenti se sploh niso udeleževali sej, zato tudi ni nič čudnega, ako kulturno-prosvetno delo ni na ustrezni višini. Poleg rednih sej pa je bilo v teku leta 21 proizvodnih posvetovanj, ki se jih je udeležilo 4.200 rudarjev in nameščenčev. Povezava z upravo rudnika ni bila povsem zadovoljiva in so se ti odnošaji izboljšali šele proti koncu leta.
za večjo storilnost dela
štirikratni, 130 trikratnih, 207 dvakratnih in 282 enkratnih udarnikov. Med njimi pa jih je 12, ki delajo že za drugo petletko, in so dali obljubo maršalu Titu, da bodo do konca leta 1951 izvršili še eno petletko. Najboljši borci za plan so bili odlikovani, in to Zagorišek Anton z redom dela I. stopnje ter z redom dela III. stopnje 30 udarnikov in 18 z medaljo dela. V preteklem letu je bilo na pobudo sindikalne podružnice poslanih več brigad v druge rudnike, da izmenjajo izkušnje z drugimi rudarji, in sicer v Brezo 2 brigadi, 2 brigadi v Rašo, 1 brigada pa v Aleksinac. Odstotek neopravičenih izostankov, ki znaša 0,8 % je vsekakor prevelik ter je bilo zaradi tega veliko število delavcev oškodovanih, da niso mogli izkoristiti letnega dopusta* Dopust je izrabilo le 15 odstotkov vseh delavcev.
Socialno zavarovanje in oddih
Sindikalna podružnica je sicer napravila plan dopustov za tiste delavce, ki so dobili več kot 14 dni dopusta; teh je bilo 968. Poleg teh je bilo poslanih na račun fonda za oddih v počitniške domove 350 članov rudarske sindikalne podružnice. Iz fonda za pomoč članstvu se je izdalo 631.220. — din, iz fonda za oddih pa 363.299 dinarjev. Sektor socialnega	zavarovanja je	bil
eden najboljših, zlasti pa sekcija Vzhodnega obrata, ki se je interesira-la in redno obiskovala bolne člane.
Zaščita dela in inšpekcija
Temu	važnemu	sektorju	se je	po-
svečalo vse premalo pažnje; vzlic opominom in vabilom se referenti pododborov niso redno udeleževali sej, še manj pa proizvodnih konferenc, kar nam jasno dokazuje, da so se dogajale nesreče	izključno	zaradi	useklin	in
udarnin, ker se to vprašanje ni postavljalo na sejah in proizvodnih posvetovanjih. Nesreče so se dostikrat dogajale zaradi nepoučenosti delavcev o delu	in nepoznavanja	pravil	in
uredb. Imeli smo primer, da je en
mesec pred zruškom na Vzhodnem obratu upravnik obrata opozarjal, da je treba posvetiti več pažnje pravilnemu in zadostnemu tesarjenju, kar pa se do zruška na mehaniziranem čelu ni zgodilo.
Kultura in prosveta
Vse premalo pažnje se je posvečalo ideološkem udvigu članstva. Medtem ko je bilo v letu 1948 13 študijskih krožkov, ni bilo v letu 1949 nobenega. Predsedniki pododborov so vse premalo kontrolirali delo na področju, zato pa ni bilo nič čudnega, če so morali posamezni predsedniki voditi borbo z upravo in upravniki posameznih obratov, da se je dosegel za člane raznih kulturnih skupin in za godbenike izreden dopust, ki je bil potreben. Uspehi, doseženi na gospodarskem polju, so bili zadovoljivi, nezadovoljivi pa na kulturno-prosvetnem torišču. Vršilo se je sicer 48 študijskih krožkov, vendar s slabo udeležbo. Lepši uspeh pa je bil pri političnih predavanjih z udeležbo 18.760 obiskovalcev na 19 predavanjih. Bralnih skupin in grup je delovalo 12. Slabo je tudi delovala ljudska univerza, ki je imela samo štiri predavanja. Raznih delovnih akcij in kulturnih nastopov na vasi je bilo 18. K temu sta največ pripomogla kolektiva separacije in dečjih jasli. Vseh kulturnih prireditev je bilo 28, od katerih je bilo izvedenih s strani SKUD »Lojze Hohkraut« 10„ ostalih 18 pa so bila gostovanja. Najboljša sekcija je bila godba na pihala, ki je imela 9 prireditev in je izvedla 7 gostovanj poleg sodelovanja na raznih akademijah, sprejemih itd. Lep uspeh je dosegla godba na republiškem tekmovanju, kjer je zasedla prvo mesto, nadalje prvo mesto na zveznem tekmovanju. Prav dobra je bila tudi folklorna skupina, ki pa se žal ni mogla uspešneje razviti, ker ni imela primernih prostorov. Večje uspehe bi pa vsekakor lahko žela dramska skupina, ki je dala v preteklem letu samo eno premiero. Vse premalo je naročnikov na tisk in to na »Delavsko enotnost« 550 naročnikov, na »Zasavskega udarnika« pa 1250.
V 9 rdečih kotičkih, ki so organizirani, se nahajajo tudi obratne čitalnice, ki imajo 3.805 knjig. Pravilno pa niso izkoriščene zvočne aparature in
Tekmovanje
Zbranim rudarjem je nato govoril predsednik GO ZSS tovariš Rudolf Janko, ki je naglasil važnost izvrševanja vsakodnevnih planskih nalog ter nakazal smernice za bodoče delo sindikata rudarjev. Po obširni diskusiji so rudarji Trboveljskega rudnika napovedali tekmovanje v počastitev volitev v zvezno skupščino.
Delegati trboveljskih rudarjev, zbrani na redni skupščini rudarske sindikalne podružnice napovedujejo vsem večjim rudnikom Slovenije v počastitev volitev v zvezno skupščino, ki bodo 26. marca, in to rudnikom Velenje, Zagorju in Senovem tekmovanje v naslednjih točkah:
1.	plan proizvodnje premoga bomo v letu 1950 presegli za 1 %;
2.	plan znižanja polne lastne cene bomo izvršili 100%;
Premalo pažnje se je j posvečalo sektorju k za iznajdbe \ | in racionalizacijo 1
Ta sektor je sicer deloval, venda# se referentu za ta sektor ni nudila zadostna pomoč. Zato je tudi bil v preteklem letu proglašen le en novator in dva racionalizatorja. Komisija je bila v svojih odločitvah prepočasna in je predolgo zavlačevala svoje delo. Tovariši - iznajditelji so bili nagrajeni za svoje izume šele na iniciativo in intervencijo rudarske sindikalne podrufc niče.	^
Fizkultura iti šport 1
Tudi ta sektor ni v celoti izvršil svojih nalog po pododborih. Večje uspehe pa so dosegli športno društvo »Rudar« — nogometna sekcija, — smučarska sekcija in telovadno društvo, katerim je sindikalna podružnica nudila pomoč v denarju. Nogometno društvo je prejelo podporo v znesku 100 tisoč dinarjev, telovadno društvo 72.000 dinarjev in smučarska sekcija 65.000 dinarjev. V okviru sindikalne podružnice rudarjev so 4 nogometni aktivi, ki so odigrali 27 nogometnih tekem. Smučarska sekcija je bila ena izmed najbolj agilnih, in se je poleg svojega rednega dela in udejstvovanja pri izgradnji skakalnice ter različnih tečajih udeležila večkrat dela v produkciji s 115 člani. Nogometna sekcija se je borila s finančnimi težavami, zalo se ji je posvetilo tudi največ pažnje. Prvo moštvo je ddseglo II. mesto v republiki, mladinsko mosivo pa je postalo prvaikl Slovenije ter si osvojilo II. mesto na državni prvenstveni tekmi v Skoplju,
Pepi uspehi pri prostovoljnem delu
Pri prostovoljnem delu so bili doseženi prav lepi uspehi; poleg izkopa-! nih 17.800 ton premoga so rudarji sodelovali pri gradnji političnega doma na Partizanskem vrhu, kjer je bilo izvršenih 13.000 prostovoljnih ur, pri nar peljavi vodovoda v delavske kolonije pa 14.200 prostovoljnih ur. Uspehi in neuspehi v preteklem letu pa bodo vzpodbuda trboveljskim rudarjem, da bodo s pospešenim delom odgovarjali na vse nizkotne laži informbirojevskili obrekovalcev.
v čast volitev
3.	brigade bodo presegle osebne ob-veze v odnosu na plan za 2.5 % V odnosu na zaposlene delavce pa z a' 0.5%;
4.	tehnične norme bomo realizirali od 10 % na 100 %;
5.	plan kvalitete premoga bomo dou segli 100%;
6.	odstotek v brigadah zaposlenega! delavstva bomo zvišali z odnosom na produktivni stalež delavstva od 40 n4 50 odstotkov;
7.	procent neupravičeno izostalih b»i mo znižali za 10 %;
8.	organizirali bomo 100 % vse delavw sivo v članstvo sindikata;
9.	za dvig politično - ideološke vzgple bomo organizirali na vseh obratih 14-dnevnl študij, poleg študijskih kroi-
(Nadaljevanje na drugi strani), ,
Stran 3
- .'-'-v
Ilove obveze v polastitev
letne skupil ne rudarjev
Kakor ostali kolektivi Slovenije, tako teko ujejo tudi rudarji Trbovelj v počastikv skupščine svoje sindikalne podružnice. Tekmovanje se je pričelo v nedeljo 29. jan., ter so rudarji ta dam nakopali in naložili 1100 ton premoga, v zavesti, kako važnega pomena je letna skupščina, ki polaga obračun svojega dela.
V zvezi s skupščino sindikalne rudarske podružnice se je delovni kolektiv rudnika obvezal, da bo vse do meseca junija tekmoval na čast tej skupščini. Posamezne delovne brigade so se obvezale, da bodo do junija nakopale v prostem času 10.500 ton premoga. Na vzhodnem obratu so se obvezale brigade: »Mihe. Marinka«, ki jo vodi brigadir Pavlin Martin za 2000 ton, brigada Ovnika Poldeta za 2500 ton, bridada Žunka Ladislava za 2000 ton in brigada Kmetiča Maksa za 1000 ton premoga. Poleg tega pa so se te brigade obvezale, da bodo dnevno dosegale in presegale normo za 25 V«. Vse ostale odkopne številke na tem obratu pa so se obvezale, da bodo
normo presegale od 10 do 25 •/«.
Na Zahodnem obratu sta se obvezali brigada Klemena Jožeta za 2000 ton in brigada Magistra Franca za 1000 ton premoga v prostem času. Brigada Magistra E’ranca se je tudi obvezala, da bo dnevno presegala normo za 20 »/«.
Hkrati so se tudi delovni kolektivi Sindikalnih pododborov na vzhodnem obratu, zapadnem obratu, Dobrna-Neža obratu, uprave rudnika in vajenci kovinarsko-rudarske šole obvezali, da bodo do meseca junija nakopati v prostem času Tl.530 ton premoga.
Te obveze trboveljskih rudarjev ln posameznih brigad nam jamcTjo, da bomo tudi v letu 1950, najtežjem letu Titove petletke, pravočasno in častno izpolnili 4 leto petletke, obenem pa zadali ponovni udarec informbirojskim obrekovalcem, ko bomo pokazali, kako je treba graditi socializem v državi, ki jo vodi preizkušena in v borbi prekaljena komunistična Partija pod modrim vodstvom tovariša Tita.
Trboveljski rudarji v bitki za plan
Trboveljski rudarji niso dosegli v mesecu januarju svoje planske naloge, Zavedajoč se nalog, ki jih postavlja pred nje Partija in ljdstvo, so se zagrizli v bitko za izvrševanje planskih nalog in v tem mesecu pošteno prijeli. Uspeh ni izostal; prvi dan še niso dosegli planske naloge, toda 3. februarja je rudnik dnevno produkcijo dosegel s 103.3*/'.; od pozameznih obratov : Zahodni obrat 116.7*/., medtem ko je bil vzhodni obrat še 9.1 •/» pod planom, in obrat Dobrna - Neža 8.6 •/•.
Naslednji dan je znašala dnevna produkcija rudnika 107.4 */»; zahodni obrat je dosegel najvišjo produkcijo v letošnjem letu 115.5*/», vzhodni obrat tudi 10,2.6 */•. medtem ko je bil obrat Dobrna-Neža še vedno pod pla-
nom, in to zaradi vremenskih nepri-lik, ki ovirajo doseganje normalne produkcije. Ti uspehi so plod lekmo-manja v počastitev skupščine rudarske sindikalne podružnice in zavesti trboveljskih rudarjev, ki nočejo biti med zadnjimi; so tudi odgovor na in-formbirojske laži, kjer je moskovski radio pred kratkim poročal, da je zaradi stavke v trboveljskem rudniku zaprtih v taboriščih 36.000 ljudi.
Odgovor na te laži je, da Je bit rudnik Trbovlje, dne 5. februarja dosedaj že 0.6 */• nad planom. Obveze, ki so jih prevzele posamezne brigade, in to tekmovanje v počastitev volitev v zvezno skupščino pa bo dalo trboveljskim rudarjem nov polet, saj si hočejo ponovno priboriti, zvezno zastavico
Protestiramo
proti izključitvi LMJ iz svetovne federacije
Na masovnem zborovanju dne 31. januarja zbrana mladina Trbovelj je ostro obsodila razbijače enotnosti mladine celega sveta. Protestirala je proti zločinskemu ukrepu, ki je plod Zahrbtnega delovanja informbirojskega aparata, ki se boji, da bi prodrla resnica o delu naše mladine v svet. Iz tega protidemokratičnega ukrepa, ki je eden od neštetih ukrepov, se vidi, da hočejo našo mladinsko organizacijo razbiti s tem, da pravijo, da je fašistična organizacija. Vendar natolcevanja kot so n. pr. ofrekovanje in laži, ne morejo omajati naše vere v gradnjo socializma v naši državi, nas ne morejo odvrniti od poti, ki nam jo je začrtala Komunistična Partija za časa narodnoosvobodilne borbe na čelu z maršalom Titom.
Ostro obsozamo komite svetovne federacije demokdatične mladine in podli ukrep, s katerim nas je izključil iz SFDM ker vemo, da je tudi ’ ta organizacija instrument s katerim izvaja svojo diktaturo VKPb, ki hoče s svojo nesocialistično in nemarksistično lini-
(Nadaljevanje s prve strani) kov pa politična predavanja za brigade;
10. z delavci, ki stanujejo na vasi. bomo imeli redno 14-dnevne sestanke In s te mv zvezi politična predavanja.
Evidenco o tekmovanju pod navedenimi točkami bo vodil Republiški odbor rudarjev Slovenije, ki bo zahtevane podatke dobital redno od rudarske sindikalne podružnice. O tem tek-pnovanju naj obvesti sindikalna podružnica vse rudarje rudnika Trbovlje. — Delegati rudarske podružnice Trbovlje.
Po napovedi tekmovanja so poslali resolucije to-v. maršalu Titu, Mihi Marinku in GO ZSJ ter sprejeli sklece o bodočem delu rudniške podružnice,
jo proti Jugoslaviji zavirati izgradnjo socializma v naši državi. Mar smatra Komite SFDM, da je naša borba, ki smo jo vodili že od leta 1919. proti buržoaziji, od leta 1924. proti fašistični organizaciji Orjuni in štiriletna borba proti fašističnim krvnikom, da je naša mladina, ki ruši sovjetske in druge svetovne delovne rekorde, fašistična, kakor nas oni imenujejo? Ce res tako mislijo, nas lahko še vnaprej tako nazivajo.
Mladina Trbovelj je dobro poučena zakaj so našo organizacijo izključili iz svetovne zveze in ve tudi, da se boje vsi protidemokratični elementi, da bi prodrla v svet resnica o naši mladini, ki z zavestjo gradi socializem ln ve, da vsi njeni napori služijo svetlemu cilju, da bi imel naš proletariat lepšo in srečnejšo' bodočnost. Mladina v svoji resoluciji CK KPS in CK LMJ obljublja, da bo s podvojenimi silami gradila in da bo častno Izvrševala vse naloge, ki so ji zadane, da bo'šla še nadalje po poti marksizma in leninizma, po kateri jo vodi naša Partija ln tovariš Tito.
ZAHVALA .
Ob smrti našega dragega brata Viktorja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilcem društva Trbovlje za častno spremstvo, tovarišem za njihove poslovilne besede, pevcem »Zarje«, godbi in sindikalnemu kolektivu obrata Sepracije, ki nam je s svojo udeležbo izrazil sožalje ob težki izgubi našega brata.
Družina Naglav in ostalo sorodstvo.
Obvestilo, do nadaljn.iega bo izhajal Zasavski udarnik rta 4 ‘tlraneh in bo pozneje Izhajal zopet n,a 8 straneh ko se bo uredilo vprašanje papirja. Uredništvo
Proglasitev udarnikov v rudniku TrbovSjje
Najboljša frontna brigada iz Primorske je prejela tekmovalno zastavico
Dne 31. januarja se je v dvorani rudniške restavracije vršilo zborovanje v čast proglasitve udarnikov, nagraditev frontovcev in predaja zastavice najboljši frontni brigadi rudnika Trbovlje.
Pri tej proslavi so bili navzoči zastopniki sindikalne podružnice ln uprave rudnika ter član OK KPS tov. Toplikar Lojze.
Proslavo je začel član sindikalne podružnice rudarjev tov. Dolar Izidor, ki je v kratkih besedah omenil ponrtbn zborovanja, nato pa podal besedo članu OK KPS tov. Toplikarju, ki je v' obširnem referatu prikazal politično giutacijo v svetu in doma, hkrati pa naglasil važnost udarništva, novator-3tva in racionalizatorstva v naši novi socialistični domovini. Pripomnil je, da so naši udarniki borci pirve linije izgradnje socializma in svetel zgled vsem ostalim delavcem našega rudnika, kako je treba delati v državi, ki gradi socializem in boljšo bodočnost delovnemu ljudstvu Jugoslavije. Pom. direktorja tov. Irt je nato proglasil 82 udarnikov in obenem spregovoril, da se je plan v letu 1949. vziic ogromnim
težavam z napori naših rudarjev častno izpolnil do 9. decembra, prav tako je prepričan, ko vidi pred seboj najboljše rudarje - udarnike, da se bo tudi plan 4. leta petletke častno izvršil, ne glede na težave, na katere bomo še naleteli v tem letu, ker vemo, da vsako delo naleti na kake težkoče. Treba bo dajati vse sile, v zavesti kako velika je potreba po premogu v 'naši domovini. Ob koncu se je zahvalil proglašenim udarnikom za vso njihovo požrtvovalnost pri delu.
Nato je bila nagrajena najboljša frontna brigada rudnika Trbovelj. Član podružnice rudarjev tov. Dolar je izročil tekmovalno zastavico v trajno last Primorski brigadi ki je tekmovala z Ljubljansko brigado. Ravno tako so se razdelile pismene pohvale 13 najboljšim 'frontovcem. Večina jih .ie bila iz Primorske brigade.
Čestitamo Primorski brigadi k njenim uspehom, hkrati pa pripominjamo, da se je v času prihajanja raznih frontnih brigad in posameznih frontovcev širom Slovenije na rudnik Trbovlje, brigada iz naše tepe Primorske izkazala kot ena »izmed najboljših.
Uslužbenci državnih ustanov tekmujejo v čast volitev v zvezno skupščino
Delovni kolektiv okrajnega ljudskega odbora Trbovlje je po razpisu volitev v zvezno skupščino sklical sestanek, na katerem so. razpravljali o predsloječih volitvah v zvezno skupščino in sprejeli sklep, da napovedo v počastitev volitev v zvezno skupščino tekmovanje vsem okrajnim ljudskim odborom v republiki Sloveniji po sledečih točkah;
1.	kateri delovni kolektiv bo do dneva volitev 26. marca 1950 čim več prispeval k izboljšanju organizacije kvalitete in ekspeditivnosti dela. Kateri kolektiv bo največ prispeval k strokovnemu in političnemu dvigu kadrov;
2.	kateri kolektiv se bo najbolj trudil pri pripravah za volitve (s pre-
davanji, politično aktivizacijo in pomočjo frontnim organizacijam itd.)
3. kateri kolektiv bo več doprinesel k izboljšanju preskrbe delovnega človeka (izboljšanje življenjskega sland'-arda, preskrba, menze, ekonomije in stanovanja;
Uspehi tekmovanja se po navedenih točkah dostavijo republiški komisiji sin dikata državnih ustanov, ki bo lelcimo-vanje ocenila in določita najboljši kolektiv.
S tem tekmovanjem hočejo uslužbenci OLO Trbovlje ponovno dokiaizati vsem sovražnikom graditve socializma, da jih ne morejo omajati nobena obrekovanja pa naj prihajajo od koder koli.
Tržaški Slovenci so oblskaii Trbovlje
V	soboto je prispela v Trbovlje skupina tržaških Slovencev, kmetov in delavcev, iz vasi Flavije. V nedeljo popoldne je skupina prišla med delegate letne skupščine sindikalne podružnice trboveljskih rudarjev. Med delegati je bil tudi predsednik Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije lov. Rudolf Janko, ki je tržaške Slovence v imenu sindikalnih organizacij Slovenije prav prisrčno pozdravil.
V	imenu tržaških Slovencev je pozdravil trboveljske rudarje tov. Drago Pahor, ki je med drugim dejal;
»Prihajamo med vas, da vidimo vašo zmago in vašo vero v zmago. Vračamo se nazaj na težak teren, kjer gospoduje tržaški škof Santin. Pri vas pri vsakem obisku dobimo novo vero in novo moralno silo za boj. Tržaški
Slovenci so se po objavi resolucije Im-formbiroja prepričali, da so narodi Jugoslavije na pravi poti. Ko prestopimo mejo med nami in med vami, ob vsakem obisku vidimo, da »Titova banda« ne šteje samo štiri ljudi, ne šteje samo CK, marveč 15 milijonov ljudi. Naša' meja je od vas oddaljena le dobrih 15 km. Cez mejo se slišijo udarci kraških kamnarjev in udarci krapov trboveljskih rudarjev. Zavedajmo se, da vršimo s tem, ko se borimo za pravilnost va/še poti, prav tako veliko dolžnost, kakor jo vršite vi, ko izpolnjujete petletni plan. Zavedamo se, da se s tem borimo za pravilnost politike pravega internacionalama.«
Trboveljski rudarji in tržaški Slovenci so po tem govoru skupno dolgo skandirali tovarišu Titu in naši Partiji.
Žene v Gaberskem so zelo samoiniciativne
Vaški ženski aktiv v Gaberskem je organiziral enomesečni šiviljski tečaj, ki ga obiskuje 20 kmečkih deklet iz Gaberslcega-Knezdola in okoliških vasi. Prihajajo celo dekleta iz Sv. Lenarda, ki je oddaljen preko 2 uri. Tečaj se vrši redno vsak dan že ob 8. uri zjutraj pa do 4. ure popoldne. Vsaka udeleženka prinese delo s seboj in to za krpanje, prenavljanje ženskega in moškega perila. Učijo se pa tudi krojenja ženskih oblek, kril, predpasnikov ter krojenja otroških oblek in plaščev. Tečaj vodi uspešno tovarišica Rozika Gričarjeva, sekretarka AFZ v Gaber-skem-Knezdolu. Težkoče jim sicer dela sukanec, ki jim ga primanjkuje. Pri organizaciji tečaja pa niso pozabile žene na politične ure, ki se vršijo vsak teden dvakrat. Za tečaj vlada veliko zanimanje; prijavilo se jih je
še več, toda sprejeti ni bilo mogoče vseh. Zato pa bo vaška organizacija AFZ Gabersko-Knezdol v prihodnje priredila še poseben tečaj.
Poziv vsem množičnim organizacijam
Ker se je doslej dogajalo, da so se množične organizacije — prirediteljice vsakoletnih rednih in izrednih proslav obračale na Telovadno društvo za sodelovanje neposredno tik pred prireditvijo, prosimo, da nam vsa društva, ki reflektirajo na naše sodelovanje, takoj sporoče dneve svojih prireditev. Poročila naj obsegajo datum, vrsto prireditve in kraj (na prostem ali v dvorani). Pripominjamo, da bomo upoštevali preko leta le one prireditve, ki nam bodo javljene najkasneje do konca februarja 1950.
Telovadno društvo Trbovlje.
kako ie trboveljska godba na piha a dosegla uspeh na zveznem tekmovanju v Beogradu
Kakor so poročali že naši dnevniki
ln tudi naš list, si je rudarska godba V Trbovljah priborila 23. januarja t. 1. na zveznem tekmovanju v Beogradu Prvo mesto. Godba našega SKUD »Lojzeta Hohkrauta« je dosegla že na republiškem tekmovanju v Ljubljani dne 13. januarja 9(i°/o vseh dosegljivih točk, in ji je bil priznan naslov najboljše godbe v Sloveniji, — teden dni nato pa v prestolnici naše države aopet prvo mesto.
2irijo, ki je prisodila godbi trboveljskih rudarjev tako visoko mesto, so sestavljali znani glasbeni strokovnjaki. med njimi direktor beograjske opere tov. Baranovič in dirigent filharmoničnega orkestra v Beogradu tovariš Zdravkovič.
Trboveljska godba je nastopila na zveznem tekmovanju z uverturo »Ma-rilane«, ki jo je uglasbil irski skladatelj Wallace v začetku 19. stoletja, in s »Srbsko rapsodijo« skladatelja Dragotina Cižka. — Naša godba ni imela na tekmovanju v Beogradu lahkega stališča, saj se je morala pomeriti z nevarnim tekmecem, simfoničnim orkestrom »Pavao Markovič« iz Zagreba. Ce si je naša godba priboje-Vala pri tako hudem konkurentu prvo mesto, ji moramo od srca čestitati; veseli smo njenega uspeha in visokega odlikovanja vsi Trboveljčani, ponosno je na našo godbo naše Zasavje, prav tako pa je ponosna na delavsko godbo v Trbovljah cela Sioveniia, zlasti pa vsi rudarji in delavci. Saj si je osvojila tako visoko mesto godba, ki jo sestavljajo sami rudarski delavci.
Kaj je pripomoglo naši godbi do tako velikega uspeha? — Tovariš Jože Zorn je dejal v našem sindikalnem tedniku »Delavska enotnost«, »da je je posebna odlika naše godbe izvrstna dinamika, složna tehnika in pravilna interpretacija, kar jo dviga tudi v objektivnem merilu na zavidljivo umetniško mesto med vsemi godbami sploh.« Tovariš Zorn pristavlja, »da jo mnenje mnogih poznavalcev godb smatra za najbolj kvalitetno godbo, kolikor jih je doslej nastopalo v Sloveniji.«
Med posebnimi odlikami trboveljske godbe omenja tov. Zorn njeno izvrstno dinamiko. — Pravilna dinamika je problem premnogih godb, pa tudi pevskih zborov. Ce govorimo o dinamiki, nimamo v mislih morda fortissima — ta ne beli lase godbam v toliki meri, pa tudi ne pevskim zborom — niti ne mislimo na crescendo in decrescendo, ki je že težji, pač pa imamo v mislih najtišji pianissimo, ki mu pravijo godbeniki »ppp«, ki je tako silno težak, ki dela toliko preglavic godbam ln pevskim zborom. In V prednašanju tega najtišjega pianissima je dosegla trboveljska godba z neštetimi, neutrudljivimi vajami zavidljivo mesito. To je ena izmed posebnih odlik naše godbe. Druga odlika te godbe je, da je izvrstno zasedena z lesom. Nujno je, da je godba na pihala zadosti močno zasedena s temi instrumenti, da paralizirajo in Izravnavajo glasove tromb. Saj da ravno les v godbah na pihal« glasbenemu komadu tisti lepi zvok, tisto lepo barvo in mehkobo, ki je ušesu tako prijetna. — Znano je, da veliko ljudi ne mara godb na pihala. In vzrok je v mnogih primerih iskati v tem, da so godbe prešibko zasedene z lesom.
Tovariš Zorn je v svojem članku v »Delavski enotnosti« nadalje dejal, »dia se ob oceni, ki jo je dosegla rudarska godba v Trbovljah, človeku nehote vriva vprašanje, na kak način je ta godba dosegla tako kvalitetno mesto.« — Trboveljčani, ki poznamo našo godbo že mnogo let, bi rekli k temu vprašanju sledeče;
Da se je naša godba povzpela na tako visoko mesto, bi prvič dejali, da Je to pripisati dejstvu, da je sestavljena iz ljudi, ki so glasbeno nadarjeni; to je sploh prvi pogoj. V drugo M rekli, da ima dirigenta in učitelja, ki ima globok, od godbenikov priznan Umetniški čut za glasbo. Tretja oko-
Trboveijska godba, ki je dosegla
liščina, da zavzema ta godba tako kvalitetno mesto, je seveda- njena tehnična dovršenost, ki je sad dolgoletnega študija, treninga in vaj. Kako dolgo je trajalo to učenje, vedo Trboveljčani, ki so rasli, dihali in živeli s to godbo. Dolga, neskončno dolga je bila ta pot. — Da, za uspeh je potrebna glasbena nadarjenost, potrebne so naporne, dolgotrajne vaje, ki vodijo do popolnega obvladanja instrumenta in tehnične dovršenosti.
To pa še ni vse. — Za resničen uspeh godbenika-umetnika, to je do osvojitev človeških src, je potrebno še nekaj drugega. Srca poslušalcev pridobi v resnici le tisti godbenik-umetnik, ki položi v svoje delo, v predvajano skladbo in melodijo vso svojo ljubezen, vso svojo dušo in svoje srce. To je poslednja skrivnost uspeha. To ne velja samo za glasbenika-umetnika, to velja tudi za druge umetnike, pa najsi je to operni pevec, gledališki igralec, slikar in kipar, ali
Na II. kongresu Ljudske prosvete Slovenije je bil med drugimi številnimi društvi za uspešno delo nagrajeno tudi KUD Radeče z nagrado 40.000 dinarjev. KUD Radeče, ki se je pred kratkim preimenovalo v SKUD »Ivan Cankar«, ima tri sekcije in to dramski, pevski in godbeni odsek. Pri društvu sodeluje 85 moških in 68 žena. Večina članstva, ki sodeluje so pretežno starejši, vendar sl je društvo zadalo nalogo, da pritegne čim več mladine in tako še bolj poživi kultur-no-umetniško delo v radeški okolici. Najbolj agilna je bila framska sekcija, ki si je v telu 1946, priborila tretje mesto v okraju in v letu 1949. prvo mesto pri kategorizaciji dramskih družin. Ta sekcija je imela od osvoboditve pa do danes 530 vaj in uprizorila 22 premier. Igre so se predvajale 67krat doma in na različnih gostovanjih na podeželju in drugod. Člani dramskega odseka so sodelovali tudi pri različnih proslavah ter nudili pomoč gledališkim aktivom na podeželju, kakor n. pr. aktivu LMS Radeče, aktivu LMS Vrhovo, Dobrava, Svibno, Podkum ter ostalim sindikalnim podružnicam z nasveti odrskimi opremami, igrami in nudili pomoč z režiserji.
Imeli so redne masovne sestanke, na katerih so obravnavali strokovne probleme. Priredili so tudi dva tečaja ob udeležbi 45 igralcev, v letu 1949. pa režiserski tečaj s 13 udeleženci. Različnih gostovanj je bilo 15, nadalje uprizoritve mladinske organizacije, ki je pod vodstvom članov mestnega gledališča dala 4 dramske prireditve. Pevski odsek obsega moški in ženski zbor in je imel Ifi samostojnih nastopov poleg številnih prireditev pri
prvo mesto v državi
pa pisatelj in pesnik. To ne velja samo za umetnike, to velja tudi za vsakega drugega človeka, preprostega delavca, ali pa izobraženca. Samo tisto delo rodi v življenju resničen uspeh in je blagoslovljeno, v katero položi človek vso svojo ljubezen, vso svojo dušo in svoje srce. Kdor polaga v svoje delo ljubezen, dušo in srce, kdor dela s tiho vdanostjo, temu poklanja skrivnostna usoda najvišje in najlepše v življenju — mir srca.
Ob teh bežnih, v naglici napisanih vrsticah vam, dragi trboveljski godbeniki, kfi ste vlagali toliko ljubezni in truda v svoje delo, k visokemu odlikovanju še enkrat čestitamo; tebi, Tone, kapelnik in duša naše godbe, tebi, Herman, ki vzlic svojim 70 letom še vedno zvesto sodeluješ pri naši godbi, tebi, stari, a večno mladi Minče, tebi, Gustl in vsem ostalim mlajšim in najmlajšim tovarišem v naši godbi.
Po tej poti dalje — naprej k novim uspehom in zmagam!
raznih proslavah. Godba na pihala je imela samo tri samostojne nastope, a je sodelovala skoraj pri vseh prireditvah. Delo SKUD »Ivana Cankarja« je bilo med prosvetnimi društvi v Zasavju najbolj plodortosno In je zaradi tega upravičeno prejel nagrado kot najboljše kulturno-umetniško društvo.
V Domu onemoglih v Loki so imeli koncert
V nedeljo, 29. januarja je pevski odsek SKUD-a »Ivana Cankarja« iz Radeč priredil v Loki koncert, ki je dobro uspel in so radeški pevci ponovno pokazali, kaj znajo in zmorejo. Cisti dobiček koncerta je pevski odsek poklonil »Domu onemoglih« v Loki in priredil isti dan tudi ubožcem v »Domu« brezplačen koncert.
Po končanem koncertu se je v jedilnici »Doma onemoglih« razvila prisrčna zabava, kjer so se radeški pevci in pevke pomešali med stare in onemogle in prepevali in jih zabavali, tako da so tudi ti sami začeli prepevali in so donele vesele in poskočne domače pesmi iz starih in mladih grl, da je bilo veselje poslušati; marsikateremu se je orosilo oko ob spominih na mlada leta. H koncu se je seveda našla še harmonika in pokazalo se je, da je tudi v starih kosteh še neikaj ognja in so se zavrteli v veselih polkah in valčkih.
Le težko so se poslovili pevci in ubožci, prekratek je bil večer in splošna želja in prošnja vseh v »Domu« Je bila, naj kmalu spet pridejo in jih razveselijo in razvedrijo kot so to storili ta večer.
Nagrajeni voditelji sindikalnih zborov in orkestrov iz Slovenije
Po prvem zveznem pregledu sindikalnih kulturnih umetniških skupin je centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije nagradil dirigente in voditelje najboljših orkestrov in zborov. Iz Slovenije so bili nagrajeni: Anton Huda-rin, dirigent orkestra SKUD »Lojze Hohkravt« iz Trbovelj z 10.000 din, Dušan Sancin, dirigent orkestra SKUD »Ivan Cankar« iz Celja z 10.000 din, Janez Albreht, vodja SKUD »Janko Premrl-Vojko« iz Ljubljane y 8.000 din in janko Gregorc, dirigent SKUD »Jože Laeko« iz Ptuja s 7.009 din.
O orkestru, ki ga vedi Anton Huda-rin, poudarja strokovna ocena beograjske »Politike« od 3. t. m. naslednje; To je zelo dober primer, kaj lahko doseže z navdušenim, predanim in solidnim delom izrazit delavski instrumentalni kolektiv.
Tečaj za poverjenike v gozdarstvu in odkupe
Okrajni ljudski odbor Zagorje je organiziral različne tečaje za poverjeništva. Sedaj se vrši tečaj poverjenikov v gozdarstvu in za odkupe. Tečajnikov je 22 in marljivo zasledujejo predavanja, ker se zavedajo važnosti tečaja. Vendar pa niso smatrali vsi krajevni odbori za potrebno, da pošr ljejo v tečaje poverjenike, kakor so to storili mestni LO Trbovlje, KLO Izlake, Dol pri Hrastniku, Senožeti in KLO Radeče. V tečaju vlada red in disciplina, vendar pa nastajajo tež-koče, ker predavatelji, ki so določeni za predavanja, zelo neredno prihajajo. Zelja tečajnikov je, da predavatelji redno prihajajo, čeravno je tudi morda nedelja. Tečajniki gledajo na zadevo resno in je potrebno, da se tudi predavatelji zavedajo svojih dolžnosti.
' ' lik
Sindikalne podružnice, posnemajte!
Uprava Cementarne Trbovlje j« sklenila v sporazumu s sindikalno ib partijsko organizacijo s sindikalnim gledališčem v Trbovljah dogovor, da bo gledališče za znižano vstopnino priredilo kot zaključeno predstavo za kolektiv cementarne od vseh svojih naštudiranih del vsako drugo reprizo. Upravo cementarne je vodila pri tem zamisel, da dvigne v kulturnem pogledu svoje delavce in njih svojce na eni strani, na drugi strani pa, da pomaga s tem sindikalnemu gledališču samemu
Naš dopisnik se je obrnil na predsednika gledališča tov. Paternosta v tej zadevi in ta mu je izjavil;
»Vesel sem, da je prišla taka iniciativa iz vrst kolektivov samih, ne čudim se pa, da je bila cementarna tista, ki je prva sprožila to misel, ker je v cementarni kader starih igralcev našega gledališča, med njimi ludi sedanji direktor tov. Miklavčič. Prepričan sem, da bo namen, ki ga ima Cementarna, v polni»mcri dosežen in da bodo tudi druge sindikalne podruž.nice napravile isto. Na ta način ne bo treba gledališču prosjačiti za razne subvencije, ker bo s takimi predstavami dobilo zadostno finančno kritje za svoje stroške.«
Led je prebit. Pozivamo vsp ostale sindikalne podružnice, da slede vzgledu cementarne in da sklenejo z našim gledališčem podobne dogovore
8C a ne m ^ * **
KINO »RAJKO« Hrastnik eredv-tia v sredo in četrtek 15. in 16 frbr.
Angleški film
»Brat a«
KINO TRIGLAV ZAGORJE predvaja v petek 10. II. soboto II II. ob 5. in 7. zvečer; nedelji’ 12 II ob 3.. 5. in 7. zvečer — arnev ' ; '»'•	?
življenja rudarjev
»Kako zelena je bila moja dnlin n Sreda II. do nedelje 19 II nt; 5. in 7. zvečer — krasen avstrijski film
»Beli sc n«.
Kulturno umetniiko društvo Kadeče ie bilo nagraieno
Obvaru mo otroke pred davico
V mesecu februarju in marcu bo na vseh področjih, to je po vseh OLO in KLO obvezno cepljenje za vso predšolsko in šolsko mladino od 1—8 leta starosti proti davici. Poleg tega bo letos tudi še revakcinacija za vse tiste, ki so bili lansko leto popolno cepljeni, torej cepljeni bodo otroci od 1,—8. leta starosti. S tem cepljenjem se bo povečala odpornost proti davici.
Sedaj pa še nekaj besed o bolezni sami: Nikjer v Jugoslaviji ne oboli toliko otrok za davico, kakor pri nas v Sloveniji. Pri tem obolevajo najpogosteje otroci v predšolski in šolski dobi. Bolezen povzroča drobna klica -bacil davice. Bolezen sama se prenaša od človeka do človeka, in sicer tako. da davični bacil preide pri kašljanju, kihanju ali dihanju od bolnega na zdravega človeka. Prenaša se tudi z različnimi predmeti, ki jih uporablja bolnik. Bolezen sama se pa ne prenaša sama od bolnikov temveč tudi po kli-conoscih, t. j. ljudeh, ki so navidezno zdravi, niti ne vedo, da so že mogoče kdaj v mladosti preboleli davico v zelo lahki obliki. Te osebe nosijo nevarne klice davice v grlu in nosu ter na ta način okužijo svojo okolico. Bolezen se pojavi lahko na različnih mestih, zato ločimo davico nebnic, sapnika in nosu. Najbolj nevarna je davica v grlu. Kali davice se naselijo v grlu, kjer se množe in rastejo. Pri tem izločajo hude strupe ali toksine, ki prihajajo v kri ter so nevarni predvsem za srce in živčevje. Prvi znaki te bolezni so glavobol, nerazpoloženje in često tudi bruhanje. Temperatura ni posebno visoka in bolnik toži, da ga boli pri požiranju. Kasneje se bole-
čine pri požiranju povečajo in če pogledamo otroku v grlo, vidimo, da se nebnici začneta beliti z belkasto sivimi krpicami, ki lahko preidejo na mehko nebo, jeziček in nos. Dihanje je zaradi oteklin bolj otežkočeno. Pozneje pa nastopijo vsled strupov, ki jih izločajo bacili, lahko uhromitve raznih mišic, na primer dihalnih. Otrok lahko umre zaradi zadušitve, ker mu te mišice ne delajo več. Včasih se zgodi, da glasilke in sapnik tako zatečejo, da bolniku zmanjka zraka, postane bled in se zaduši. Ce je zdravniška pomoč blizu, se tu pomaga z malo operacijo.
Dolžnost staršev je, da v primeru bolezni ali samo suma pokličejo zdravnika. Ce se ta bolezen ugotovi, se morajo strogo držati njihovih navodil, bolnega pa takoj izolirati od zdrave okolice. Bolezni se najlažje obvarujemo, ker imamo že v ta namen uspešna sredstva, ki napravijo organizem tako odporen, da ga bacili davice ne morejo okužiti, njegovi strupi pa mu ne škodovati. To storimo tako, da damo cepiti vse otroke, pri katerih je nevarnost, da obolijo, največja. Cepivo je docela nestrupeno in cepljenje ne povzroči nobenih posebnih pojavov. Telesna toplota se kratkotrajno malo zviša in nastane neznatno nerazpoloženje in morda majhna oteklina, ki pa po obkladkih hitro izgine. Vse to ni prav nič važno v primeru z okvarami in nesrečami, ki jih povzroča davica. Starši, v vaših rokah je zdravje vaših otrok. Pripeljite vse svoje malčke, ki pridejo v poštev pri cepljenju, na kraj cepljenja, ki bo objavljen v našem listu in po oglasnih deskah KLO.
em letu stremela za dobavo čim joljšega sporeda, da se lx> število ibiskovalcev ne samo obdržalo na losedanji višini, .temveč še znatno [»večalo. Zato je neobhodao potrebno, da so obiskovalci v stalnem kon aktu s kino upravo, t. j., da so j na razpolago z raznimi nasveti, istočasno pa je dobrodošla tudi vsaka (Ivama kritika in želje obiskovalcev.
Kinematograf obratuje tedensko .'i lo največ 4 dni (<»tl petka do pone-leljka). Zelja mnogih obiskovalce« je, da bi bila tedensko dva sporeda Trenutno je to še nemogoče, ker ir ia razpolugo ena sama dvorana, ki m mora služiti tud« vsem ostalim Iruštvom in organizacijam, ki imaj< v njej zborovanja, prireditve, igre
Iz občnega zbora TD Loke-Kisovec
Telovadno društvo Loka-Kisovec je melo prejšnji mesec občni zbor. ia katerem so pregledali uspehe svojega dela v preteklem letu. Na občni -bor je prišel zastopnik OTO Trbovlje, žalostno pa je, da se ga ni ude-'ežil predsednik starega odbora.
Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da delovanje društva v minu-'ein letu ni bilo zadovoljivo. Od vseh ekoij je delovala le nogometna. Da >a ima mladina na Lokah voljo do i/kidturnega delovanja, se vidi iz ega, da si je mladina s pomočjo ostalih množičnih organizacij zgradi-a nogometno igrišče in igrišče za idbojko. Treba pa bo dati temu društvu več pomoči in dobrega vaditeljskega kadra. Zastopnik OTO Trbovlje je v svojem referatu nakazal smernice zn delo in obljubi' Iruštvu vso pomoč.
Predsednik novoizvoljenega odboru je pozval vse navzoče k delu, nov’ nlbor pa se je obvezal, da bo stori! vse potrebno za nabavo telovadnega irodja in ostalih potrebščin. V planu za leto 1950 je med drugim predvideno, da se bo vršil v juniju javen f/kulturni nastop in da se bo pristopilo h gradnji plavalnega bazena na Lokah
Zasavski ocvirki
KJE JE KRIVDA
V Trbovljah imamo že precej časa čudno distribucijo tobačnih izdelkov. Ce hočeš dobiti cigarete Ibar, Zeta itd. jih po vseh Trbovljah ne moreš najti, povsod pa so trafike polno založene s cigaretami Drina, Triglav itd. Kdor je kadilec, ve, kako težko je presedlati iz ene vrste cigaret na drugo. Pa ne samo to. Trbovlje so izrazito delavski kraj. Ze od nekdaj pa so bili delavci navajeni na močnejše cigarete in so kupovali največ Drava, Ibar in Zeta cigarete, torej cigarete, ki jih danes ne najdeš v trafikah
td. Kljub temu pa bo upravu stremela zu tem, da bosta od časa do 'asa dva sporeda.
Dva filma tedensko se bosta nudila Trboveljčanom, ko bo odprt nov kL no v Trbovljah If. Za dobavo potrebne aparature so se napravil« z ■ seli strani potrebni koraki. Vsa pripravljalna dela so v teku in zato bo z otvoritvijo drugega kinematografa ustreženo ne samo obiskovalcem v ilnnočju rudnik^ temveč tudi onim z Trbovelj II, Gabrsko in vseh ta-nošnjih okoliških vasi.
Te kraje 6edaj obiskuje Filmski krožek, ki je eden najagilnejših v Sloveniji in nudi s svojo potujočo kamero na ozki trak mnogo vzgojnih, poučnih in zabavinh filmov.
Smatramo, da bi bilo umestneje, če bi merodajni činitelji vršili razdeljevanje tobačnih izdelkov tako, da bi bilo v Trbovljah vedno dovolj zgoraj omenjenih cigaret, »boljše« cigarete pa naj bi nakazali krajem, ki po njih močneje posegajo.
•
Ali že veste, da uporablja KLO Zidani most še vedno tiskovine, na katerih beremo na eni strani »Smrt fašizmu — svobodo narodu!«, na hrbtni strani pa še v vsej veličini — »Heil Hitler!«
•
Trboveljske gospodinje so sklenile, da bodo nedeljsko kosilo prestavile na 5. uro popoldne, ker do takrat upajo, da bodo vse dobile meso — upoštevajoč, da v Trbovljah ni zadosti mesnic in mesarjev.
•
Enakopravnosti žena z moškimi ne upoštevajo gostilne MLO. Zena v poklicu ali gospodinja, če pride v gostilno po vino, da bi ga nesla domov, ga ne dobi, tudi takrat ne, če se morda možu ne ljubi iti v gostilno, — pač pa se sme vsak moški v gostilniškem lokalu napiti po mili volji.
PREKLIC
Dne 15. decembra 1949 mi je bila vzeta na zahodnem obratu sindikalna knjižnica štev. 58772 na ime Miglič Ivan, Trbovlje Retje 166.
PREKLIC
Izgubljena je bila živilska nakaznica (TD 1) dne 6. febr. 1950 po stari poti od Grenkota do Grosarja. Karta je bila nova in brez naslova ter prosim poštenega najditelja, da jo vrne na naslov Bostič Marija, Trbovlje II., št. 131.
OBJAVA
Dne 16. jan. 1950 mi je bila v kavarni Trbovlje vzeta svetlo siva suknja z okoli 500 dinarjev v žepu. Oseba, ki jo je mogoče pomotoma vzela, naj jo vrne na naslov — Jamšek Miro. Tr-bovlje-Loke 323 proti lepi nagradi.
Jamšek Miro, Trbovlje.
Kino Trbovlje pred novimi nalogami
iredvajam in kol.ko obiskovalcev j( »selilo posamezne filme.
Vseh filmov se je predvajalo: jugoslovanskih 6 (10%) sovjetskih 22 (41%)
Med mnogimi podjetji, ki jih upravlja MLO Trbovlje, je tudi kinematograf. To podjetje ni sami finančnega, temveč tudi kulturno-vzgojnegu pomena. Zanimanje za ki nematograf se je v preteklem letu znatno povečalo napram prejšnjim letom, kar je točno razvidno i/ obisku posameznih filmov oz. predstav. Razveseljivo je dejstvo, da pr -linja na spored čim več domačih fjl mov, medtem ko so tedniki izključno vsi jugoslovanskega izdelka. Zanima nje za filme domače produkcije ji sicer zadovoljivo, vendar še vsekakoi premalo. Mnogo filmov je bilo izredno dobro obiskano, prednjači pa / najboljšim obiskom po vojni še ved no naš prvi slovenski film »Na svoji zemlji«. Da je uspeh v lanskem letu večji od predlanskega, je pripisovati tildi dejstvu, ker se je predvajalo vec kvalitetnih filmov. To je v mnogi meri zasluga Podjetja za razdeljevanje filmov, ki je upravi kinematografa ustregla glede dodelitve po sameznih filmov če je bilo to le ko ličkaj mogoče.
Iz tabelaričnega pregleda o delo vanju kinematografa, ki je na vpo gled vsem obiskovalcem na Stcnčasi v kino-eakalnici, je točno razvidno kateri filmi so bili |xi vrslm-t^i rod
čeških ameriških angleških francoskih nemških avstrijskih poljskih italijanskih švedskih danskih
1 ( 2%) 6 (10%) 4 ( 7%) 4 ( 7%) 4 ( 7%) 3	( 5%)
3 ( 5%) 1 ( 2%) 1 ( 2%) 1 ( 2%)
Vseh obiskovalcev je bilo 153.458. ki se delijo na sledeče filme:
produkcija	vseh obiskov.	na film	na predst.
; ugoslovanska	13162	2194	337
.ovjetska	60549	2754	338
eška	2258	2258'	376
imer ška	21044	3500	362
ingleška	12232	3058	339
Tnncoska	9642	2410	344
teniška	8760	2190	313
'vstrijska	10410	3470	358
Kilj.ska	7781	2593	353
'alijn liska	2892	2892	413
vedska	2222	2222	317
In nska	2506	2506	358
lliirnvn kinematografa bo			tudi v
V Cementarni Trbovlje je bila otvorjena prva obratna ambulanta v okraju
V Cementarni Trbovlje so odprli prvo obratno ambulanto v okraju.
Preteklo soboto so v upravnem poslopju Cementarne odprli prvo obratno ambulanto okraja Trbovlje. K odprtju so se zbrali predstavniki zdravstvenih ustanov, zdravniki, predstavniki uprave Cementarne, zastopnik partijske in sindikalne organizacije ter večje število delavcev ln nameščencev.
Ambulanto je odprl dr. Kramberger, ki je v svojem govoru poudaril, da so obratne ambulante postale glede na majhne prostore centralne ambulante in na vedno večji dotok bolnikov tako zavarovancev samih, kakor tudi njih svojcev, nujno potrebne. Pri dosedanjem načinu dela v centralni ambulanti niso bili zdravniki v stanju nuditi bolnikom vso tisto potrebno zdravniško pomoč, ker jih je pač preveč. Z novim načinom obratnih ambulant pa se bo stanje gotovo zboljšalo in bodo Imeli na ta način bolniki
in podjetja večjo korist. Čestital je upravi Cementarne k dobri ureditvi prostorov. Nato je spregovoril v imenu sindikalne podružnice tov. Voje, ki je naglašal, da naša ljudska oblast nudi res potrebnim vso pomoč, da pa na drugi strani neusmiljeno preganja vse tiste simulante, ki hočejo na račun skupnosti izvleči kakršne koli koristi. Nov način nege bolnikov bo gotovo pripomogel k temu, da bodo razni simulanti izločeni in bo s tem dana možnost, da bodo res bolni prejeli vso potrebno pomoč.
Nato so si prisotni ogledali celo ambulanto, ki sestoji Iz treh prostorov; Sobe so okusno prebarvane in prepleskane, pohištvo je dobro izdelano, skratka vsa ambulanta je v najboljši pripravljenosti za poslovanje. Založena je s potrebnimi zdravili, obvezami in instrumentarijem. K uspelemu odprtju in ureditvi ambulante moramo upravi Cementarne čestitati.
Uredništvo Trbovlje — Uprava rudnika Trbovlje — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Urejuje uredniški odbor Trbovlje.