Oar Write U» Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
.TELEPHONE: CHelse* 3—1242
m 6mm4 CUm Matter September 21»t, 1Mt at Um Part Officc .>t New Itfi N. I.
Act ef CcogrcM ef March M, 1871.
No. 286. — Stev. 286.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 11, i 93 9—PONEDELJEK, I 1. DECEMBRA, 1939
Volume XL VIL — Letnik XLV11.
FINO PROSIJO SVET POMOČI
HIM, Italija, 10. dec. — Prejšnji teden je bil za balkansko drža ve zelo razburljiv, tako <la se je nenadonn*. sestal italijanski faši-tični veliki svet, ki je objavil svarilo, <Ia Italija n«* bo mirno gledala.
Finska je po radio prosila pomoči
HELSINKI, Finska, I I. dec. — Finska je po radio prosila civilizirani svet za pomoč proti Rusom, katere že Finci zadržujejo 12 dni v polarnem sne-tu in temi. Prošnjo je objavil v obliki razglasa fin-tki parlament po radio, toda radio je bil takoj pretrgan — pretrgali so ga najbrže Rusi—tako, da so govor slišali samo Finci.
CIVILIZIRAN SVET NE BO ZAPUSTIL FINCEV, —pravi predsednik finskega parlamenta
Predsednik finskega parlamenta, Vlinos Hakki-ia, je v imenu vlade po radio objavil razglas, v kate-
rem je med drugim rekel: "Prepričani smo, da|varm>>t od kake vefje drža.vo, nas civiliziran svet ne bo pustil, da se sami borimo j tedaj izprevidijo, da se je tre proti sovražniku, ki je po številu mnogo večji kot
mi."
"Postali smo žrtev surovega nanada." ie nadaljeval Hakkila, "našega vzhodnega soseda, ne da bi mu dali najmanjši povod za napad."
Finska je predn'a straža civilizacije . . .
Naša lega, nam kot prednja straža zapadne civilizacije daje pravico pričakovati dejansko pomoč ostalih civiliziranih narodov. Vsem tem narodom s "daj pošilja finski parlament to svojo prošnjo."
Balkanske države
se združujejo
Pozabile so na svoje spore. — Postavile bodo skupno fronto proti sovjetski Rusiji.
Trocki ba pričal pred Diesovim odborom
Tako se je povsod nekoliko polegla.
Prvo svarilo o preteči ne-1 varnosti je prišlo v sredo, ko je komunistični list v Moskvi i svetoval Romunski, da čimprej 1 sklene z Ru.-ijo slično pogod-j bo, kot so jih sklenile baltske !v;i
Zaenkrat je t reba samo še čakati/ da dovoli državni department bivšemu boljševiškemu voditelj prihod.
ORANGE, Tex., 8. dee. -Robert K. Stopling, tajnik j kongresnika Martina Diesa,
_ ! čigar odbor preiskuje neame-l
riške delavnosti, je rekel, da napeto-1 j Dies prosii ,lržavlli depart -
I ment
kemu, izgnanemu bivšemu bol jševiškemu voditelju pr.-ho«l v Ameriko. Troeki se na-
CIO na delu v stavbin-ski industriji
John L. Lewis je naročil voditeljem, naj poostre organizacijsko kampanjo. — Nasprotnikom CIO ne bo prizanašal.
WASHINGTON, D. C., 7. dec. — John L. Lewis, načelnih CIO, je te dni osebno posegel v organizacijsko kampanjo <v stavbinski industriji ter pozval državne in okrajne voditelje svoje organizacije, naj pridobe vse delavce v tej industriji za industrijalno unijo.
.....	m	— >^daj je napočil eas dela.
naj dovoli Leonu Troj-	- , ,.»,. •
J	— jim je pisal. — CIO je usta-
novil v dvajsetih državah že
sedemdeset krajevnih unij.
. .	. „	.... Našim nasprotnikom ne sme-
haja ze precej časa v LVlehikL
kaj se bo na Balkanu godilo.
Kot zločinka je seveda bila države označena Rusija. Vlade balkanskih držav se boje, da bi proti Romunski ničesar ne na-pričel ruski medved korakrti1 merava, navzlic temu pa je že čez njihove dežele; ravno tako precej časa ob meji Besarabl-se boji Italija.
Med balkanskimi državami nikdar ni vladalo posebno prijateljstvo, ker imajo uieil seboj mnogo sporov. K a d a r pa jim prične pretiti kaka i:e-
kot gost znanega slikarja Die-Kakorliitro bo dr-i
Sovjetska vlada pa je žavni Department ugodil pro uradno izjavila, da Rusija
jno v nobenem pogledu prizanašati. Nobena sila ne sme o-|majati našega sklepa in zmanj sati naših prizadevanj.
CIO kampanjo v stavbinski
šnji, bosta prišla Trocki in Rivera v neko malo mestece v.. . ....	, . , . .
I industriji vodi Johnov brat A. bo Dies »x r	, - • i i m i- •
državi Texas, kjer ju
ba združiti. Je skoro nekaj takega, kot v Franciji borba med stranko Mesnice in levice. V mirnem času sta si vedno v laseh, kadar pa se bliža kaka vnanja nevarnost, tedaj sto obe istega mišljenja: obramba domovine.
zaslišal glede pristnosti neka- i
1 D. Lewis, ki je predsednik Uni
je okoli 800,000 ruskih voja-|teri|l dokmneIltoVf ki prišli
kov. Pa tudi na Kavkazu stoji! ob turški meji močna rusi a armada, njej nasproti pa turška armada. A ko bi Rusija v padla na Balkan, tedaj ne boste mirno stali niti Italija, niti Turčija.
To pa še ne šla Italija v
odboru v roko.
ted Construction Workers organizacijskega odbora. Nedavno je odbor podpisal pogodbo Med temi listinami so navo- s skupino stavbenikov v okra-dila, ki jih je poslala sovjet- ju Columbia, ska vlada svojim agentom V| Ta kampanja bo seveda za-Meliiko. Stalin svetuje agen-.dela. na močan odpor Ameri-toni, naj vplivajo na mehiško ške delavske federacije, ki ži-
pomeni, da bi v'ado, da bo preskrbovala čini-vojno proti Rusi-jvtH" mogoče vojskujočih se dr-
vi v veri, da morajo spadali stavbinski delavci edinole v
ji, kajti fašistični veliki svet,žav * petrolejem, da se bo voj-| njeno področje. Stavbinski de-je potrdil svojo miroljubnost»« cimdalje zavlekla Ob splo-^avci so začeli polagoma opu-toda Italija pozna drugo vrsto! snem propadu in izčrpanju b: ščati Delavsko federacijo, ker
vojne, kakoršno je pokazala na Španskem.
Nemčija najbrže ne bo na-
iniel Stalin priliko razširiti komunistične ideje.
— Mi imamo precej točne in
se nadajo od CIO večjih u godnosti.
William Green bo kmalu od-
sprot ovala Rusiji na Balkanu, I for,nacjje> _ je dejal Strip
: govoril Lcwisu ter ga po svo
Komaj pred dvema tednoma ko jo je povabila na Baltik i» | — Vzelo aktivni delavno-1^ .ptari nava<li Pozval> nai pu"
JADRANSKA ZVEZA MED ITALIJO, JUGOSLAVIJO, GRCUO"
"Lavoro fascista', ki mnogokrat izraža mnenje vodilnih taoističnih krogov v zunanji politiki, objavlja dolga poročila iz Londona, v katerih navaja' posnetke vodilnih angleških li-tov, ki pišejo pohvalno o mirovni politiki Italije na Balkanu. Po-ebuo važnost ;>olaga na članek, ki je izšel v "Timesu", Ki ga imenuje "največji angleški li-t in tolmača večine an-. Jedkega javnega mnenja," in ki na izredno topli način podčrtava, <ia Italija in Turčija na Balkanu, kjer druge velesile zasledujejo razk rojeval ne cilje, podpirata balkanske držmve, da Izravnavajo medsebojne s|M>re in se druga drugi prijateljsko približajo. Tako ta "največji angleški list brez prikrivanja in od k rito-rčno daje svoje polno priznanje Mussolinijevi politiki na Balkanu in v Podonavju".
Fašistični li-t potem nadaljuje, da ne smatra pametno, da bi razčlenjeval ozadja tega "angleškega kesa in obžalovanja.' On -e takšnemu razvoju tudi ne Čudi in ga je že napo-Veilmal v septembru, ko se je začelo govoriti o nekem nevtralen! bloku balkanskih in podonavskih držav pod vodstvom iialije.
"Lavoro fascista" navaja potem različne glasove, ki kror.i-jo po I^ondonu glede bodočega razvoja v Podonavju in na Bal kanu. Tako >e je po angleški prestolnici zadnje dni razširila novica, da bo iz Romunije prišla pobuda za ustanovitev neke zavezniške skupine, ki bi ji pripadale balkanske in podonavske države. To novico je objavil "Daily Express*' v poročilu •o v oje ga dopisnika v Romuniji. Tudi Turčija in Madžarska naj bi pri tej zvezi, o kateri se je romunski kralj nedavno posvetoval s svojimi vodilnimi poslaniki po balkanskih državah. Vloga Italije pa ni točno Označena, vendar mislijo, da bi bila vodilna.
Prav tako zanimiva pa je novica, ki se je tudi širila po Londonu in je v angleških ]>olitičnih krogih našla neprikrito odobravanje, da se namreč pripravlja neke vrste nenapadalni pakt med Italijo, Jugoslavijo in Grčijo. To zvezo imenuje '•Daily Mail'", ki jo je objavil iz italijanskih virov iz Rima samega, "Jadranski blok", ki bi najbolj odgovarjal težnjam Italije, ki vsekakor želi, da --n na Balkanu in v vsem Podonavju ohrani mir, a želi tudi prav posebno poudariti, da objemajo mirovni interesi Italijo v prvi vrsti obalne države Jadrana, ki tvori neke vrste gospodarsko enoto ter je naravni iiiost meu Italijo in obema državama na nasprotni obali.
sta si Madžarska in Romunska izmenjali nekaj zelo ostrili be-.-ed, tako da ni bilo ni kakega upanja za skupni balkanski blok. Tudi sedaj ni upanje nič kaj večje, vendar pa sta madžarski ministrski predsednik grof Teleki in romunski vna-nji minister Grigore Gafeneu izpregovorila nekaj prijaznih besed. Grof Teleki je celo rekel, da Madžarska ne namerava Romunski vzeti Transilvanije. Skoro ob istem času je tudi bolgarski ministrski predsednik Jurij Kjoseivanov izjavil, da Bolgarska od Romunske ne bo zahtevala Dobrudže.
v osrednjo Evropo.
Kanadski uradnik
CIO ARETIRAN
TORONTO, Kanada, 7. dec. — Danes je bil aretiran C. II. Mallard, tajnik kanadskega CIO, ker je prekršil kanadsko obrambno postavo. Prejšnji teden je govoril na skupščini Mine, Mill and Smelter Workers unije, ki je priključena CIO ter ob tej priliki razpravljal o načrtih kanadske vlade za nacionalizacijo munieijskili tovarn.
sti sovjetov v Mehiki in po drugih latinsko-ameriških re publikah. Edinole Trocki lah-
isti stavbinske delavce v miru.
ko izpriča pristnost teh doku - mir nientov. Komunistično rogovi-
ljenje v Mehiki resno ogroža in varnost Združenih dr-
ža v
Delavske vesti
Finsko orožje je prvovrstno
HELSINK, Finska, 9. decembra. — Finci imajo najboljše orožje, kateremu se čudijo vsi vojaški strokovnjaki: top, ki natančno zadene cilj.
Top je izdelal generalni poročnik V. P. Neonen, vrhovni poveljnik finske artilerije. Anglija mu je za njegovo iznajdbo ponudila velikansko vsoto, pa je Neonen ni hotel prodati.
Poleg tega imajo Finci tudi zelo dobre topove proti tankom, ki so lehki, da jih more nositi po en mož.
RUSIJA NE OGROŽA ROMUNSKE
MOSKVA, Rusija, 9. decembra. — Ruska vlada je uradno naznanila, da nikakor ne zahteva od Romunske, da bi se vkjoti i la kaki zahtevi Kremlja, kakor je vsilila pogodbe baltskim državam.
Vnanji urad pravi, da izjava komunističnega lista ni v glasju s sovjetsko vnanjo politiko.
so-
MALA VOJNA
PARIZ, Francija, 9. dec. — Na svojem pohodu so trij:* Nemci zadeli na francosko stražo, kateri so se morali podat:.
Robert Oubrun, ki je eden najboljših evropskih kolesarjev, je ujetnike ^peljal v strelski ja rek. Tam so si eden drugegu ogledali.
"Oufbrun!" zakliče Nemec.
"Stoepel!" vzklikne Oubrun.
Ujetnifc je Kari Stoepel, prvak med nemškimi kolesarji.
Oubrun in, f^toepel sta se poznala že več let, ker sta dirkala na raznih krajih v Franciji in Nemčiji.
Green skuša dobiti informacije
WASHINGTON, D. C., 8. decembra. —. Predsednik De lavske federacije Win. Green je bil včeraj v Beli hiši ter je prosil predsednika Roosevelta. naj mu da natančnejša pojasnila glede nameravanega pobotanja Federacije in Lewiso-vega odbora. Te informacije so baje Greenu potrebne, ker jih zahtevajo ostali člani izvršilnega odbora Federacije.
Kot se sliši, namerava vlada poveriti generalnemu pravdni-ku Murplivju težavno nalogo pobotanja obeh konkurenčnih delavskih organizacij. Murphy je uspešno poravnal "sedeče" stavke v avtni industriji ter ga namerava predsednik Roo-evelt imenovati za člana najvišjega sodišča.
•	K
*
Proces proti linijskemu uradniku
meseca novembra preskrbljeno delo manjšemu številu oseb kot pa prejšnji mesec ter da je vsled tega število podpore potrebnih znatno naraslo. V prvih enajstih mesecih tekočega leta so razne državne agen-ture preskrbele delo 101,000 o-stbam, prejšnje leto v isteui času pa 39,03S osebam.
Živila so ceneja
WASHINGTON, D. C., S. dec. — V tednu, ki se je končal s 5. decembrom, se je cena življenskih stroškov nekoliko znižala. Tozadevno poročilo je izdal department za delavsko statistiko. Pocenilo se je meso in jajca. Tudi mast, sladkor in fižol je nekoliko cenejši.
Zadnja pošiljatev za BOZIC
Poštni ravnatelj v New Torku, Albert Goldman, naznanja, da je zadnji pamik, ki bo pripeljal pošto za Božič v Jugo-
To
m ono
Hud pregrešek
INDIA NAiPOLIS, Ind., 7.
dec. — Carl F. Kortepeter, biv si uradnik WPA v Marion okroju, in njegov tast Gurmy G. Derbyshire sta bila danes obsojena pred zvezno poroto zaradi osleparjenja vlade. Delavce, ki so bili v službi \V. P. A., sta zaposlila pri gradnji ceste na Derbvshlrovem ]K>sestvu.
Star konj
NEWTON, Mass., 7. dec. — Danes so pripeljali štirideset let starega konja Harrv-ja, kjer bo v miru preživel ostanek svojega življenja. Harry je najstarejši konj v vsej državi.
*
Podnevi dela, ponoči je f£iprt
MISSOULA, Mont., 7. dec. — Mehanik Joe Beninger, ki zasluži po enajst dolarjev na dan, je bil obsojen na štiri mesece ječe, ker je pretepal svoje otroke. Da ne bo njgova družina brez dohodkov, je šolnik odredil, da bo Beninger podnevi delal, noči bo pa preživel v okrajni ječi. Njegov gospodar je rekel, da je Bennin-ger najboljši mehanik, kar jih je še kdaj delalo zanj.
Zaslužek bo dobila njegova družina.
IZNAJDITELJl
se pojavljajo
LONDON, Anglija, 8. dec.—
Vsak teden je prijavljenih angleškemu patentnemu uracil najmanj tristo iznajdb, s katerimi bi bilo mogoče končati sedanjo vojno. Iznajditelji so posebno navdušeni za "smrtne žarke''. Po mnenju angleških vojaških strokovnjakov, so vse te "iznajdbe" brez vrednosti*
NAJBOLJŠE SREDSTVO PROTI 'IZMOM'
Ob polaganju temeljnega kamna za Hunter College poslopje v New Yorku je govoril newyorški župan La Guardia, ki je dejal, da je edino in najboljše sredstvo proti "izmom*' (tujezeniski propagandni na-cijzma, fašizma in boljševizma) preskrba dela vsakemu, ki ga potrebuje.
--Mlad mož, — je rekel, —
dovrši šolo, v rokah drži diplomo in ne ve, kam bi se obrnil. LTmevno je, da je dovzeten za vsakovrstne obljube—zlagane obljube, seveda — misleč, da mu bodo prinesle delo. Ce
V New Yorku se je začel davijo, "Rex", ki odpluje iz proces proti Jamesu J. Chri ; Yorka 14. decembra in hočemo napraviti konec tej stianu, ki je obtožen, da je kot i	v Genovo 22. decembre. | propagandi, moramo storiti
Parnik "Rox" bo peljal božična darila in pisma za vso Evropo in tudi za Jugoslavijo in Italijo.
tajnik United Cement Masons unije (AFL)* poneveril nad
pet tisoč dolarjev.
» -»
* —
Delavski položaj v New Jersey
TRENTON, N. J., 10. dec — Licenčne plošče za trucke —' Ravnatelj državne kompen- in avtomobile, ki se jih poslu-zacinjske komisije,'Harold H | žujejo neworski farmer ji na Hoffman, izjavlja, da je bilo ' svojih posestvih, bodo samo po
kaj koristnega za amerišlro mladino. Naloga zvezne vlade je, preskrbeti mladim ljudem delo in zaslužek.
CENENE AVTNE PLOSCE ZA FARMERJE
ALBANY, N. Y., 8. d<k — dolarju. Take plošče so pa vc-
— Licenčne plošče za truck© i-	_ . u ,
ljavne samo na cestah, vodeči h
po farmerjevem ozhroma ob
fannerjevem posestvu.
^LRS IXBIDDA^. New Tori
Monday, December 11,1 939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILH
i€
GLAS NARODA"
(TQIll OF THS PMrLI)
OwDtd an(i Published by •LOfENIC PLBUSHINti COMPANY (A Corporation)
Frank BakMr. Pmtdent	J. Lnpaba. Se«
Place of bualntaa jf the corporation and addruwea or above officer«: •1» WEST Itih 81XEI1	NIIH YORK, N. Y.
46th Year
183UBD BYBai DAY MXCEPr SCNDATb AND »iOUDAIB
	Advertisement	on Agreement	...	
S« celo .eto vetja Mat	m Ameriko	Za Nev* T or k	u celo leto . .	17 00
la Kanado ......	•••••••• ifl oc	Za col teta ..	...	fs.r-o
Zm pol leta	mmmmmmmm	'/a mat \r.	ca celo leto ..	17.: >0
Za tet rt leta ........	.......»1.5g	'Za pol leta ..	..............	$3.60
t	SobserlptloB	Yearly M—		
fJLAH NAHODA
IZHAJA VSAKI UAN IZVZiSMfil NEDELJ TR PRAZNIKOV
•«LA8 NARODA". 21« WE81 IStfc (STREET, NEW YORK, N. Y TELEPHONE: fH^la« i—124*
Primorske Vesti
Zločin eIi nesreča?
\ prvi polovici novembra jr
Iz Gorice
letni Alliert Štrakeli
/ - „
v bolnišnici v ibiiicj umrl so-j Loma na 1 Kanalom je bil ob-fetni jk.si stilik \*1 it«**'.:<• '\li-<|-U(»ji.|| pred uori>kiin sodiščem vešček iz I 'tu! reža. Me.i veščka I na I leto ječe. ker je ukradel so na-!i ua ee.-ii t-žko ranjene-i kravo kn»Mu Leiipušku iz Lopi v !•!:/ h kanala. Takrat > ' ma ter jo hotel prodati na sej-izjnvii, -la ira je napadel Krnil mu. — Sa<liš.M* je oprostilo >e Xy-a zaradi lenarja. ki najj-fi (>!-,» in (Ji/.<■,, IVtrevčič fbi -a \.t ob la! iavkariji. Do- j i/ Ravnic«* zaradi pomanj.kaii.ja niar-im pa je « I e-.Vk izjavi, ["dokazov. Osumili so .ju. da sta da j.- i>«•' lei. ker je preveč po- >odc!ova!i pri plavu. gledal v kozarec in -<• i«i i icm I
Ob'asti <o or j b • 11 • Zciro. 1 m'' Anton Ivomol, star il, I .-ta •• on in	! ; Viktorija Xalinšt«k, por.
rani k i pa ' <
• /. r
/ on, -tara ."n let; Draga Li-j k. >tara 22 lot; Anton l'ša!-m prav »!!■■• kriv »jjcgove ~m < j i. I1:l 1 4:1 l('1:	Ph-s^ii čar.
Kljub ,..„„, o obia-"ti :i ill žal-	(il Amalija Vii«si, <1a-
/••■jo za»n|.i; { y zaporu. S
\fe lvc-r j \ mini pobi»1alaza radi omenjenega denarja I-i da
■m
pi »ak a \ o na da I .in jej«».
Ne verlr) za njo
VSI ZA FINSKO; VSI PROTI RUSIJI
M i.; ia -i : i ja M ' I ja Srebr-niecva v <»ori<i. nečakinja kr-*"	jskcir:« -kol', Smbrniča, e izg!-
Amerjško javno mnenje je, z malo izjemo boljševikor -,ila z doma, neznano kam. liM*ijev, odločno na strani Finske. Vsi žele, bi Finci pre- Stsli<i na -Irani poizve
Ko j< ::it !ci nI Milan 1'ozar i/ \ r*li;<' razdira! granato, ki o je II šel V ij«»z lil, IItU je ta ek i odira la v rok alt in ira tež ko ranila po obrazu. 1'repe-Ijali «rji bolnišnico \ obup iiem -tan ju.
, i- ...	. .	,	*	..... -....... i iVi Slan«! rezu ic* Soča napla-
* , ,	napadalca. 1 o je -eveda le j.......... zelja, in-lovali. a zaman. Končno <o!vil{, rn |o m,ZImm.a Z;1 k!lt(.
M.oral in wgmuti prmvt tmiei, dp Km izpolnil;.. io«ia bas rso z--l. vo vxeli karalnm-rji v	^ |H Zll,.j(. H^otovi!i da
po tem rud,/U lire pene Amerika..-,.	j rok- i pričeli iskati po v-ejjj, to cvHkf(	ki je
« «' bi zelje moirle i/.\ ojr vat r /.iiiauo, bi bila >-!ja prebija. : <	t o.la prav tako zaman. ,,.„(,.. v Sočo pri Solkanu in r-e
te dežele dovolj močna in bi zajaničila Kim-em zinauo. j Kot e'ino upanje jim
\'s#» jo navdušeno pozdravilo predion predsednika 1 nsialo*to, da je H"ord«
Roosevelta, naj >e nakaže 11	t"in-k<-mu pi ebi val-t\u ' ° v.l:.v -lavijo, 1;
dva milijona dolarjev. Xili i-tio demokratsko, n publikan-ko j kala svoj»-_-a vi-ok«--.-j
ali neix'visno irla>ilo ni bilo proti t« mu. Predlog ni naletel na j
Pl'e
ut».<pi
najmanjšo kritiko
Anglija in Francija, da iravno >e le neradi spuščata v nadaljne diplomat-ke -plotke, obsojata >ovjet«-ki napad. Nek-visoki uraonik ani^bške vhub* je izjavil, da so bili načrti 'a napad na Finsko za vršen i že meseca a\-u-ta in da -o zaraili teb načrtov izjalovila anirleškod'ranco>ka podajanja z Itusijo.
Pariško ča-opi^je o<'ita fiu>iji, da je zavoj.-vanje 1'oij--ke in Finske It- njen pr v> korak. kratkem bo napadla If o munsko ter ji iztricala B« >aral>ijo, nato b>, zahtevala po\sem pro>to roko v severnem Baltiku in bo naposled napadla bal kančke države.	.
Italijanski časnikarji, k' govore v M ussolini jeveiti imenu in pišejo po njegovem nanM-ilu, prav ijo, da bo M nssolin* /. Vso ilo nasprotov al vsaki imii >ovjet-kemu po.-ku>u, či-j ;r cilj bi bil izpreiiteniti sedanji položaj na P»alkanu.
italijanski li-ti proslavljajo junaštvo finskega naroda, dočim j«' fašistična mladina priredila veliko burno demon-strncijo pred sovjetskim |H»slanišivom v Rimu.
1'iadrta Nemčija je odobrila rusko invazijo, toda am«-•iški dopisniki |HMočajo, da -< Hitlerjeva vlada resno bo; , da bo šij« Rusija |»r«'daleč.
Sve<lsk«, Danska in Xorv«*ška itoajo .-eveda naj.<č vzroka ..a razburjenj«*. Svci-k.i j«* poklicala pod o rt »ž je jezer \i"te, v Rodanju so vršil«* p rot iraški* demount racije, norve ko ča>opisj«» 4»bjavlja proti Rn-iji irajo-trej>e napade.
Stranka madžar-kib narodnih jali-tov, ki drži -' llitlerj. m, izgublja čedalje več pri-ta^ev, kajti na tkem ia po Balkanu sploli vlada spošno mnenje, da j,. Hit Icr fMjsvetoval s Stalinom in < dobril ru ki napa-1.
Južumiuieriškit časopis j« li-ti v Buenos Air« T»ou:oti lami in Santiaifti, s«, ztrraša nad najnovejšo rn>ko ocllo« i ivi jo.
Stalin ima trdo kožo it, mu ti prote-ti najbrž uisr « (isti mar. Toda kaj, če bo ettkral ruski narod zvedel, da -i jf voditelj Sovjetske unije nakopal sovraštvo v-c^a sveta?
i ^.-j i! t*« '! n: S- •-.a i- ' karjfliinerji zaradi t« ua \ pra li iu^o>b) vasnke «i:-ožnike na Ki'ku, č«
Marija j
^ Iz Idrije:
'•>': letni .Jakob Me 1 Ved iz IlotederFšice je na praznik hv. Katarine obiskal starše v Idri-
Zaplenjeni kotli za " *
žganje
'A* t ozkih čivid in razmerah živijo naši ljudje in 7. vedno večjo >kifhjo gledajo v bodočnost. Na vs<* načine si hočejo ]xm*una1i in se oskrbeti z naj-j-ot rebnejšim pre:l zimo. Ka<li hude suše med letom in no<pre--tane^a dežja v jeseni, letina ni bila kaj preveč dobra, edino i sadje je dobro olrrrxlilo poseb-i no .-live. Zato ni ču Ino, če si ! kmetje okušajo ipoma^ati kot veild in znajo ter je mareiko-I ira zamikalo da kuha žganje in s tem kaj prisluži. Tako jo tudi v Ost rožnem brdu nekaj Iju-!di zamikalo, tla od obilice sliv, i ki 'ib »liso ntoiili kam prodati. ; skuhajo žiran je in 1o spravijo v denar. Toda imoli .so smolo. Med kuhanjem -o jih izsledili fina.»čni stravniki, jim zaklenili 4 kot'c ter 'il: ovadili frlila--tem, kjer >e bo«lo morali zagovarjati iadi urc-topka ter verjetno plačati visoke kazni, ki so za ta prestopek določene.
Se ne splača
V Italiji je bil že o.l nekdaj v navadi lov na plice vsake vrste. Lovili so tudi ptice pevke in la-toviee, kar je bilo in je se drugje prepovedano. Pozneje >o lov na ptice omeji'li. Sedaj piše italijanski li.-Caccia e IV-ea" da >e lov na male ptice ne splača, ker boj slane mnoiro več pt ieu.
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1940
Cena 25c
s poŠtmiio vred.
"Glas Naroda'*
216 West 18th Strogi New York. N Y
Peter
• •
• •
Zgaga
i«* «M>boL*"'a liL'adeuka pe" šJ-> na i ji. Ko -e je vračal na koiesu Ki;\. • da iiobiij neiraliven nazaj v Ifolderišico, um je po-«;«I • ■ o v 11. Siarsem u:i nje. da čila zavora in Medved jo zle-
1 ; I ( I J r J I .— i v I \ ' i I Iti v 1
Pl
e-
: živo in z '»a"o ve I te! v prepad f» m globok, bol; upada i 11 boljo -e. «la ! peljali -o ^a v idrijsko bolniš i* y je z j'" d i kaka tu j-eča \ nico. kjer -e zdravil f>0 «lnl
Ruske podmornice
v " Petit Pari si ene" .se ba-vi Rene La Bruvere z možnostjo, da bi Rusija |iro lajala Nemčiji podniorniee. V zadn jih dneh >o poročali, kakor znano, celo o tem. da bi ji Rusija pro-
vsak na-kot ubita
Iz Kopra:
Iz Gorice:
Prefekt obiskal Idrijo
Pretek, i teden je iforiški pre-l'< kt ("avMii obis"kal Tdrijo. V -prem-tvn družili odličnikov >i n.,,,,,.! je ogledal pre lv-em riitlnik in )- s(» intere-iral za njegovo delovanje. Ogledal si je tudi ob-jčino ter š4. nekatere druirc Ibe.
Za rad! kuhanja ŽL-anja j" 1»I kaznovan Ivan Sak-i ia, -tai 1!) let iz Prvae*ne na me-«-ee z;:(>«j!'a in 1 ">7<> !ir
zu i, .«k o <;«zeii je it«ilnl 2i lelni Jo-ip Meivešček iz Koj skena prav tako zaradi tajin žira i i p k n In*. 4."Me1ni lirnae Li-j^'111 Zer iZ Tribune je bil oproščen.'
t >-umi:! -o j;t «]a je kuhal žira-n i'-. On-- i-ria -1 a b do ipj I 'rš;.-, -ir (J4 ..j ji, Alojz Slani'", -t.-ir 4 * J i«-?. «* b -1 iz K' uma. < r- an*. <*n.-i -i .• bi bi. . |a s)Jt ukratlla nek: i /«*b /.j.-« /. vo^ke-tla fi«ii p;* -ča. l^rrir'-a S<-\-«*-i ja. .-tar« ^a bo |«-t iz 1?'!" nb«*r-Madžav- ira -o osiimi i, «la je ivojil na vi tu lob k. Za»'n<li pomanjkanja dokazov je bil oproščen.
K«-r je tihotapila -aharin. je
b bi kazno.ana ."».". letna Mari-
!a I <>p 11* k ar, por. Jakomiu iz « , - , - -1 _ .. ,	o a «1« e«-k le z
t »krajno sodišče je kaznovalo trgovca Vovka Ivana iz Ri-žane na 2U0 lir denarne kazni ker je prodajal sladkor pomešan z moko. Isto kazen sta dobili Marija Padorjeva i7. Kopra I ker so našli v njeni pekariji I ki uh s.preveliko količino vode in Antonija Polakova iz Siav-nika ker -o našli preveč kisline v olju.
Ne\vorški Downtown je posebnost, kakršne ni nikjer drugje na svetu. Med 14. « sto in Cana! St. ter me«I Kast River jem im Avenue — petindvajset mestnih blockov po dolženi in šest dolgih blockov počez — prebiva pestra mešanica vsega sveta. Trgovina nicihia ni nikjer tlrugotl tako razvita kot v tem predelu. Naprodaj je — od ptičjega mleku pa do žabje volne. Ponoseno moško obleko, če se znaš «lu-volj spretno pogajati moras
>i!!»o«sssiio k,,,,i:i žr zi,,lvi; ',oii"j;-MeJ
---------!miiim jntulajalci \\r strasna konkurenca. Ce se človek za j m »I minute u-tavi pred eno trgovino, so že pri njem lastniki treh ali štirih sosednjih trgovin in ga skušajo zvleči k sebi.
Drugod pt» New Vorku stane kvart mleka petnajst centov, v Downtownu so ga pa prejšnji teden nekateri trgovci pro«lajali po pet.
.Meti prohihieijo, ko skoro dajala vse >voje poduiorniško nikjer ni bilo mogoče «lobiti J »rodov je na Da'ijiiem vzhodu ! kvarta žganja izfiod štirih do in ji dala v Vladivortoku opo-'Jarjev, so ga v neki beznici na rišče za njene akcije na Tihem ! Allen Street u točili po To een-oeeanu.	It<»v kvart. Tudi nekateri naši
Prednosti ruskid rKxl.iio.nic ro-Li,ki so wl,,{'Jali tja. pravi La Bruvere pa j«* je zelo	ker te neverjetnost,
negotova. Točnih Številk ni ni	V(,{' s »»riČami poti-
i).ilo mogoče nikoli izvedet i. ' <lili> kajti nikogar izme.l ti-Japonski tisk je trdil pre l dvema letoma, da imajo Rusi 150
Amerika dovolila kredit
WASHINGTON, D. C., 11. dec. — Reconstruction Finance Corporation je naznanila, da je bil Finski dovoljen kredit $10,000,000 za nakup 'po liedeljskih in drugih civilnih potrebščin."
Zvezni administrator Jesse Jones, j«* naznanil, da j<* s privoljenjem predsednika Roosevelta prevzela v ^voje po<!rot'.j>* : i u-ki kredit Kxport-Import Bank skupno z Reconst ruction Finance <'orporation.
Smrtna nesreča s strelivom *
1-i '-t ni Adolf < Vrni: t a je naš«*! na lfon^>on<r granatrr in jo priče! o«Lpir,-iti kbtdivo.ni.
INa>tal;i je «*k - p!oz: ja, ki je fan tu odnesla roko in nui odprla trebuh. Po kratki iiezav<v4i -C je -Pet osvest i! in je imel
•' I j 11 b velikim ranam se toliko -jle, da je prišel «i«( dotna. Tu -e je zu i udi I na tla. Starši pcklicali takoj šoferja, da bi «»dpe|jn! bobii:nic«». rr«»-
je Že rit«-d pot.'O umrl.
kazni ::i planilo -oiluijs ■vili Iz Trsta: -1 r« -kov. Zaradi i-lega pre" Ker -e ni mogel drugače o-'-t«>pka -ta l»ili^ kaznovani 4o Ur< li, -i je 4b ietni mehanik J. 'ietua Alojzi j a S t retifel j na ti!!> Zinoančič priskrbel posodo z j1" denarne /.ni in Anut-la žerjavico. To<la v zaprti ><»bi jštn-nfelj, >tara :i*Het, na 44 lir -o >e razviii .strujM-ni plini in denar:.e kazni. ( Leni mesecev ntalo je manjkalo. «la >e ni Zu zaptra je dobil \2 letni Milan pančič zadušil. Z lahko za (ire-ioič "z 1,'eiič. ker je izlal strupitvijo >o ga prepeljali v več ponarejenih menic.	bolnišnico.
Iz C
rnice:
A goriško bolnišnico so pripeljali gozdnega čuvaja 35-let-neira Ivana Baučerja z veliko rano na noi^i. Povedal je, da >e mu je v gozd u spotlrsuilo in pri tem se je sprožila puška, ki ga je ranila v nogo.
KONEC K0RZIŠKEGA BANDITA.
Po poročilu iz Pariza so ubili korziškega tolovaja Venturi-nija, ki je nekoliko tednov strahoval ves otok. Proti njemu .-o morali |>oslati celo armado Policistov, fte pred pet-na.^timj dnevi je bandit v sjm>-padu ustrelil nekega orožnika, drugega pa ranil. Te «bii so ira zasačili v gorovju in ustrelili. Prej je še ranil enega izmed svojih zasledovalcev.
podmornic s 70,fWMll) tonami. To je nedvomno nVočno pretirano. Po drugi .strani pa je res,, da se je Rusija zelo trudila za svoje brodovje. Po nekih zanesljivih ve-teh bi bilo v Vladivostok™ v maju letošnjega leta 4-1 |M>tlniorni*e - skupaj IK.(M)t) tonami. Po previdnih cenil vab bi imeli sovieti SO do KKI jMudmornic s 40,000 tonami ..
Ze iz tega pa izhaja, da je večina teh ladij manjšega tipa in da zato nimajo velikega akcijskega radija. Deloma so zastarele in .slabo opremljene. Le bi jih Rusija prepustila Nemčiji pa je domnevati, da bi ji h ta znala še zelo izpopolniti.
A.pliv na vojn«* «logodke bi imel odstop ruskih podmornic Nemčiji le tedaj, če bi te operirale na Daljnem vzhodu in v Onega morja. To bi bilo mogoče le tedaj, če bi Ru-i prepustili tudi svoje jKnlmoniiške baze, kar bi s«, ne dalo izvesti, če bi se Rusija n«» odpovedala
stih, ki so se hodili krepit - tako ceneno pijačo, ni več na svetu.
Mnssolinija smatrajo za ab-solutnega vladarja in gospodarja Italije, kar pa ni v resnici. Slučaji, kot je bila španska državljanska vojna, pakt med Nemčijo in Rusijo in ruski naval na Finsko, pokažejo, da Italiji vlada večja in mogočnejša -da kot je Mussolini. Sila, ki je neizprosna sovražnica boljševizma.
Italija j<* šla Francu na pomoč, ker je bila njegova bo;-ba baje naperjena proti boljševizmu.
.Osišče Rim-Berlin -«* bo kmalu zdrobilo, ker -e j«* llitl«*r s Stalinom pobratil.
a je poslala Več svoj.ll ineviii, ker jih ogroža r«leča armada.
Vse te odredbe se pa niso porodile v Mussolinijevih možganih, pač jim je pa dal povod Vatikan.
Ce bi Mussolini potegnil z Rusijo, hi v ti-tein hipu o«L "avi.
svoji nevtralnosti. A v tem klenkalo njegov primeru bi Rusija svoje pod-morniee zopet potrebovala nia.
FINSKI BO DOVOLJENO KUPOVATI V ANGLIJI
LONDON, Amdija, 11. d**'. — Navzlic prejšnji prepove :i Izvoza vojnega materjala, je Anglija dovolila Finski kupovati v Angliji vojaške potrebščine. Finci najbolj potrebujejo vojaške zu-dedovalne aeroplane, da bi mogli otlbijati napade ruskih bombnikov.
ITALIJA PO POMAGALA FINCEM
ZKNKVA. S\ i«*a, 11. «lec«*mbra. — Italijanski viri pravi }<> da -o italjaiiski piloti tNiipeljali na Finsko 50 aeroplanov in da je M u> sol i ni reki'1, da l>o Ttalija dala Finski vsa ko primerno pomoč. Mussolini se je z ozimni na Finsko izstavil na isto stališče, kot v žj>anski državljanski vojni.
DANCI NABIRAJO OBLEKE ZA FINCE
KODANJ, Ionska, 11. dec. — Tovorni avtomobili z zvočniki ho v nedeljo vozili po ulicah in nabirali obleko za finske be-Pfunee, Ne neki glavni ulici ste dve dobro oblečeni ženi slekli ivoj kožuh in ga podarili.nabiralcem, četudi je bil dan skrajno mrzel.
"Cable letter"
SE JE CAS. DA VAŠA BOZlCNA PO-SILJATEV DOSPE V DOMOVINO PRAVOČASNO ZA PRAZNIKE, AKO SE POSLUZITE "CABLE LETTER". — Pristojbina je Si.—.
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
2 I 6 \V. I 8th Street	New York City '
in
iA j
DARILNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo
100	Dinar.---$ 2.50
200	Dinar.---4.80
300	Dinar.---7.00
500	Dinar.---11.25
1,000	Dinar.---21.75
2,000	Dinar.---43.00
ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše zve/« za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobili novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreei in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje.
Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljate v zaradi evropskih razmer zakasniti.
ZA NUJNO POŠfLJATEV POSLLŽITE SE "CABI.fc ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1— ZA VSAKO I'OSlUATEV V JUGOSLAVIJO
slovenic publishing co.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : :;
216 West 18th Street, New York
V jezi in razburjenju se vea-si komu kakšna beseda zaleti. Posebno ženske so v tem fpo-gledu zelo na ^lasu.
I)< kx't l<*t ^ta živela uzorno zakonsko življenje. r[# se pravi, 011 tfa je moral živeti, ker je bila ona huda in je trepetal pred njo. Človek je pa k slabemu nagnjen, in tako je tudi on zašel v veselo družbo ter ga do jutra ni bilo domov. To se je samo enkrat zgodilo, tod;i ta slučaj ji je zadostoval ter ji je dal povod naslednji pretnji r
— Predvčerajšnjim zvečer -i prišel včeraj zjutraj domov. Ce boS tudi nocoj prišel šele jutri zjutraj domov, bom vložila tožbo za ločitev zakona.
Sloviti ameriški astronom pripoveduje svojim poslušal eem pri nekem predavanju, da toplotna sila sonea počasi po, jema in da se bo v 80 milijonih let izčrpala.
Mlad reporter plane pokonci: "V koliko letih ste dejali? 1
44V SO milijonih let," ponovi profesor.
''Hvala bogu," de mladi mož in zadovoljno sede, "mislil sem že, da ste rekli v 8 milijonih let!"
m
"GLAS II A BO m New Yoi*'
Monday, December II, 1930
SLOVENE (YUOOSL2V) DAILY
Vesti iz slovenskih naselbin
Dopisi so nam vedno dobrodošli, ker vse naše ritatelje in se ž njimi naši rojaki tako-rekoe med seboj pogovarjajo.
obletnica pevskega društva v forest city, pa.
(Jmlnik ima »prav, ko jo zadnji«"- onuiiil, (.lat pororevulci |>o \ iki prireditvi molče. tako ila riiatelji n<* v« 11 o, kako je |nii«s|itev izpa Ila. pa «'«• je l»i-U ii takoj ogla-NWia |M>pr<*.j.
Iver miui v Forest City Inilj -kromni, in pa ker živimo tako blizu skupaj, zato nismo zadnjo prireditev pevskega in dramskega ilrušlva ^Naprej'* prevee oglašali. Pisali rino v li-te najvee zaradi bližnjih naselbin in ol»em*m -ino hoteli lati znati splošni slovenski javnosti, da sloven-ka naselbina v Fore.« t City, ki eernvno mala, vendar splošno znana med nagimi Slovenci po Ameriki, še t fl k o rekoč životari. To »«'j k stvari.
Pororann bilo. da pew k o in dramsko diuštvo 4'Napi v.j'' ob svoji 20-letnici priredi koncert in dve igri. In kakor je bilo ogla-erio. -o je seveda tu li izvršilo. In ako bi jaz sedaj zapi-al, «la je prireditev nad vse lepo izpadla v vseh oziriji 'bi - tem zudostil uredniku in splošni slovenski javnosti. Zli -e ioi pa. da bi bila lo le nekaka formalnost, ker bi bilo lahko res ali pa ne.
Da je društvo i»ne)jaln -v o j r>rogr;iin v zatlovol jnost vseli idiJležeiicev, širno prepričani. krer so nam dali splošno pri-
G R D I N O V I KOLENDARJJ
Ko j«' ostala na steni v hiš'. ea«!nju listina kolemlarja st nora s*»«laj z novim nadomestiti. S«' nekaj dni in stari nora umakniti novemu. Ze iJU et jih razdajamo in pošiljamo la vse kraje , domovine in Amerike tem. ki jih potrebujejo za domove in za druge na-roče. Za leto li>4() smo naredil: nekaj ispremembe in sicer v izboljšanje. Ker se vse modernizira, naj to velja tndi za ko-lendnrje. Nam se je večkrat reklo: 44Tako velikega kolei-larja pa že v stanovanju ne-maramo ne! Kolendar v kuhinji ali v stanovanju ne sme biti trgovske vsebine, biti mora nekaj umetnega, nekaj koristnega in lepega. V ta namer* iino si zamislili prav tak ko-endar za stanovanje in drugačni velik kolendar pa za trgovi ne iu velike prostore. To bo pa prav gotovo ustreženo vsem. Xaš stanovanjski kolendar je to leto velikosti 14x^0, to je ravnoprav velik, da se ga lahko obesi v najprimernejši kraj, la se lahko na njega vpisuje iri zaznamuje vsakdanje stva ri. Pri tem so hišni kolendar-ji okrašeni z modrim širokim pasom, kakor da so v okvirjih. Nedelje in prazniki so v številkah bele barve, svetniška imena dnevnih oznanil so pa napisana z rudečim berilom.
reeej koristni bodo tudi v tem, ker imajo za vsak dan prazne Trtice za vpisovanje važnih opomb, med mnogimi j krbi se rado na kaj važnegi tudi pozabi, če se pa napise že poprej nas to opomni vsak dan kot pride na viwto.
Rojaki v Clevelandu jih fnjo zastonj, kdor ga naroči Irugini, bilo v staro domovino ali kamorkoli po Ameriki pl.i ča zanj 1.') et. Razdajemo in naročila zanje jemljemo v ob.*1! prodajalnah za pohištvo. Z» naročila lahko pošljete v znamkah. Pišete lahko na 60:9 St. Clair Ave na Anton Ordiaa in Hinovi. Cle\-eland, O.
znanje in nismo slišali tudi ene kritike.
H ore j dntštvo je naredilo svoje, kaj pa Slovenci iz Forest City in okolice, ali so storili svojo dolžnost? Res, da je bila lepa udeležba in udeležencem gre vise prienanje in zahvala. Ker pa imamo Slovenci v Forest City samo kon©j enkrat na leto kako tako prinvlitev in poleg te^a je društvo obhajalo še 20-letnieo, hi morala biti dvorana polna <lo zadnjega kotička. Rojaki, ako že niste hoteli dati prizmmja starim članom za dvajsetletno narodno delo, bi Vsaj vpoš-tevali ml! udi no, «=;voje lastne otroke. V<slite. da so se ti fantje in dekleta mučili ure in ure, da t-o -e naučili pravilno izgovarjati slffvon'ske hetsedo.
O, koliko zadoščenja in ve--elja v b«wločnosti bj bili dali > svojo mleležbo! O, kako so v»-i člani z veseljem sprejeli 'brzojavno čestitko sloven-k«'-ga pevskega društva 4'Domovina" iz Brooklvna! Naj na t eni mestu v interni pev. društva 41 Njiy>rej,T izrečeni dni-štvu ''Domovina** iskreno zahvalo. Javna zahvala tmli ndeleaeneem iz T.uzonio. Pa.
Zahvali tudi vsem. ki so na e len ali drug način pomagali k tej iproi«lavi!
Math. Kamin.
} 'GLAS NARODA"
Jf počil jamo v staro doji movino. Kdor ga ho- | i če naročiti za svoje s J sorodnike ali prijate- t | Ije, to lahko stori. — J $ Naročnina za sta ri $ ^ kraj stane $7 | (talijo lista 4 Ijamo.
dem v kako letalsko Škatlo,** je okleni! \fe>s«*rsehinidt in se j«.* tudi par let držal tega sklepa. Toda zaročenega kruha se par menda največ poje in tudi Afo>ver-<-hmi:lt je moral svoj<» življenje Še enkrat zaupati letalski šikatli. Tz Berlina je marveč sprejel obvestilo, da i«* | svoje delo dobro opravil in da njegovi izumi prehajajo v last države. Zan j samega pa da bo najbolje, ako čimprej vstopi v stranko, ki ie že sila njeuove-ira kljubovanja.
MV-sorselimldt j«' razumel, ji-edel še enkrat v letalo in no kiatki vožnji pristal na Nizo-Kenils-kom. Naselil se je v tej državi in nosial nizozemski državljan Dokler j<- bil Mosser-sHimidt na Neu4šik«'ni, je Xem-čiia i me1! a najhitrejši* a^i-onla-ne. odkar pa m* »ž živi zunaj, vO se ta*ko v Aiurliji in Franciji IK)javili novi tipi. ki so boljši in hitrejši od prvotnih nemških Mevsprselimidtov.''
Kot je bilo že poročano v tem našem priljubljenem listu 44(ilas-n Naroda**, priredi slov. pevsko drušltvo 'Siovan* svoj Silve-trov večer dne lil. decembra v znani slovenski dvorani. našega znanega* rojaka Mr. Franlka Arneža, v Ridge-moočl, U I. Prijatelji '"(Slova-na*' r-ta prijazno vabljeni na to zabavo.
Se raKume, da bo okusni'li jest vin ter rzborne razne najboljšo kapljice v izobilju na razpolago, za kar bosta preskrbela maš rojaik Fr. Arnež in njegova ljubezniva post režiji va ženica. Za ])les, kar je glavno na tak večer, bo igrala izborila i^odiba, naše in ameriške komade. Pridite, da se skupno ]>o-s'lovimo od starega leta, ter si želimo srečno, vedelo in zadovoljno Novo leto 1940.
V nedeljo dne 1?4. decemllira pa priredita naša tam^buraška zJbora, .starejši in in'lajsj oddelek, f akozvani "Miklavžev <lan** in sicer v Slov. Nar. Domu v Brooklvnu, N. Y. Sv. Miklavž prišel iz daljnih višav ter dlvdaril otroke z raznimi darili. Seveda, kdor želi 1 '1i obdarjen "s posebnimi'* darili, lahko Me vnaprej "naročite pri sv. Miklavžu, to seveda lahko storite najkasneje seveda v nedeljo 24. dee. pred It. uro THipohine v Slov. Nar. Domu. Pretečeno nedeljo, kakor vam je znano, je te vrste razvedrilo priredil našim slov.
otrokom o l'bor Slov. Doma, t<s pot «pa pri hm le TamJlmraŠi -sini i. Iz prijaznosti bo SI«»v. Doni za to prireditev podaril božično drevesce. Y'se drugo stvari pa pre sik hk* Taniburaši. Tanuburaši mladin-kega zbora bo pri tej priliki igrali na'šo slov. božično "Sveta noč.** TanrfhuraŠi starejšega zbora ipa med drugimi tudi znano ameriško ".lingel Bells*' itd. < >ba zbora bosta igrala pod vod stvom našega agilnega rojaka Fvana (ierjeviča. Vstopnina prosta. Pridite v velikem številu Ter pripe'ijite svojo otrok«-.
'Nadalje pri rede tamsbnraši oibeh zborov svoj koncert isto v dvorani Slov. Nar. Domu in sicer v nedeljo 2H. januarja 1J>40. Na programu tega koncerta 1 starejši zboi igral večinoma koncertno komade mlajši zbor pa največ naše narodne komade, tako da bo dovolj raznega duševnega užitka. N;;<lalje bodo na tem koncertu prizvaiane tudi 2 igri v angleškem jeziku; imena tistih, ka-kor tudi natančneje irlode programa. bo še pozneje pravočasno poroča no v tem iNtu. Seveda tanflniraši obeh zborov tudj tfi pot nastopi jo ;«h1 vodstvom svojega požrt vovalnega vodje ^Ir. Ivana CSerjoviča.
Rojaki in rojakinje iz New Torka in okolico, udeležite se tega koncerta v velikem -tovi-'n. ter > t«-m gmotno podprite našo mladino, katera ttiicli.
SLOVENSKA PRIREDITEV V BROOKLYNU j >hd,ži	na ,»vr-
| š ju ter se vzgaja v našem slovenskem duhu. Pomislite, da poleg svoje požrtvovalnosti, ker bo li jo k vajam, p<drebuje-jo sredstev tudi za popravo i svojih inštrumentov, za plačo svojega učitelja. Ja. kje pa naj Vse to vzamejo, če jih mi ob takih (prilikah ne priskočimo na pomoč! Posebno naša lokalna slovenska društva bi zaprosil, da to vpoštevajo. ter ajwdirajo pri svojem čian-«tvu, <la se teira koncerta udeh*že v kolikor moiroče velikem števi-
NAZNANLLO
V kratkem pričakujemo
Z JUGOSLAVIJE
VKC.K) POŠ1LJATKV
Krasno izdelanih. COPAT, ročno tkane iz mehke vo'ne in mehkega usnja, gorko iu koiiKxlne; rdeče, zelene, modre in rumenkaste barve. Zelo pripravne za darila.
Iu. Pomislite, da so tani'bura-j Za l>e uatančnejše tozadev. ši vam b.li m vam bodo rade-'Mt. inf(jrmaeije glede cene it«., volje na razpolago pri va^ibi^ o|)rnito pi>in,.I10 na zna„ega
pri nnli t vali. Poleg tega je p j rojaka : Mr. ANTHONY S\'IT
SLAVIA TRADING CO 1-265 Broadway New York, N. Y.
naša narodna dolžnost, la jih podpiramo, kolikor .j«* največ mogoče, ker od naše mladine j«' vse odvi-no, da ohdr/e naše
Slovenske tradicije, naš sloven-	_
ski jezik, ter našo krasno slovensko pesen4 na ti i>t: sto]»nji j da -o odkrili na Krimn nova tudi v bodoče, kakor smo jo mi j	peroleja in bodo na njih
priseljenci iz nase stare donvo- po>1avili -Jon petrolej^kih -tol-vine prinesli s >oboj.
Z brat-kim ipozdravom
An t. Svet. poročevalce.
ČE ŠE NE VEŠ, ZDAJ IZVEŠ:
«la se !»o«l«» -c ta te:l«*n v < novieah sestali pr«-Hl>tavni k ruske in rumunske vlade le on svetovanju zan:di ponovno po
L'"odl;e v železniške!i! pronudn ^Nor'i andi«-'1 in anirh^ua lana progi Cernovice—Krakov: dja 'MJueon Alary*', ki se izza da je od javljonih v Stock-j izbruha vojne za hžujeta \ new liolmu zaradi racioniranja bon- yor-kein pristairšču. pripr.;v-eina na<l	avoi»4jr»bi1ov; ' Ijata na povratek v Rvropo;
•r
pov;
da so mi,m i četrtek pokopali štirina.jht žrtev oodmornice "Thetis" !<i -o j«» medtem i\i-gnili in j<> ImmIo %i»pei uvrstili v angleško podmorsko -iužbo;
«la >o lurške <li'žavne i»l-la-ti zariidi vohunstva aretirale <
IN
cmeev
-o fianeo-'ii piv komoini c i.
OČE MESSERSCHMIDTO-VIH LETAL.
iKadarkoli >e obravnava nemško letalstvo, ><» gotovo imenuje tudi ime Messor-sHlmiidt. V.sarkdo .se sprašuje, »la-li je ta nož kak znameniti letalec ali kak znamenit polko-vodec, ki so mu na čast imenovale neiiBŠke homlbnike z nje-govint imenom. Niti general,' niti letalec ni ta mož, marveč čisto navaden inženir z mesečno plačo 300 mark. Mož je nizke postave, nekoliko zavaljen. glavna njegova lastnost pa je ta. da ga za nobeno ceno no spraviš v letalo, pa naj se tu«li najboljši nemški tip im«*-nuje Mesšsert^ehmidt.
V,svetovni vojni jo služil kot artilerijski tehnik, po vojni so prišla lota brezposelnosti in bede. Vendar pa jo naposled imel toliko sreče, da so ga vzeli v službo pri neki kemični tovarni. Vodstvo tovarno je zatem po-talo pozorno nanj. Ker pa kemija ni bila njegova prava stroka, jo leta 15)29 prestopil v službo li Kruppu, kjer .so ga zapodili v oddelku za letala. Tu jo delal pot let in iz te dobe je znano, da ise ni vdal nikake-nm prigovarjanju, da hi stopil v stranko.
Pustite me.pri miru, jaz delam," je odgovarjal na vsa snubljenja te vrste. Toda miru mu le niso dali. Strankarska celica si je prizadevala toliko časa, da je tovarna Mes-sersdhmidta odpustila. Medtem 7>a si je bil varčni mož že prihranil majhno premoženje, da je lahko odprl ;svojo tovarno za letala in .je i-zdelal prvi heroplan tipa Mossersehmidt, ki .ao ga kmalu priznali za najboljši nemški tip. Zaradi tega je država večino svojih naročil) Vrel«, Hcindklu in jih poverila Messen^chmiidtu. .
'Nekoč je moral po zelo nujnem poslu v Berlin, zato se je o<lločil in prvič v življenju >e-del v letalo. Spotoma pa je doživel silovit vihar in letalo je moralo zasilno pristati daleč od Berlin«. "Nikoli več ne se-
Poučni spisi

AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 si ran'	Cena $1.10
Učna kujlga z« Neince la ca oue. ki ao nfin-ičine zmožni. '
AMKKIKA IS AMERaKANCi. Spisal itev. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis posameznih držav; prlseljerauJe Slo-veucev; njihova društva iu tiru-«* naroaue Ufilanove. Možato ilnetriramt.
Cena $5.00
AN(ili:SKO SLOVENSKO BERILO. SmtvU dr. F. J. Kem. Vezanr	Cena $2.00
BURSUA VOJSKA. 96 strani.
Cena 40c
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka-navodil za kuhinjo! iu dom. Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255: strani. Cena: broš $1.25, vez. $1.50
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša iz daja, 728 strani.
$5.oo
BODOČI DRŽAVLJANI naj aarot* knjižico — "How to become m *2tizen of toe United States".
V tej knjigi bo vsa pojasnila ln zakoni za naseljen*-	Cena 35C-
BREZPOSELNOST IN PROBI^Ml SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
0 EN AR. Spisal dr. Kari EngHS. 236 strani
Denarni problem Je zelo zapleten In težaven ln ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razfiirll svoj« delo tako, da bo slutilo slehernemu kot orientačnl spis denarju.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIV1NOZDR A VNIK, spisal Fran jo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega Živinorejca;
opis raznib bolezni ln zdravljenje; alike.
•
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1« -tranl.
Zanimiv potopis ■ slikami H«Ub krajev naBe stare domovine, ki «o 31oven<vm le malo anant.
Cena 70c.
GOVEDOREJA. Spisal R. .«gvart. 143 strani. S slikat**'
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 atranl.
Poljudni spisi o naravoslovju ln avezdoznan-stra
Cena 50c.
K0KONJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, (14
atranl. Cena tfdovei .... JS9 Brofi. .... JU
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 atranl
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani
Cena 30c.
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.> V«z.
Cena $125
KNJIOA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
Cena 50c
KUBIČNA RAČUNICA. Tnla vek. 144 «tr.
Navodila za lzra^unanje okroglega, rezanega In tesHuega lesa.
Cena 75c.
Ut'DSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. '
Cena 50c
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer-melj. S slikami. 100 strap' Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o iz«leamn woderne ananostl.
Cena $1.25
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. 8 slikami 168 strani.
Knjiga ca mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh.
Cena $1.00
NAROD, KY IZUMIRA. 101 strani
Poljuden oni« najsevernejšega naroda na sve-tn. Vegove Šege ln nava«le.
Cena 40c.
NAŠE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 2t24 strani. BroS.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno In strojno ključavuičarstvn t«»r žele-zoi I varstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko ve» Poljuden ln natančen opis odkrltla novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter Je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c-
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda ve2. 251 str...
Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri* nakupu ln prodaji rtotrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 atranl.
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki ae
hoče seznaniti z glavnimi črkami sodobne
filozofije.	Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani.
V	knjigi so opisani predhodniki ln Idejni utemeljitelji te svoje vratu« -uske atruje.
Cena $1.50
spomini. r.;;l«,. Jože Idivflžar.) U43 atranl.
V	tej knjgl "tuja naS znani potoplsec župnik I.avtlžar spomine na svoja brezštevilna potovanja
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUk, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
Cena broš.	Cena 50c.
slov.-angleški in angleško sloven-
slovar. 148 strani.	Cena 90c.
SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str.
Druga polovica knjige vsebuje uemsko-slo-veuski slovar ln kratko slovnico slovenskega in nemškera jezika.	Cena 40c.
uvod v filozofijo Spisal dr. Franc Veber.
352 strani.	Cena 75c.
umni kmetovalec. Spisal Frane 1'ovSe.
cena bros.	. Cena 50c.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ; burke in šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktlranje; zastavice.
Cena $1.45
vodniki in preroki. 1^8 strani.
Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje Življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod suženjstva
v svobodo.	Cena 60c.
znanstvena knjižnica, 78 strani.
Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike zaporo&klh kozakov.
Cena 50c.
zdravilna želišča. 62 strani.
Cena 50c.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta U našega kmetskega življenja.
volk spokorndt (spisal Frane Meftko; ■
...........................................tin
Trda ves.......LM
zadnji dnevi nesrečnega kralja ........he
KNJIGARNA "glas naroda"
216 West 18th STREET NEW YORK, N. Y.

Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k družabnemu uspehu.' društva potreru jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti.
•BE
DDI*" New Y*m
si«
Monday, December 11, 1939

Vaški Apostol
Spiral L. GANGIIOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X.
Najhuje ja pa Klo, ker je začela Julka v svoji nedolžno-ti posnemati ttrogc besekle svoje matere: "Ne, tega ne k*me!" ali pa: 4'To ni dovoljeno!"
iKonianu j«' hilo večkrat zelo nerodno, ker je znala Julka "graditi svojo Ijufltezen s tako bo d« v o ograjo. Da ga ima rada, «* tem ni niti najmanj dvomil. Bila je pač ena "najboljših" in zato j«« tolažil: Tiako dobre ženice nima nihče, kot jo bom jaz imel.
(Počakati l:o pa'"* moral tistega srečnega ča-a, ko nvu bo dovoljeno s srčno ljubeznijo zbuditi tisto, kar r»pi v nedolžni du^i Ju Ike, in kar se včasi zablešči v njenih golobjih očeh, bmkor odsev sveč iiz cerkvenega okna.
<'im bolj je ljubil Julko. tem bolj se je jezil na Štavda-merieo. Prav nič bi se ne pritoževal, če bi zIo<lej že vsaj za četrt ure odnese! -t aro. ki ima tako lisičje oči.
Ko je tistega <Lie dcnpel v 'bližino njene hiše ter opazil -tiro, ki je gazila sneg k sosedu, bi bil najraje od veselja za-v risk al. Se nekoliko je počakal, nato je bil v par sflko-kih i a dvorišču. Presenečen je obstal kakor človek, kateremu >e zvodeni že naipol izpolnjena želja. Da je Julka doma, je \ (tlel, s j je donel in >e razlegal iz sobe njen v (vel i. smeh. Z j jenim vred je pa še drugi glas smejal. Moški glas. Roman j«' namrši lobi vi. Toda še predno se ga je lotila jeza, je g!a» sjKiznal. Bi! je KUivdemerjev hlapec Mihol. Hlapca >c pošlje iz sol>e pa je stvar v redu.
Ko je str pil na prag, je v robi nenadoma utihnilo. V v ži je srečal hlapca, -uhotnega fanta z zvitim pogledom. Bel ] edp;:snik je imel ovit okrog ledij, iz pisnega žepa zelenega j .piča nru je molela pipa.
Romanu je pokimal in prijateljsko zašepetal: "Danes imaš .p,t srečo. Stara ni doma" Mlademu Valdhioerju ni bila mar ta zaupljivost.
< "Vem," je dejal in stopil v sobo.
"Moja, moja," je razkrilil roke in obstal kakor vkovan, Irjti ni >e mogel načtrditi ljubeznivemu prizoi-u.
Julka je sedela pri mizi, vsa v solnčni luči, ki je lila skozi obe okni. ftlelo >e mu je, ila njeni kodrasti pšenični lasje gore in da pada žareči sij na njen beli, vitki vrat. Beli ro-
"Mirna noc'' na bojišču
V poročilih vrhovnega vojnega poveljstva se cesto čita, da eo bili čez dan boji, ali manj živahne 4operacijc, noč pa da je bila popolnoma mirna. Kako je prav za prav s tako nočjo, ki jo vrhovno poveljstvo proglaša za popolnoma mirno, nam slika v "Figa-ru" francoski novinar Maurice Noel, ki je nedavno prebil na fronti eno noč in se je drugi dan silna začudi"., da je bila prav ista noč proglašena za popolnoma mirno. Pisatelj sami ni imel občutka mirnosti, pač pa je o dotični noči odnesel prav nasprotni dojeni. Maurice Noe! takole opisuje "mirno" noč na fronti:
Kratka Dnevna Zgodba
(Lxx=x>

RIJAVEC V A I. K XT I K:
c^HARTIN—VOJAK
VJUVEKB (YUGOSLAV) DA1LI
MEHKO VEZANE KNJIGE
V minulih nemirnih dneh,'besedo, ne z dejanji. Ve on,
ko smo poleg vsega drugega kalko se takim stvarem stre-utegnili pomisliti še na ne-, ze. Bil je vojak — na straži srečno Varšavo, je objela ner-jstal in ni se bal! voza o spokojnega Martina o, tir vam je Martin, to pa Sibro. Razvezal se mu je je- to! So vse njegove zgo< zik, in je presneto težko nehal, kadar jih je pričel drobiti. Namreč — da ne bo nesporazuma — bil vam je Martin svoje
•glave, roke, bsje. ('reva in jetra visijo z dreves ter se po-zibavajo v vetru, če slučajno ne rohni vihar — kosti šklcpe-čejo. Kik, kik! — Brrr! Kar Lbe ne'stresa me! — Pa poslušajte ga! j le izredno zanimive, marveč| "Kaj danes, — takrat smo ne«, ker bo zaloga kmalo tudi strašansko krvave. Uh! bili fantje, mejduš! Ena, dva|iztekla.
Razprodaj a
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se da-
kavei, ki -o gledali i/ črnega žametastega oprsniika, so se topili v luči, njen ljubki obru-z se je pa sklanjal nad šivanje. Ti-jo je odr/Jravila in šivala naprej, ne da bi dvignila oči od lela. Roman je z obema j-gkama se.u:el v zrak in stisnil pe«sti, cot da je zagrabil srečo, katere noče iapu-titi.
Taka >i kot da bi
j van v strategiji in- drugih slič-
Bataijoii ........uj^ov je>h zadevah, ki ga ne boš zle-
baš v popolni temi zasedel od-1!™ javili v zadrego. Ne z kazane mu položaje. Ljudje se I gibljejo v dveh neprijetnih ele-l
men t i h: v črni temi in v blatu lja, pojde isikat truplo pre 1
do ko'len. Poveljnilk bataljona' našo črto."
vznemirjeno naroča svojim yo-| 0 in je nekoJiko pomagal
jakom, ki se niso bili prejeli jn >tre]janje polagoma poneha-ognjenega kr-ta in so seveda
Vse je krvavo, kadar se raz-| vname, on sam, konji, kobile, dni vojak, torej človek podko- hiše, zidovi, strele, kanoni, makaroni. ceste . . sploh je krvi nič koliko! Do kolen ... in
plavajo po njej prsti, nohti,
precej nervozni. "Vogalna stra ža me skrbi. Vedite, da
iva, toda samo za kratek čas. Zopet nekdo ustreli in takoj je
, .. . "Vse na nogah, vsi zopet strelja smete otvonti streljanje. do-|-0 knjkm. iz uma
kler vaim ne dado znamenja z
raketo. Ce boste začeli streljati in vas pri tem prevzame nemir, bodo vaši izstrelki zadevali tovariše na levem sektorju." Poveljnik sani odhaja k vogalni straži. Komaj pa stopi nekoliko korakov v označeni smeri, že ise iz grmovja začuje vznemirjen klic: "Stoj! Kdo tu?" Poveljnik odgovarja: "Ne -treljaj! Jaz sem tvoj poveljnik." Toda nervozni vojak, čigar živci >o napeti do skrajno sti. ne čuje teh besedi, marveč
Morda je to , zopet posledica nervoznosti. ali pa je kdo kje res opazil nasprotnikovo izvidnico. Zdaj je 'ogenj še težje ustaviti. Za rezljale so tudi strojnice in besed častnikov sploh ni čuti, dokrer streljanje sanlo od sebe nekoliko ne potihne.
"Veste," pravi poveljnik bataljona novinarju, "ne smete se čuiditi. Prvo noč se vojaki vedno nervozni. Čez kakih 15 dni pa se bodo toliko privadili nenavadnim okolišči-
.......................................................
,,siitijii>,-i,Miiiiiiii«!lMiniir»ii»H»iitii,ini»',iii
:io je o<
delaj
.km <i;i je /.airraoii srečo, naiere noee uipu " Danes imava, danes infant pa srečo, bila ustvarjena iz same solnčne svetlobi-.*'
lil že je sedel poleg nje in pokrival njeno lice s poljubi. Nek oi i ko se je vdala tej viharni ljubeznivosti, nekoliko je branila. 4Kaj Če pride mati?"
"\*e bo je." .Zopet jo je poljubil. "Zdaj -e moram nasititi; za v-e kar :em prestradal."
"Toda mati ne .pusti — čakaj — pusti, če da--"
"'Kaj, če--"
Izvila si' mu je ter mu zapretila z iglo. "Pojili, pojili!" Hotd jo je objeti. "No verjamem* da bi si upala . .
Julka s<* je sme,e sklonila nazaj. Njene krotke, golobje oči so zadobile povsem drugačen blesk. Bliskovito ga je zbodla.	°
"Ali, Ju I k a —" Roman jo je presenečeno pogletlal Ozrla se je vanj kakor poreden otrok. '\No, zdaj veš, če -i upam, ali ne."
•"Nisem si mislih da bom dobil tako žensko." Smeje si je izsesal majhna ranico na prstu. "In nisem vedei, da imam tako sladko kri. • Najbrž zato, ker sem jo zate prelii." Objel jo je okrog pasu. "Tiii!" s pogledom mlu je zapretila. .
»"Poslušaj vendar," jo je potegnil k >ebi. "A * si moja ali ne? Ali si moja nevestica?"
"Seveda sen*," je rekla naglo kot v skrbeh, da ga bo razjezila. "Toda pus*i mi šivati. In priden bodi." V njenih očeh je bi'a zopet sanui nedolžnost.
Hrepenenje jki nji je gorelo v njem, toda njen pogled gaj e ukrotil. Nekaj časa je bil "-priden" ob njeni strani; nato! je pa rekel nevoljner	i
^ "Samo z menoj A tako resna Prej sem. pa prav na dvorišču slišal tvoj snu h."
"Veš, Mihol," je zaglobila v šivanje, "Mihol vedno take pripoveduje, da se mora človek sme jati.'* "Kaj ti je pa povedal?"
Julka se je hihitala. "O Limarici mi je pravil. In kaj so ji fantje nagodli za svečnico. Na streho so se spravili in „i dimnik zamašili, da stara copennica ni mogla skozenj." MJadi Vahfhofer je namršil čelo. .
"(Virn ne pu-te v miru ženice, ki se mora s svojim dekletom ubijati s.kozl življenje? To ni nič smešnega. To ;ie pobalinstvo "	*
Julka ga je pogledala s krotkim pogledom kot otrok, ki mu nekaj ni jasno. Nato je odločno poudarila:
"Prav ii je. Proti čarovnicam je vse dovoljeno. In T„imarica je čarovnica."	r
"Toda, Julka!"
"To vem, o tem sem prepričana. In njena hči bo tudi, ce že ni. Tisto točo poleti, ki nam je pobila ves ovse, je napravila Limarici na dekdea . Mihol jo je videl, kako je prejšnji večer eoprala in žebrala. Tako!" Julka je dvignila roke kafcor duhovnik* ko blagoslovlja.
4* Toda, Julka," jo je Roman nežno stresel za roko. "Kaj pa govoriš take stvari? Kaj takega ne sme blesti po voji gflavi."
"fV je pa re>! fv pa Mihol pravi!" "Mihol? Dober hlapec, nič ne rečem, toda če hoče koga potegniti, ga potegne."	J
Nežno je privil citkleta k sobi.	J
(Nadaljevanje prihodnjič.)
ponavlja svoj klic in obenem nam, da jih nič več ne bo mo-se čuje ropot zapirača na pu-|fflo spraviti iz ravnotežja. Na-ški. Par mučnih sekund, toda "^ijo se razločevati močne gla-
vojak na vso srečo ne streljal. Poveljnik prodirja v grmovje, se siki an ja nizko k zemlji in nekaj šopetaje, . dopoveduje straži.
Ko se vrne, se napoti z novinarjem proti jami, v kateri Midi vojak z namerjeno strojni-eo. Začuje se zopet isti klic: Mirna noč ie napolnjena z ner
sove, sluh se jim poostri in dejal bi, da jim tod i voh postane bdljši. Ko je to doseženo, imamo potem prave frontnike, hladnokrvne in izkušene."
V tem prihaja narednik in javlja: "Bilj iso kakih deset korakov pred nami, videl sem žarek žepne baterije. Tudi streljali ?o na nas in smo le voznostjo. Vojaki, ki so v tej odgovarjali." Častnik ve, kako temi prvič prišli y prednje po- jo s to stvarjo, zato mirno od-ložaje, ise spominjajo priipove- vrne: "Nikogar ni bilo. To je dovanja starejših in izkušenih živčna prenapetost, bo že mi-tovarišev o sovražniku, ki se nula." Medtem se je na vzdo-tiho prikrade in vrže ročno du začelo daniti in novinar je granato v zaklonišče, zato so preživel na fronti noč, ki pa je preveč previdni. . Vznemirjajo uradno proglašena za popolno jih sence, resnične ali namišx.je- ma mirno ne. Tu pa tam se oglasi strel, ki takoj povzroči splošno streljanje. Novinci streljajo na slepo v temo, dokler naposled kapetan ne izgmbil potreplje-nja. "Ne streljajte na slepo! Za vsak strel hočem imeti mrt-vesra sovražnika in kdor stre-
Denarne pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALUO
$ 6.00........Lir	100
11.85 ........ "	200
17.50 ........ "	300
28.00 ........ "	500
56.00 ........ "	1000
KEK SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVItŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
ISLUNA NAKAZILA 1ZVH&U. AJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1^-
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
" (TRAVEL BUREAU) II« W. 18th ST., NEW YORK

KAKO DOLGO ZDRŽIMO i BREZ SPANJA.
Učenjaki, pa tudi zasebniki so se že pogosto bavili s vprašanjem: kako do^igo more človek zdržati, ne da bi zatisnil očesa. Če preživimo noč budni na vlaku, v služibi ali pri "kro-ku", smo drugi dan nekako u-trujetii. Nič se nam ne ljubi, glava nas poboleva in drema se nam. To je cisto razumljivo, kajti manjka nam najna-ravnejvšega počitka — spanja.
Poskusi na tem polju so pokazali prav različne izsledke. Ljudem z izredno močnimi živci prav nič ne škoduje, če so nekaj časa brez spanja. Dru-srače pa je z ljudmi s slabimi živci. Ti le težiko prenašajo življenje če malo spe in postane pomanjkanje sfpanja za njihovo zdravje lahko zelo usodno.	.	* l
Pri vojakih v svetovni vojni so opazovali, da so nekateri brez Škode preživeli več noči s pičlim spanjem, drugim se je pa to zelo poznalo. Ni treba, da je človek močan, da m<u pomanjkanje spanja ne škoduje. Dovolj je, da ima dobre živce. Neki angleški zdravnik je naredil poskus sam s seboj in je brez akode preživel 80 ur brez spanja. Prekosil ga je pa neki ameriški znanstvenik, ki 114 ur ni zatisnil oči.
VPREDPRODftj
Slovensko Amerikanski
Koledar
za 1.1940
Za 50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPIS IVANA BUKOVINSKI - JA:
Iz mojega življenja.
Koledar je bogato illustriran.
Naročite ga pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street New York, N. Y.
Pošljite naročilo še danes!
— eins, zweil Habt ae.ht! Reehts um! Vsi kot eden, eden kot vsi. — Ko smo marširali >kozi mesto, so wi zijali v nas, in za nami, da o dečlah in solznih očeh niti ne govorim ne. mejdu«. Kot rožce! Kar vprašaj, neverni. &e sedaj jim je v spominu. — Bum! Bum, bum! je grmelo s fronte pa o kakemtstrahu še sledu ne! Mej-dulš! — No. pa marš i ram o, marši ramo — marši ramo, mar-širan|o —• marširamo, marši-ramo. — Počakaj, strela! Kam
Andrej Hofer Tiroleev
(Juna&kl vodja
se ti mudi Misliš da je do froii- 6 te kot od tukaj do kozolca?
"Torej marširamo, marširamo. in marširamo. Po vodi, po blatu, po suhem, po gnoju — gori in doli, gori in doli. Marširamo, marširamo in maršira-n*o. Bi marširali ne vem, do kje — toda tu jo fronta."
7.
9.
10. 11. 12.
14.
15.
17.
18.
19.
21. 22.
24.
28.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
rt.
44.
CVIartin je pomočil prst v cviček ter zarisal na prt črto.
"Tu je fronta — in so rekli. Halt! — Vsi kot eden. eden kot v-i — se pravi temu bojda tudi disciplina. —Ha, fronta! Veste sploh, kaj je fronta? — Bum! Bum! bum! Kation, cvajund- 29. firegarji z desne. — Rk! t k! t k! 30. strojnice z leve.—Restk! Tresk. Bums! arranate spredaj in zadaj — Zzzzz! Rrrrr! Zzzzz, ae-roplani od zgoraj. — sovrag okoli in okoli, tako blizu, da prileti namj, če pfljuneš — in tema kot v rogu, da fii ne vidiš rodnesra nosu. — To je fronta, mejduš! Rk! tk, tk. tk, — Sovrag? Kako sem ira videl? — Da je bila tema? Seveda je bi-la, strela, in še kakšna! — Pa metali fudi rakete. — Kako <ra ne bi videli! — Molči rajši, ki se ne razumeš v strategijo kot se je moja stara mati. —-Bog ji daj večni nlir in pokoj
—	v bilijard. — No! So nam pokazali nekam v desno. To je kota 4-69. Zavzeti jo je treba.
—	Tam da je sovraga, kakor listja in trave in kaj malega za nameček, — Se z rumom so nas postregli — najmanj liter vsakemu — in mi, juhut, v napad. mejduš! Bum. bum! — Marširamo, marširamo in marširamo — ibajonet auf — a strahopetci v beg, da se je kadilo za njimi. L.c podplate je bilo videti. — Izbiram med njimi, katerega bi se lotil. — Ha, kaj bi z revščino, si dem, to jo ucvrem za poveljnikom — generalom! — Da ni bil general ?
—	Kako da ne! ^iisto rdeče hlače je imel — na kapi in
pramenih pa zlata, da bi kupil ž njim tebe z gostilno vred. — Generala torej — ah! In sem si že videl zlato zvezdo na junaških prsih — pa jo prileti, hudič, odnekod. — Kaj vprašuješ ! Počakaj! Staro pa s postelje vrzi, če bo rogovilila, ko prikolovratiš k njej! Si mar taka copata T — Dva koraka za mano! — pa je priletelo od nekod ko — vSk, je reklo — in že je ni bilo vec, pa tudi moje noge ne. Nič ni vprašala, sme ali ne — kar pobrala jo je. mejdiuš! Tn zvezdo tudi. Kaj pa boš z eno samo nogo? — Saj čem poskušal — a je imel oni dve — in .še tako hitri! Tako je presikakoval grmovje in jarke kot naši na Balkanitadi prepone! Ah, Jepi časi. Bum!
—	Koto 469 <amo pa le zavzeli. Še pofl litra, Polona!"
Belgr&jski Biser (Vitoj Jeleuc) Beneška Vedeževalka Burski Vojska
Cvetke	(H. M a jar)
Dedek je pravil (Julij Slu psa k) Devica Orleanska Dve sliki	(Ksaver Meško)
Duhovni boj (Lovreuc SkupoLl) Fra Oiavolo Fran Baron Trrnk
(Gjuro 1'aiiUurlc) Hudo Breidno (Fr. Erjavec) Humoreske, (jroteske in Satire
( 4zov la Teffi) Korejska Brata, Irtira iz misijo-nov v Koreji (Josef Spilluiau) Mesija	, Dr. Jeglič)
Mladim Sreem, povesil ia
gladino	(K savor MtSko)
Maron, krščanski drfek z liha-nona
Ob 50 Letnici dr. Janeza Ev.
Kreka Pariiki Zlatar
Patria. Povest i/ irske juna&ke
dobe	(II. Fetl^rer1
Paberki iz Roia (Ivan AIhrelit)
Popotniki, novele in Wire
(Milan Pugelj) Požiralec
Pravljice	(n. Majar)
Pravljice in pripovedke za mladino	(S. Košntnlk)
Povesti in Slike (Ksav««r Meško) Plice Selivke	(Tairore;
PraAki Judek	(Josip Vol<->
Praprefanove Zgodbe, 1'ovestl (Anton Stražar j
Preganjanje Indijanskih misijonarjev	(Jn.sef Spllliuuh I
45.
46.
48.
49. 5t »2. 53.
55.
56.
57. 60. 61. C3.
Rdeča in bela vrtnica
(Autoii Iluonder)
Revolucija na PorttiKalskem Sisto s Šesto	(H. Federer)
Spisi Krištofa Smida Atudent naj bo fS. Fln2Kar> Suneški Invalid (S. Košut nI k > Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Josef Splllman)
Vrtnar	(Ta por«* >
Volk Spokornik in druge povesti za mladino (Ksaver MeRko)
Vojnimir al' l oganstvo tn krni
(Josip Ogrinec
Zbrani spisi za mladino
(Ensrelbert (J a ucl) Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(J. Plauluskl)
Zlat okopi	(Josef Splllman)
(Vezava nekaterih knjig je od letanja nekoliko Izkaitna.)
Ako ima kaka knjiga vte zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOR I
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK
O, tic vam je Martin, to pa
tol
Nf||||li||llllll|i|...i|llllllf|,|.l|||llll||,t ,,||ll!l|j
iiii"!-"iiiiiiiii'!l'iiun,|ii.|ii|t||||||li,nilt||||||l|
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno