Leto LXXm.. št. 80 ,1 LJubljana, ponedeljek 8. aprila 1940 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 90 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 3O0 vrst a Din 3, večji inmerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru! inseratni davek posebej. — >Slovenskt Narode velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva* ulica št. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta* telefon št. 26 — CELITE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru lOll SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Poštna hranilnic^ v Ljubljani 6L 10.351. Onemogočeni* n^iPške pfoobe u norueškiti vodah Anglija in Francija objavljata, da sta na gotovi da se prepreči plovba nemških trgovskih ladij LONDON, 8. aprila, s. (Reuter). Davi je bilo istočasno v Londonu in Parizu izdano naslednje uradno poročilo angleške in francoske vlade: V zadnjih tednih se nadaljuje nemška kampanja proti trgovinskim ladjam vseh narodnosti s povečano intenzivnostjo nego kdajkoli prej. Ze nad 150 nevtralnih ladij so Nemci v teku vojne potopili in okoli 1000 nevtralnih mornarjev je pri tem izgubilo življenje. Ti napadi na nevtralne ladje so bili izvršeni skoro vedno v nasprotju z mednarodnimi zakoni pomorskega vojevanja, * b .Idi jl A n . . U _ * i i . Nemci potope vsako nevtralno ladjo, ki je namenjena v angleške luke, in tudi one, ki so namenjene v angleške kontrolne postaje. Večkrat potapljajo celo ladje, ki plovejo iz nevtralne luke v nevtralno luko, čeprav niso namenjene v angleške luke. Očividno je, da predstavlja vse to flagrantno kršitev pravic nevtralnih držav, da pa obenem škoduje Angliji in Franciji. Nemčija krši obstoječe zakone o nevtralnosti, kadarkoli smatra, da ji bo to koristilo. Mednarodni zakoni pa so vedno priznavali vojujočim se državam pravico, da odgovore na ilegalno akcijo sovražnika z okrepi, ki bi bili v normalnih okoliščinah sicer ilegalni. Taki protiukrepi, ki so v normalnih okoliščinah sicer nezakoniti, postanejo legalni, ker je že prej sovražnik kršil zakon. Anglija in Francija smatrata, da sta primorani, da glede na take kršitve zakona z nemške strani podvzemata ukrepe, ki se jima zde v sedanjem položaju primerni. Posebno velik delež izgub na življenju in materialu je s strani Nemčije utrpela norveška trgovinska mornarica. Medtem, ko Nemčija ponovno potaplja norveške ladje in norveške mornarje. pa obenem neprestano v polni meri uporablja norveške teritorialne vode za svoj trgovski promet in zahteva obenem od norveške vlade celo oboroženo spremstvo za svoje ladje kljub vsem \ ^ , _ . " ki jih nad Norveško zagrešuje nemška mornarica na odprtem morju. Kakršnokoli je v tem pogleda stališče norveške vlade, h kateremu je prisiljena pod nemškim pritiskom, angleška in francoska vlada ne moreta tolerirati še nadalje sedanjega stanja, na podlagi katereea dobiva Nemčija preko Norveške bistveno važen material za nada- ljevanje vojne v škodo zaveznikov. Zato sta angleška in francoska vlada že sporočili norveški vladi, da si pridržujeta pravico do takih ukrepov, ki naj preprečijo možnosti, da bi izrabljala Nemčija še dalje položaj za nadaljevanje vojne ali v škodo zaveznikom. Zavezniški vladi sta sklenili, da onemogočita sovražniku stalno uporabo gotovih predelov norveških teritorialnih vod, ki imajo zanj posebno vrednost, in preprečita dovoz blaga skozi norveške teritorialne vode. Zato sta sporočili, da so gotove točke norveških teritorialnih VOd, ki SO bile po radiu že označene, odslej zaradi min nevarne za plovbo. Ladje, bodisi norveške ali nevtralne, ki se približajo tem točkam, store to na lastno nevarnost. Mine. ki bodo položene ne bodo ovirale svobodnega prometa norveških ladij do njihovih lastnih luk ali ob norveški obali. Da pa se prepreči, da bi norveške ali dru?e nevtralne ladje vstopile v nevarnostni pas. je bilo odrejeno, da bodo angleške vojne ladje okoli novih minskih polj patrolirale še 48 nr po položitvi vsake mine. V skladu z radijskim svarilom bo ta ukrep pripomogel k popolni varnosti ladij. Glasovi angleškega tiska LONDON, 8. aprila. »Sundav Times piše, da severno-zapadno dižave dopuščajo, da Nemčija potaplja njihove ladje, nimajo pa poguma, da bi izvajale trgovinske repiTsa.!ije napram Nemčiji. Paradoksno je, da prav one. ki imajo večji interesi kakor sami zavezniki, da Nemčija ne zmaga, s svojim omahljivim zadržanjem podpirajo Nemčijo. Nizozemska, ki izvaža premog v Nemčijo in dovoljuje, cia sv Nemčija preko njenega czemlja in njen h /vez oskrbuje s surovinami iz Zedmjenih držav, sania sebi najbolj škoduje. ^Economist« piše. da je danes vsakomur jasno da so ukrepi blokade potrebni tistim, ki jih prizadene, kakor tudi onim, ki se z njo okoriščajo. Samo z blokado se lahko Nemčija prisili v borbo ali pa na to, da jo opusti, toda potrebno je potrpljenje. Ekonomska vojna je namreč na poti največjega razmaha in je treba počakati, da se vidijo njeni uč nki. ^Svmdav Ebepress« objavlja sliko mačke in miši in pravi, da Anglija čaka pri vseh luknjah na trenutek ko bo morala miš priti iz luknje da se napije vode. Kje bodo polmene mine Spore Silo angleške in francoske vlade norveški vladi PARIZ 8. aprila, s. (Havas). Angleška in francoska vlada sta obvestili norveško vlado o položitvi min v norveških teritorialnih vodah s posebnima notama. Noti ugotavljata v uvodu, da je nemška pomorska kampanja naperjena proti trgovinskim ladiarn v«=eh narodov ter da je izvajana z _ ki ne pozna primera. Nada'.je omenjata noti kršitev nevtralnih pravic s strani Nemčije ter ugotavljata, da An sli.i a in Francija ne moreta trpeti, da bi Nemčija še nadalje prejemala važno blago za nadaljevanje vojne preko norveških teritorialnih vod. Noti omenjata, da je čili Anglije in Francije v vojni zmaga principov, ki edini morejo omogočiti malim evropskim državam svoboden obstoj. Nikdar, pravita dalje noti, ne bosta Anglija in Francija sledili v svojih ukrepih nemškemu nasilju ter se bosta vedno ravnali po zakonih Hovečanstva, Potem sporočata noti. da sta sklenili angleška in francoska vlada, da onemogočita Nemčiii svobodno uporabo norveških teritorialnih vod in prehod ladij, ki vodijo vojno tihotapsko blago skozi norveške teritorialne vode. Noti nato navajata točno, kje bodo položene angleške in francoske mine. Določena so tri minska polja: A) Odsek Stadlandet: Mine so položene med norveško obalo in naslednjimi postojankami: 1. 62 stopenj 11 minut. 6 selcund severno. 5 stop. & snin. 12 sek. vzhodno : 2. 62 stop. 9 min. 24 sck. severno. 5 stop. o min. 13 sek. vzhodno; 3. 62 Stop. 12 min. 1P *«-lc. severno. 4 stop 49 mm. 30 seV. vrhodno: 4. 52 stop. 19 min. V> *ek. severno. 5 stop. J min. 30 sek. vzhodno: 3. 62 stop. 12 min. 0 selc. severno. 5 stop. o min. O sefc. vzhodn«. B) Odsek 75ud: Mine so položene med norveškimi obalami in postojankami: 1. 62 stop. 58 mio. 2"* sek. severno. T stop. 5 min. 30 sek. vzhočno; 2. 63 stop. 3 min. 30 sek. severno, 6 stop. 94 min. O sck. vzhodno ; 3. 63 seor* 7 min.. 12 sek. severno. 7 stop. 5 min. 30 sek. vzhodno; 4. 62 stop. -so. mjn> 24 sek. severno, 7 stop. 7 mm. 15 sck. vzhodno. O Odsek VVestfjord: Mine so položene med norveškimi obalami in postojankami: L 67 stop. 24 min. 40 sek. severno, 14 stop. 34 0 sck. vih sek. vzhodno; 6. 67 stop. 26 min. min. 30 sek vzhodno. Obe noti pravita dalje, da položitev min V teh predelih ne bo preprečila norveškim ladjam dostopa do njihovih luk in tudi norveškim državljanom dostopa do vasi na obrežju. Angleške in francoske vojne ladje bodo 48 ur po položitvi* min patru-lirale okoli minskih polj. da opozore ladje na grozečo nevarnost LONDON. 8. aprila, s. (Reuter). Noti, ki obveičata norveško vlado o položitvi min v norveških teritorialnih vodah, sta izročila norveški vladi angleški in farncoski poslanik. Angleška nota ugotavlja med drugim, da goji Anglija vse simpatije tako za Norveško, kakor tudi za vse druge nevtralne države, ki so izpostavljene nemškemu pritisku. Obenem pravi nota. da Norveška zaradi nemškega pritiska ne more več varovati sama svoje nevtralnosti ter da zato prevzemata zaščito norveške nevtralnosti s svojimi ukrepi Anglija ir Francija. Angleške vojne ladje so takoj odplule na mesta, na katerih so zavezniki položili mine. Po zadnjih poročilih angleške vojne ladje že patrolira jo ob vseh novih minskih poljih. Francoski komentar o zavezniških ukrepih PARIZ, 8. aprila, s. (Havas). V zvezd s položitvijo min po zaveznikih v norveških teritorialnih vodah opozarjajo na zanimiv precedenčni primer, ki se je pripetil v svetovni vojni. Tedaj je mogla Anglija pošiljati Rusiji vojni material samo preko švedskih teritorialnih vod, ker so bile tako Dardanele kakor tudi Baltiško morje zaprte za uporabo njene mornarice, 1915 je potem švedska vlada na nemški pritisk prepovedala nadaljnji prevoz angleškega vojnega materiala za Rusijo skozi svoje teritorialne vode in je zato švedska mornarice sama položila na več mestih mine v svojih teritorialnih vodah. Princip, na katerega se je sklicevala tedaj švedska vlada, da namreč prevoz vojnega materiala skozi nevtralne vode ni dovoljen, je MI te- laj priznan od vseh nevtralnih držav. Se-■j pa se druga severna država. Norve-- i. sklicuje v prav nasprotnem smislu na mednarodne zakone. češ, da dovoljujejo prevoz železne rude skozi norveške teritorialne vode. Če je Nemčija lahko prisilila -vedsko, da je položila mine v svojih te-torialnih vodah, ni razvidno, zakaj ne bi smela Anglija položiti min v norveških • ritorialnih vodah. V vsej zadevi bo odločilo, kdo bo močnejši, ali Anglija s svojo voljo, da ustavi nemške transporte, ali pa Nemčija z željo, da še nadalje uvaža švedsko železno rudo. Vprašanje je predvsem to, ali Nemčija švedsko železno rudo tako zelo rabi, da bo zaradi tega voljna riskirati konflikt. V povečani meri bi Nemčija železo rabila predvsem v primeru, če bi ga hotela uporabiti za splošen napad na zapadni fronti. Nedavno je bilo mnogo govora o možnosti take ofenzive. Ce pa Nemčija nima na razpolago dovolj železa, velike ofenzivne akcije sploh ne more začeti. Izfava Sranesskega blokadnega ministra PARIZ. 8. aprila, e. Francoski minister za blokado Georges Monet je po svoji konferenci v Londonu z angleškim blo-kadnim ministrom Crossom in angleškim ministrom za gospodarsko vojno izjavil: G Cross in jaz sva pretresala rezultate tikrepov. ki so bili doslej izvršeni in sva sklenila, da se uvede cela vrsta novih ukrepov, da se Nemčiji onemogoči nadaljevanje vojne. Mi ne želimo škodovati ukreniti vse potrebno, da škodujemo vojni j Revnaudu. Prav tako je Revnaud sprejel sposobnosti Nemčije. V kratkem bodo vid- j francoskega poslanika na italijanskem dvoru Francois Ponceta, generala Nogesa, rezidenta v Maroku, generala Weyganda, mi- ni rezultati politike ojačene blokade. V ostalem so že doslej doseženi rezultati zelo povoljni, zlasti glede petroleja, mineralij. olj, tekstilij. železnih rud in drugih predmetov. Glede vseh teh surovin ima Nemčija nedvomno že notranje težkoče. Prav tako je z železom. Težka nemška industrija nima dela zaradi pomanjkanja železa. Na vprašanje nekega novinarja, koliko časa bo trajala ta čista gospodarska vojna brez ofenzive, je Monet ironično odgovoril: Tega ne vem. Kdaj mislite, da bo prišlo do ofenzive? i je vprašal novinar. >Naš namen je. da nasprotnika prisilimo z blokado, kolikor moremo, a sami še podvojimo svoje moči. Čim bolj ga oslabimo z odvzemom potrebnih surovin za vojno in čim bolj oviramo njegovo industrijo, tem bližje bo trenutek, ko mu bomo zadali odločilni udarec. Eden izmed ukrepov, ki so bili določeni na konferenci v Londonu, je ta, da zapremo vse vrzeli blokade, namreč, da zapremo tudi tiste prehode, skozi katere je nemškn trgovina izvažala svoje blago kljub blokadi. Drus ukrep bo sistematski nakup raznesa blaga na nevtralnih tržiščih, da se na ta način oslabi Nemčija. Nadalje je Monet naglašal. da se bodo po trgovinskem sporazumu med Anglijo in skandinavskimi državami ter po an-gleško-nizozemskem sporazumu sedaj še gospodarski odnošaji okrepili Naoravljeni so tudi že aranžmaji z jugovzhodnimi državami. Potrebno je le še. da se olaiša procedura angleške kontrole pod pogojem, da nevtralci dokažejo, da nimajo namena nistra Frossarda in Mandela, poljskega zunanjega ministra Zaleskega In novega mehiškega poslanika Rodrigeza, ki mu je izročil kopije svojih akreditivnih pisem. Ustavljen jugoslovenski tovorni parnik Dubrovnik, 8. aprila, e. Sem je prispela vest. da je v angleških vodah neki angleški rušilec ustavil paraike raznih narodnosti, med njimi tudi jugoslovensko tovorno ladjo »Dubac«, ki je prevažala blago iz Cipra v Benetke. Parnik je bil odveden na Malto, kjer ga bodo pregledali, nato pa bo lahko nadaljeval pot. koristim nevtralcev, toda imamo pravico 1 blaga izvažati v Nemčijo. ZavegHiš: ofenziva a diplomatska Danes se sestali v Londonu angleški zastopniki v balkanskih državah LONDON, 8. aprila, s. (Reuter). Danes bo v zunanjem ministrstvu v Londonu prva konferenca angleških poslanikov v balkanskih državah. Konferenci bo predsedoval zunanji minister lord Halifax sam. Poleg angleških poslanikov v Atenah. Sofiji. Beogradu, Bukarešti in Budimpešti bodo na konferencah navzoči tudi angleški veleposlanik v Ankari Knatchbull-Hughessen, veleposlanik v Rimu sir Percv Loraine in veleposlanik v Moskvi sir Wil-liam Seeds. Današnji angleški listi se bavijo predvsem s to konference poslanikov iz balkanskih držav. ^Times« naglasa, da sta Anglija in rFancija pričeli veliku diplomatsko ofenzivo na vsej črti. Povsod od Daljnega vzhoda pa do Norveške so bili sprejeti ne samo sklepi, temveč tudi izvršeni ukrepi, da se zoži blokada Nemčije. Anglija postopa pri tem. kolikor je le mogoče, tako. da ne prizadeva trgovskih in drugih interesov nevtralnih držav. »Dailv Telegrnph. naglasa, da zasleduje konferenca balkanskih poslanikov v Londonu predvsem namen, da balkanske države izloči iz gospodarskih vezi Nemčije. ^Times« še posebej poudarja važnost dejstva, d? bo pri konferenci navzoč veleposlanik v Rimu. Loraine List nag'ara. da važnosti italijanskega stališča zlede Balkana ni bilo nikdar mogoče ignorirati, v sedanjem trenutku še manj nego kdajkoli nrej Obenem poudarja tudi važu^sl dejstva, r?a bo ari kor.feren^i navzoč veleposlanik v Moskvi, Seeds. »Times« se bavi danes *udi ponovno z ustanovitvijo angleške trgu .-iri^ke korporacije -Enco- za Balkan. List pravi, da je bila ustanovitev te družbe pozdravljena v vseh bakenskih državah, tako tudi v Bolgariji, k: je sicer v še ožjih trgovinskih stikih z Nemčijo nego druge balkanske države. Na Balkanu žele manj nego kdajkoli prej. da bi postali gospodarsko popolnoma odvisni od Nemčije. Ker temelji zmena bla~a med Nemčijo in balkanskimi državami na klirinški osnovi, pošiljajo si- S cer balkanske države v Nemčijo živila in j petrolej, pIa~i!o pa prejemajo samo v bio- | kiranih rsCunih v markah. Nemčija po- | nuja baTkr.nskim državam manufakturno I blago, ki ga te pogosto ne rabijo. Vrednost ! marke se mrrnjša, transportne težave med Nemčijo in Balkanom pa so vedno večje, j Anglija ne bi za začetek svoje trgovinske akcije na Balkanu mogla izbrati nobenega ugodnejšega trenutka. Ima denar na razpolago za nakar s. nevtralne države Angliji zaupajo in vedo. da ima oblast nad morji. Ta nadoblast nad morji daje Angliji možnost, da vse blago, ki ga kjerkoli kupi, lahko dospe v Anglijo. Vse to mora dajati nevtralnim državam pogum, da se V svoji trgovini naslonijo na Anglijo in Francijo. Zavezniki so postali energični kar mora dajati nevtralnim državam tudi zavest da je prišel čas. ko Nemčija ne bo več mogla pričeti voj- nr. gospodarskem iJcoioškem polju. niti na vojaškem ali Jamstvo z vojsko generala Weyganda LONDON, 8. aprila, e. Kakor se doznava bo poieg lorda Haiiiaxa prisostvoval važni konferenci diplomatskih predstavnikov Anglije na Balkanu in jugovzhodu Evrope tudi ministrski predsednik Chamber-lain. V četrtek bo tajna seja spodnje zbornice, ki se bo bavila z ukrepi za ojače-nje blokade. Glavna referenta na tej seji bosta ministra Churchill in Cross. ki bosta poročala o ukrepih, ki se pripravljajo in ki so neposredno pred izvršitvijo. Francoski ministrski predsednik Paul Revnaud je že konferiral z nekaterimi svojimi diplomati na jugovzhodu Evrope in bo na tajni seji senata jutri v torek podal podrobna pojasnila. Cilj sestanka angleških diplomatov iz podunavskih in balkanskih prestolnic je ta. da se zamašijo vrzeli, ki so še ostale v blokadi proti Nemčiji. »Sundav Times« piše v zvezi s tem, da pripravlja Anglija na jugovzhodu nove ukrepe. Najprej bo pokupila vse blago, ki s-a sicer kupuje Nemčija, nato pa bo ponudila sistem jamstev z armado generala \\eyganda. Nihče ne more trditi, da Anglija daje jamstva, ne da bi poskrbela, kako naj bi jih ustvarila. Pariz, 8. aprila, e. Predsednik republike Lebrun je sprejel včeraj v avdijenci beograjskega poslanika Brugera, ki je bil pozneje sprejet tudi pri predsedniku vlade Gobbeis o prijateljstvu Italije MILAN. 8. apr. br. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je dal posebnemu poročevalcu Mussolinijevega glasila »Popolo d' Itallae daljšo izjavo o italijansko-nem-ških odnošajih. Med drugim je naglasil: Sodelovanje med Italijo in Nemčijo je treba presojati čisto drugače kakor sodelovanje med katerimikoli drugimi državami. Za odnošaje teh dveh držav so odločilni trije momenti: 1. skupni interesi, 2. skupni vidiki in 3. skladna ideologija. V takem primeru je bilo nujno, da so se odnošaji med našima dvema državama razvili v najtesnejše prijateljstvo in zvezo. Skupnost interesov naših dveh držav ni odvisna od razvoja dogodkov. Zato so se tudi še poglobili, odkar se je pričela sedanja vojna. Odgoden Churchillov govor Francozom London, 8. aprila (Reuter) Govor, ki hi ga snoči moral Churchill govoriti francoskemu narodu je bil odgođen. Churchill bo imel ta govor prihodnje dni. Italijanski vojaški piloti v Bukarešti Bukarešta, 8 aprila s. (Ass Preos.) V Bukarešto je prispelo 30 italijanskih ▼©jaških piilotov. ki bodo vežbali rumunske lo-talce v rabi letal, ki jih ie Italija nedavno dobavila rumunskt vojski. Preselitev Litovcev iz okupirane Poljske Kovno, 8 aprila br. Litva ir Sovjetska Rusija se po diplomatski poti pogajata n preselitev 60.000 Litcvcev iz Bele Rusijo in Zapadne Ukrajine v Litvo Pogajanja ao tik pred zaključkom. Rusko-faponska trgovinska pogajanja prekinjena Moskva, 8. aprila s. (Ass. Press) Trgovinska pogajanja med Sovjetsko Rusijo in Japonsko niso uspela. Japonska delegacija je predčasno zapustila Moskva Vodja delegacije, ki je bil imenovan za japonskega poslanika v Stockholmu, je odpotoval na svoje sdužbeno mesto, kjer bo v kratkem izročil svoja akreuitivna pisma. Druga hčerka egiptskega kralja Kairo, 8. aprila AA. (Reuter) Kralji« Fari da je rodila drugo hčerko. Mati m otrok sta zdrava. Rove težkoče pri pogajanjih Nemčije v Bukarešti Rutuunija noče pristati na kake nove koncesije Nemčiji BUKAREŠTA, 8. apr. Pogajanja, ki jih vodi nemški delegat dr. Clodiua v Bukarešti in ki so bila prekinjena med obiskom ;'U2TOslovenskega trgovinskega rninistra dr. Andresa, so se zadnje tri H ti! nadaljevala pod istimi pogoji, pod katerimi so se pričela. V krogih, ki sodelujejo pri teh pogajanjih, izjavljajo, da so pogajanja naletela na nove težave in da se na rumunski strani opaža precejšnja nepopustljivost, čeprav so prej verjeli, da bodo nemški pogoji sprejeti tem prej, ker je dr. Clodius dobil pooblastilo od nemške vlade, naj obljubi Ru-muniji tudi politična jamstva. Kakor se doznava, se bo nemška delegacija v kratkem vrnila v Berlin. Prej pa želi razčistiti še naslednja vprašanja: 1. Nemška delegacija zeli, da bi te dni drsali niti i priilo do sporazuma y zadevi rum unski h naročil pri češkoslovaški oboroževalni industriji, ki so bila sklenjena v češkoslovaških kronah, na ta način, da bi se ta znesek pretvoril v le je in potem v nemške marke na podlagi njenega tečaja, 2. Kar se tiče tečaja marke v odnosu nasproti le ju, nemški delegati ne zahtevajo več, da bi se tečaj marke povišal, ker je Rumunlja v zameno zahtevala kompenzacijo izvoznih cen za primer, če bi prišlo do devalvacije marke, ki bi onemogočila vsak dobiček. 3. Nemška delegacija ne zahteva več povečanja izvoza petroleja, ker je v Rumu-niji naletela na odločen odpor. Rumunlja je v tem pogledu postavila nove zahteve, in sicer, da naj se petrolej, ki služi za transport ladij po Dunavu, plača v devizah. 6 nemških letal sestreljenih Letalski boji nad Severnim morjem in zapadno fronto London, 8. aprila, s. (Reuter). V letalskih bojih je bilo vcVraj sestreljenih najmanj 6 nemških letal. Angleško letalsko ministrstvo je objavilo, da je angleška patrola nad Severnim morjem včeraj popoldne naletela na več nemških letal in se zapletla z njimi v borbo. Eno nemško letalo je bilo uničeno, drugo pa tudi najbrže težje poškodovano. Dve angleški letali se iz te bitke nista vrnili na svoje oporišče. Nad zapadno fronto je bilo včeraj, kakor javlja francosko vojno poročilo, sestreljenih 5 nemških letal, eno Izmed njih v borbi z angleškimi letali. O tej slednji borbi poročajo naslednje podrobnosti: V bližini Metza so angleška letala naletela na veliko formacijo nemških letal. Prišlo je do več zaporednih bitk v veliki višini. Eno izmed nemških letal tipa >Messerschmltt 109* je treščilo na zemljo Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča. Na Orknejskem otočju je bil včeraj trikrat letalski alarm. Torpediranje norveške tovorne ladje London, S. aprila, s. (Reuter). Nemška podmornica je zopet v posebno krutih okoliščinah potopila neke norveško trgovsko ladjo. V soboto zjutraj ob 2.30 je brez svarila torpedirala norveški 2000 tonski par-nik »Navara«, ki je vczil iz angleške luke Swansea premog v Oslo. Ladja je potovala sama brez vsakega spremstva. Držala se je svoje redne poti in ni uporabila radia, ko se je približala podmornica. Ladja se je potopila v dveh minutah, potem ko jo je zadel torpedo. Nemška podmornica je pol ure krožila okoli mesta katastrofe, ne da bi pomagala posadki pri reševanju. Vsi oficirji in devet članov posadke >NavareNavare« se je nato *e prevrnil in se je posrečilo mornarjem, ki so bili v drugem čolnu rešiti samo 4 mornarje. 11 Članov posadke je ostalo S ur v čolnu na odprtem morju, preden jih je opazilo angleško letalo ter opozorilo druge ladje na ponesrečence. Neka finska ladja je nato vseh 14 mornarjev rešila. V bližini Firth of Fortha je bil torpediran ali pa je naietel „a mino 2.000 tonski motorni paraik rBjorhauk«, ki se je potopil. Norveška je izgubila od začetka vojne Že 55 ladij v skupni tonaži 120.000 ton. Poleg tega je izgubilo življenje 400 norveških mornarjev. Torpediran francoski petrolejski parnik Lizbona, 8 aprila br. V soboto je pripluli v tukajšnjo luko iz Amerike parnik, čigar kapitan je oblasti informiral, da je na Atlantskem oceanu med Azori in Madeiro naletel na 8000tonsk' francoski petrolejski parnik, ki je bil močno poškodovan. Na njem ni bilo žive du>e Kakor domnevajo, j je bil francoski parnik torpediran. Nesreča nemške ladje ob Švedski obali KodanU 8. aprila s. (Reuter) Ob zapadni švedski obali se je ponesrečil včeraj 50u0tonski nemški trgovinski parnik »Curi-tiha*. Dve danski ladji sta odšli na pomoč in upajo, da bo mogoče ladjo rešiti. Nesreča nizozemskega vojaškega letala Amsterdam, 8. aprila, s. (Reuter). Na rotterdamskem letališču je padlo na tla nizozemsko vejško letalo in se razbilo. Pilot se je ubil. Ysmmevlški teden Za zaključek bo imel predsednik Roosevelt važen govor — Ustanovitev mednarodne pan-ameriške banke WASHINGTON, 8. aprila. AA. (Havas). Danes se je pričel vseameriški teden z mnogimi velikimi svečanostmi, komemora-ciiami Vrhunec proslav bo 30 o: predsednika Rooseveita 15. aprila za zaključek vseameriškt,-ga tedna. Kako 00 ta govor važen, se vidi po tem. da ga bodo prenašale radijske postaje obeh ameriških celin, kakor tudi veliko število drugih postai po Viem svetu. Govor predsedn '*hom so nastopile cie-kiice (16). Ohč'natvo jih je nagrabilo z prav viharnim odobravan jem. Po^em se je vrsta dečkov izkazala pri telovadnem orodju, s preskoki če% konja na šir z ročaji s piožno desko. Za njimi so nastop le zapet deklice (10). Izve:le so zelo ljubko in skladno vajo z okrašenimi loki. Nastopila je tudi moška deca, in sicer z igrami. Vrsta narasčajnic je nastopila z \a-jami na dvoviSinski bradlji. Izvedle so vsaka po eno vajo povsem posrečeno. Za njimi je nastopila na bradlji še vrsta članov, prav tako uspešno. V drugem delu akademije je lastopilo najprej 8 naraSčajnic z ućinkovitimi simboličnimi vajami. Vrsta n^j-aščajnikov je pa nastopila na krogih. Članice so izvedle lepo vajo a kiji. Za nj^mi je nastopila vrsta članov na drogu. Petorica moškega I naraJcaja se je pa izkazala s težkimi pro-i Sttmi vajami. Za zaicl>uoak aq nastopili Člani z novo telovadno skladbo, ki jo je zložil načelnik br. Berdajs, »Koračnico«. Ob zaključku so vsi navzočni zapeli sokolsko himno. Vaditeljski zbor šišenskega Sokola je lahko zadovoljen z lepo prireditvijo. Nesreča na gorenjskem kolodvoru Ljubljana. 8. aprila Ko je snoči okrog 20.20 privozll dolg tovorni vlak iz št. Vida proti gorenjskemu kolodvoru, strojevodja ni opazil naproti vozeče premikalne garniture. Vlak je privozll že do prelaza na Kavškovi cesti, in sicer z brzino okrog 20 km na uro, ko je prihajajoči vlak opazil strojevodja na lokomotivi premikalne garniture. Kolikor mogoče hitro je ustavil lokomotivo in se pričel na ovinku proge umikati, vendar ga je že naslednji hip dohitel tovorni vlak in je prišlo do silnega karambola. Lokomotiva tovornega vlaka je odbila na drugi lokomotivi nekaj prednjih plošč in strla odbijač, nakar je sledil sunek nazaj. Za lokomotivo tovornega vlaka je službeni voz, ki so ga težki tovorni vagoni stisnili in smečkali, vlako-vodja Jovanovič pa se je neprlčakovno znašel na vrhu stisnjenega železja. Tudi strojevodji tovorneg-a vlaka se ni pripetilo nič hujšega, le kurjač je dobil nekaj prask. Na kraj nezerode so kmalu prišli zastop niki železniške direkcije, takoj pa je bilo pozvano tudi železniško tehnično osebje, ki je očistilo progo, tako da promet ni bil moten. Vlakovodio se prepeljali v bolnico, kjer pa so ugotovili, da je samo malo opraskan. SOKOL — Meddruštveni odbor ljubljanskih sokolskih društev. V sejni dvorani Narodnega doma je bila nedavno seja odbora ljubljanskih sokolskih društev, kjer so Se določile smernice za bodoče sokolsko delo. Za predsednika je bil izvoljen starosta Ljubljanskega Sokola br. Janko Jazbec, njegov namestnik je br. dr. Franc Kan-dare, za tajnika br. France Ahčin, za namestnika br. dr. Kamilo Wildman. Med drugimi sklepi je bilo soglasno sklenjeno, da se ljubljansko sokolstvo udeleži celjskega zleta v po.'nem številu ln se do sedaj prijavilo iz sedmih društev nad 800 pripadnikov. Vsa društva bodo prejela v prihodnjih dneh potrebna navodila in prosimo, naj nam na to okrožnico odgovorijo v določenem roku. Ljubljansko sokolstvo se bo udeležilo 26. maja v polne.. Številu razvitja prapora Udruženja rezervnih častnikov, isti dan popoldne pa bo imel Ljubljanski Sokol v Tivoliju telovadni nastop. Meddi-uStveni odbor je nadalje sklenil, naj se v bodoče po glavnih skupščinah skliče seja meddruštvenega odbora, kjer se bodo določili dnevi nastopov ljubljanskih sokolskih društev, da ne bo na en dan po več nastopov. Tatvine Ljubljana, 8. aprila V nekem bufetu je ukradel žepar Adoifu Heidcggerju iz žepa črno usr.jato listnico, v kateri je imel 3300 din v bankovcih. V mizariko delavnico Antona Rojme v Slomškovi ulici je bilo te n, je bil imenovan za sodnega tolmača za angleški, francoski, italijanski, latinski m nemški jezi* pri okrožnem sodišču v Ljubljani. — Dekanat juridi*ne fakultete v Ljubljani poziva gg slušatelje, ki že imajo ab-solutorij pravne fakultete in žele še v letnem semestru 1939-40 polagati pravosodni ali državoslovni izpit ali katerikoli ri-goroz, da vlože svoje prošnje najkssnoje do 20. i prila 1940. da jim bo mogoče določiti termin še v maju 1940. Mesec junij je pridržan predvsem za gg. slušatelje, ki bok) absOiVirali svoje pravne študije v tekočem semestru in za t ste. ki .iim rok za prlaganje izpita, obnosno rigoroza šele takrat poteče. — Predstavnici madžarskega turiMiia. ki smo o njihovem prihodu v Slovenijo ie v soboto obširneje poroča:i, prispo v Ljub-liajio Sele danes popoldne ob 16.42, ne pa že zjutraj, kakor je b?lo prvotno n I povedano. Po prihoiu v Ljubljano bodo z avtomobili ob skali Ljubljanski grad, nato pa z avtobusom nadaljevali pot pioti Bledu kjer iim bo d revi prirejen v Grami-ho-telu Toplice banket. Jutri boJo ostal; na Bleuu. od koder bodo obiskali tudi Boh nj v Ljubljano na se bodo vinih v sredo in o-Makali IN aro* no galeiijo ter sli Ogledali druge znamenitosti, sprejeti pa br>io tuli pri ž lponu. Iz Ljubljane se odpeljejo v siedo ob 13 11. — Udeležba Francije v na$f zunanji trgovini se je povečala, s trgovinskim sporazumom decembra so Se zelo spremenili gospodarski odnosi med našo državo in Francijo. Jugoslavija plačuje sedaj svojo dolgcve v frankih, med tem ko jih je prej v dinarjih, ta denar pa Francija uporablja za večje nakupe b^ga pri nas. Francija kupuje predvsem blago, ki ga jo prej uvažala iz Amerike, slcandinavskh d žav in Nemčije, in sicer kmetijske pn«'elke. predvsem les. konopljo, sveže sadje in ži-vno. Naš izvoz v Franc jo se je prve mesece tega leta zelo povečal. — Organizacija trgovine s s ta rim železom. Prihodnje dni bo v Beogradu seja posvetovalnega odbora za metalurgi jake industrijo. Na nji bodo razpravljali o uredbi za organizac'jo zbiranja in prodaje starega Železa. Po tej uredbi bodo zbiralci morali imeti posebno dovoljenje za zbra-nje in določene bodo minimalne c^n?. Izdani bodo tudi ukrepi za pravlno razdelitev zbranega starega železa med posamezne industrijske stroke. — Letošnje knjige Sl°ven«ke matice. Prihodnji mesec bodo Izšle v založni Slovenske matice kakor redno vsako leto tri lepe knjige. To zasluži še posebno pozornost, ker bodo vse tri knj ge izvirne, in sicer -no znanstveno delo in dva romana, skupaj v obsegu nad 900 strani. Jože Pahor je napisal zgodov nski roman »Matija Gorjam iz do^ kmečkih upo.ov. Knjiga bo obsegala 41 0 strani. P satelj je znan po svojem zgc-^ovinskem romanu >Seremssimae m romaj1' s socialno tendenco »Medvladje«. Zelo dobo pripovedno delo bo tudi 2 Povest o o -ij-rtn ljudeh«, ki ga je napisal naš najp'odov—ei^ "n naj-priljubnejši pisatelj mlajše gene±acje Miško Kranjec. To bo že tretje Kranjčevo delo v založbi Slovenske matice. Knjiga kaže vse odlike Kranjčevega pripove< ruškega daru Ln njegovega sloga. Tretja knjiga ?«Doktor Valentin Zamik, narodni bucitelj. pisatelj in politik« obsega posebno zanmivo poglavje iz nade kuhuine in polit čne zgodovine. Napisal ga je Miroslav Gorše. Knjiga bc obsegam okrog 250 sLranl leksikcnskega formata To bo v resnici lep knjižni dar za članstvo Slovenske matice, saj bodo dob'li vse tri knjige za letno Članarino 50 din, med tem ko Je vsaka posamezna knjiga najmanj toliko vredna. — Reorganizacija Jugoaloven^kega veterinarskega združenja. Včeraj je bil v Zagrebu kongres Jugoelovenskega veterinarskega združenja, na katerem Je bilo sklenjeno reorganizirati združenje tako, da se ustanovi posebno Hrvatsko veterinarsko društvo, ki bo tvorilo z Jugoslovenskim veterinarskim združenjem Zvezo veterinarskih združenj Jugoslavije. Ta predlog je bil soglasno sprejet. — Tudi Izseljenska zveza likvidirana. Včeraj je bil v Zagrebu občni zbor Izseljenske zveze. Na njem je bilo sklenjeno ustanoviti posebno Izseljeniško zvezo za banovino Hrvatsko. Dosedanja Zveza organizacij izseljencev Jugoslavije se likvidira in poleg hrvatske se ustanovi Se srbska in Slovenka izseljenlfika zveza, — Iz »Službenega lista«, »službeni list kr. banske uprave dravske banovine« at. 28 z dne 6. t. m. objavlja uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o taksah, uredbo z zakonsko močjo o izločitvi upravne občine Čatež iz območja okrajnih sodišč v Kostanjevici in Krškem in občine Velika dolina iz območja okrajnega sodišča v Kostanjevici in njiju pripojitvi k območju okrajnega sodišča v Brežicah ln o izločitvi kat. občine Bls Iz območja okrajnega sodišča v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in nje pripojitvi k območju okrajnega sodišča v Ptuju, uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrara« reforme na veleposestvih, pravilnik o izdajanju in uporabljanju »bonov za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki« pc uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov (čl. 18. uredbe), dopolnitev naredbe št. S o omejitvi prodaje tekočega goriva, odiočbo o količini bencinske mešanice, Ki se oc'ćaja na karte (kupone) za pogon motornih vozil, uredbo o prispevanju občin občinskim kmetijskim skladom in sreskim kmetijskim odborom, odredbo o postavitvi predsednika ln podpredsednikov mojstrske izpitne komisije pri Zbornici za TOI v Ljubljani, razglas o ustanovitvi samostojne rimsko-katoliške župnije sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru in razne objave iz »Službenih no vin«. — Izvoz nafte živine v Italijo. V Italijo je odpotovala včeraj delegacija naše direkcije za zunanjo trgovino na pogajanja o izvozu nase ž-vine v Italijo. Dosedanja pogodba je potekla 31. marca in treba je Skleniti novo. Pogajanja so se 1 ričela danes na Reki. — Zveza agronomskih združenj ustanovljena. Včeraj je bil v Beogradu občni zbor Udruženja jugoslovenskih agronomov. Po daljši debati o likvidaciji dosedanjega združenja je bil dosežen sporazum, da se ustanovi Zveza, agronomskih združenj kraljevine Jugoslavije kot vrhovna organ za-cija srbskega, hrvatskega in slovenskega združenja agronomov. V večjih združenji!) se pa lahko ustanove se posebna združenja, če pristane ta na to 2 tretjini članov. -1 Poseben vlak na telimo >la^turSKa : hrvatska reprezentanca. V nedeljo 2. maja bo v Budimpešti prva reprezentativna tekma med madžarsko in hrvatsko reprezentanco. Hrvatska nogometna zveza pripravlja poseben vlak, ki bo vozil športnike iz Zagreba v Budimpešta. Vožnja tja in nazaj bo stala približno 180 ntn — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, deloma oblačno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku in Kumboru 15. v Splitu 13. na Rabu 11, v Ljubljani. Beogradu in V:su 10. v Mariboru in Zagrebu 8. v Sarajevu 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.8, temperatura je znašala 3.8. — GeraJdina Katt v Zagrebu. Znana filmska igralka Geraldina Katt se je mudila te dni v Zagrebu na pot* na Rab, kj3r namerava ostati mesec dni. tver je bo.ehna. je dobila v Nemčiji na podiag. zdravniškega izpričevala vizum za kratko bivanje v Jugoslaviji. Z Cfa ima sicer sklenjeno pogodbo, toda za sedaj ni nobenia izgledov, da bi izdelovala Ufa nove filme, v katerih bi ona nastopila. — 105 let je stara pa se še boji z« zdravje, šele ko so jo prepričali, da se njenemu zdiavju ne bo nič zgodilo, je stopila 105 let stara Vetka Mijatovič iz Kosovske Mitrovice pred fotografski aparat. Pred 37 leti je bila kuharica pri pokojnem ruskem konzulu Grigoriju 8eerbinu, ki je bil ubit v Kosovski Mitrovici. Navzlic visoki etaioFti Se zelo rada hodi peš. — V smrt zaradi bede. V soboto zvečt-se je obesil v vasi Vrbice pri Arangjelovcu kmet MUoiađ Milivojević. Zapustil je pet aepresk'bi jenih otrok. V smrt ga je pognala beda. — Ponarejevalci denarja Izročen! sodišču Zagrebška policija je zaključila p.ei-kavo v zadevi ponaiejanja 500-dinarskih bankovcev in v petek je izročila ponarejevalce sodišču, kjer se bo preiskava nadaljevala Konrad Bezjak, Viktor Marine. Franc Po-glajžer ter Franjo in Pavla Galič so na policiji priznali vse. šef kriminalnega oddelka je dal v soboto novinarjem kratko izjavo o preiskavi. Zagrebška policija pravi, da je skupina ponarejevalcev na čelu s Konradom Bezjakom delovala čisto samostojno, brez najmanjše zveze s ponarejevalci v Mariboru in v Ljubljani. To pa se ne zdi verjetno. Najbrž gre za eno samo družbo ponarejevalcev, ki so si pa razdelili območja, da bi laže spravljali v promet ponarejen denar. Sodna preiskava bo pokazala, kako so bili ponarejevalci organizirani. Zanimivo je. da ponarejevalci niso spravili v promet nobenega ponarejenega bankovca, ker so jim prišle oblasti pravočasno na sled. Iz Lfublpne —2j Zadušnica za g o* po Franjo Tavčarjevo. Davi je bila v stolnici zadušnica za pokojno gospo Franjo Tavčarjevo ob drugi obletnei njene smrti. Službo božjo je opravil dr. žerjav. V ceikvi se je zbralo zlasti mnogo prijateljic in znank pokojne gospe ter ženski odbori ustanov, katerim je pokojnica načelovala, pa tudi gojenci :n gojenke teh zavodov. —lj M°tnje v telof»us»Kcsn prometu. Zaradi novih kablov so se pri nekaterih telefonih Števi ke izpremenile. Ljudje irl'cejo še po starih števlkah, zato tudi ne dobe nikaklh odgovorov. Postna uprava menda misli izpremembe številk javiti, ko bo vse delo dovršeno. Takrat bodo tudi povedali, kako imajo posamezni abonenti urejene številke. Dctedaj se bo pa po.a.ilo r^nego zmede ln jeze. Ker si ljudje ae znajo pomagati, naj vprašajo ne telefonsko centralo za številko in zavrte na telefonu kolesce na atevlko 8. —lj Galetova ulca brez luč*. Ta ul*ca v flški sicer ni blia še nikdar poseono dobro razsvetljena hi stanovalci iz nje so večkrat pros'li. naj bi jim dali se nekaj žarnic. Zdaj pa samo ponižno opozarjajo mestno elektrarno, da je elektrika v njihovi uTcl mrknila pred dnevi ter da si ne žele nadaljnte zatemnitve. —lj Določitev meja javnih potov v Zg Šiški. Zaradi novega merjenja priključenih občin bodo mestni geometri pričeli 12. aprila določati meje javnih poti v katastra'ni občini Zg. Šiška ob 8 zjutraj severno gorenjske Železnice, nato b'xio pe merili in določali meje ter postavljati mejnike proti CelovSki cesti. Vodnikovi cesti, v Kosezah, Debelem hribu, koseških gozdovih, Mailem in Velikem Rakovniku, na GHncah in na Brdu Merjenje bo trajalo seveda dalje časa in zato opozanamo v«e mejaše javnih potov, da se udeleže določanja meja, kakor je razvidno z razglasov, nabitih na vseh občinskih deskah. —lj Zaradi gozdnih požarov ki so pogosti zlasti pomladi, banska uprava spet opozarja prebivalstvo, naj pazi na ogenj po gozdovih in naj ne meče goreč n vžigalic in tlečih cigar ali cigaret po listju. Zato je strogo prepovedano kuriti po gozdovih in sežiganje razne navlako ter odpadkov. Prepovedani so tudi kresovi po gozdovih ali v njih bližini. O suši nikđo ne sme napraviti ognja niti 50 m daleč od gozda. Sežiganje hoste in odpadkov pri trebljenju travnikov v blizini gozdov je seveda prav tako nevarno ln tudi prepovedano. Na ognjiščih po barakah gozdnih delavcev in drvarjev ne sme biti ogenj nikdar brez nadzorstva in ga je treba vedno popolnoma zadus ti z vodo ali prstjo. Kjer vodi Železnica skozi gozdove so posestniki dolžni, da puste vzdolž železniške proge 10 m širok pas prazen da se gozd ne vname od isker. Kdor v gozdu ali v njegovi bližini opazi nepogašen ogenj, ga mora takoj pogasiti. Kdor pa opazi gozdni požar, mora takoj obvestiti najbližje prebivalce, občinske može ali orožništvo. TI morajo takoj sklicati prebivalstvo najbližjih vasi, da gredo gas t. Vsi poklicani morajo brezpogojno ubogati in nesti s seboj z> gašenje potrebno orodje. Ce ni navzoč gozdar, vodi gašenje župan ali kak Danes predstava le ob 16. url! (večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta!) Frapantne senzacije, kakrSnih še niste videli v nobenem filmu KINO UNION — TEL. 22-21 Tarzan in njegov sin Najboljši, najnapetejši film sezone! Zadnja prilika! njegov namestnik ter se morajo vsi gasilci pokoriti njegovim navod lom. Ko je požar pogasen. je treba Še dan — dva pogorišče stražiti, da ne nastane nov požar. Za vso škodo, ki jo požar napravi, je odgovoren tisti, ki ga je zanetil, čeprav je požar nastal Iz nepazljivosti, za past rje in delavce v gozdovih so odgovorni njih gospodarji. Ker gozini požari vsako leto napravijo ogromno škodo, opozarjamo zlasti tudi mestne izletnike na strogost zakona, saj na drugi stran: nepazljivost in neobairnost mestnih izletnikov dela tudi veliko nezadovoljnost kmečkega ljudstva ter le vzrok, da se na deželi zlasti mladih mestnih ljudi že vse boji. Naj se torej nikdo ne pritožuje, Če jo na deželi po pravici skupi! _lj Umrli so v Ljubljani od 29. marca do 4. aprila. Skočir Ivan, 66 let, sprevodnik elektr. cestne Železnice; Klinar Marija, roj. Smolej, "i9 let, vdova po posestniku; Robida Ivana, 74 let, zasebnica; Štrukelj Mihael, 87 let, zasebnik. Zapuže; Zalar Marija, roj. Ridar, 74 let. preuli karica; Dolničar Marija, roj. Lahajnar, 80 let, žena delavca; Arrišek Lado, 41 let. kovinostrugar; Kova? ik Franta. 52 let, bivši godbenik, brez stalnega bivališča; Kamenšek Jelka, 59 let, poštna uradnica v p.; Michieli Amalija, roj. Premrov, 77 let, vdova po gostilničarju in trgovcu; Aršič Adela, roj. Fiedler, 81 let. zasebnica; Peters Herman, 69 let, dentist; Muha Lovrenc. 62 let. zasebnik, nestalnega bivališča; Koprivec Karol, 44 let, mi ar; Mandelj Mihael, 19 let, sin hišarice; Spitz-ko Avgust, 53 let. trgovec; Koprivec Josip, 71 let. zvani<"nik držav, železnic v p.; žorž Franc, 73 let. mesirski mojster in posestnik. — V liubl.ianski bolnici so umrli: Ger-gek Rudolf, pol leta. sin posestnika. Pro-pečka vas. občina Murska Sobota: Sitničar Katarina, 67 let. vrtmrica; Brumen Nedko, 14 let s:n trerovca. Beltinci, občina Dolni^ Lendava, Osredkar Antonija, 1 l^to. hči kočarja, ćrrni vrh pri Skofji Lok": Bohinc Zdrnvko, 1 leto, sin delavca. Skaručna pri Ljubljani: Sa«r*>din Mariia 64 let. zis^nr.i- ca, Grosuplje; S'abe Frpnči^ka, 33 let hči posestnika. Petkovci. občina Rovte pri Logatcu; Pe=elj Rok. 59 let. hišni po^stnik; škerianc Jernej. 74 let, delavec, nestalnecra bivališča; Lavrih A lord i. 6 mescev, sin dni-narice. 6t. Vid pri Stični; Adamič Franc, 10 dni, sin sTuž.ki*-ne. Voli vi pri Kočev'u: Trnove Tvnn 59 let orožnik V p.; JamSek Ivan. 65 l^t pol^Hski a^ent v p.: Avsec Marija. 7 let. hči kajžarja, Mala štanga, občina Trebeljevo. —li »r.j^f ?t5rH"^vaf=rt!č nq Sentla-kobskom odru. šentiakob^ani ponove to izvrstno NuSlćevo vese'oi^rro še v sreio 10. in soboto 13. t. m. ob 20 15. Ker je bila tudi poslednia predstava preteklo soboto popolnoma razprodana in 1e od*lo spet ve-veliko ljudi brez vstopnic, se je uprava o^ra na žeMo obiskovalcev. k: snet niso dobili vstonnie. odločila še za dve predstavi. Predstava v sredo se igra v korist zgradbe Sokola TI Preskrbite si pravočasno vstoonice, ki ^ih dobite od danes dalie v društven'h prostorih v Mestnem demu. —lj Se je mogočo dobiti sedeže in sto-;lš^a za nocojšnji simfonični koncert v veliki union^ki dvorani Do 6. ure bo predaja v krizami G!ashrne Matice, od nol 8 pa v veži hotela Tjnicn. kier bo v veliki union-ski dvorani koncert. Koncert bo dirigiral si 'adatelj škerjanc. solist je klavirski virtuoz I *an Noč. Opozarjamo na p^ogr^mno knii*ico, ki prinaša vso zgodovino in delo Orkestralnega drjštva Glasbene Maflce. —» Vstopnice v knjigarni G^sbene Matice. —lj Gledališče mladih, pooblaščeno ele-daličče za dravsko banovino bo v petek 12. t. m. uprizorilo v frančiškanski dvorani Carkarjevo »Lepe Vido«. Delo bo zrežiral Sintič Zvonimir. Postav.l bo »Lepo Vi- GLASEN IN PRISRČEN SMEH IZVABLJA PUBLIKI Š&£&Si OSTRIŽENI JEŽ KINO MATICA — Tel. 21-24 Predstave ob 16., 19. in 21. uri Gigantski velefilm najnapetejših prizorov ln džungelskih grozot ! TIM TATLCšR JE v E PUSTOLOVŠČINE I. del: GROZA V PRAGOZDU Vse dosedanie predstave razprodane! Vsi gledalci navdušeni! KINO SLOGA — Tel. V:-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri do« brez Vide i^ra.ke. Predstava obeta biti zaradi tega z?nimiv kulturen dogodek. —lj Tradicionalna je že postala vsakoletna ikacemija združenih ljubljanskih pocimlaakarjev Rdečega kiiža. Letes 510 DO vršila prihodnjo ne cljo, 14. aprila ob p~l 11. do 12. v franl škanski dv rrni. čist dobiček te p^.re.lltve je namenjen počlLT-ški koloniji rtvnih ljubljanskih podmlad-karjev. u— Za zinr*ko pom°č ljubljan*k"m revežem pripravlja Glasbena Matica Tpre-zentativen kencert slovenske glasbe, k bo v petek 26 t. m zvečer v veliki ovo-rani hotela Union. Poleg zbora Glasbene matice. Ljubljanske filharmonije in Akademskega pev3':ega zbora ooJo na tem dobrodelnem koncertu sodelovali tudi drugI ocilični glasbeni umetniki, predvsem pa predSTlavTiiki G as'bcne akademije. —lj Zd.uženjr gledaliSKIh Igralcev sporoča, da je p.osicva Daneševega loleinegT odrskega dela, ki bi morala biti v torek 9. t. m. zara::i njegove nenadne obolelo t' preložena na kasnejši čas. Kupljene vstopnice ostanejo v vejavi. Oibor. —lj Društvo za ce*te v Ljubljani sklicuje III. re.n« skupščino na an 22. ap i-la 1940 ob 18 v prosto, ih Avtomobilskega klni-a. r-~«-.v.&1 esni trg 1. lS9-n. —lj TiffOv«i*o učil šče Rrbida — enoletni trgovski tečai s pravico javnosti, Ljunijana Trnovska ulica 16 sporoča, da ima telefonsko številko 40-4S. OPERA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 8. apria: Zapeto. Torek, 9. aprila: Zaprto člani najslavnejšega francoskega gledališča Comedie Francaise bodo gostovah na povratku s turneje po glavnih balkanskih mestih tudi v Ljubljani. V soboto 13. t. in. bodo gostovali v Operi z enoilejanko in recitacijami. Občinstvo opozarjamo, naj ne zamudi prilike, ki se mu nudi, da spozna najemlnentnejše francoske umetnike. Nekateri izmed njin sodelujejo tudi pri filmu, ter smo jih že večkrat videli na platnu, Predprodaja vstopnic pri operni blagajni. Iz Metlike Nase *?le1?*I!šče DRAMA Začetek ob 20 url Ponese1 jek. 8. aprila. Zaprto. Torek 9. ap: la: Partija šahp. Premiera. P^emierski abonma. Sreda. 10. aprila: županova Micka. Varh Red Sreda Četrtek. 11. aprila: županova Micka. Varh Red Četrtek ★ Zaradi vpoklica či^..»ov Gregorina ln Jer mana ter nenadne ooolelosti Daneša, je bila uprava Narodnega gledališča primorana nekoliko spremeniti repertoar« V torek be za preniierski abonma predstava izvirne slovenske igre Bevkova »Partija šaha«. Bevkova igra v treh dejanjih »Partija šaha« je slika iz meščanskega življenja Dejanje pokaže vzroke za napeto borbe med možem in hišnim prijateljem, ki doseže svoj višek v šahovski partiji, kjei igrata za življenje. Poleg navedenih dveh ki ju bosta igrala Bratina in Drenovec, nastopa Mira Danilova v vlogi žene Erne Slavčeva kot služkinja Marta in mali Bratina v vlogi sinčka Pet^rčka. Torkova predstava bo za Premierski abonma Z uvrstitvijo igre »Partija šaha« v dramski repertoar bodo dobili p n. abonenti v letošnji sezoni 21 predstav in si torej dovoljuje uprava, to izvirno slovensko delo svojin p. n. abonentom pokloniti. — Zborovanje trgovcev, u boni zbor trgovskega združenja za srez Črnomelj bo v nedeljo dne 14. t. m. ob 13 uri v prostorih Obrtnega doma v Metliki. — Cepljenje protj rdečici. Do 12. t. m. je treba mestni občini prijaviti prašiče za cepljenje proti rdečic'. Prlgla.^ni prašiči se bodo cepili po znižani ceni, na poznejše prijave pa se ne bo oziralo. — Prevzem zaloge tobačnih izdelkov. S l. aprilom je prevzel glavno zalogo tobaka in tobačnih izdelkov za met'i*ki rajon trgovec g Ivan Malešič v M Tki. — Potrošnja alkoholnih ni ač V Mehiki se ie v letu 1939 dol č"o okVi 25^ h1 a^ko-ho'n h Diiač* kar ie znptno m^ni oi d-ei-šnlih let Raz-me se da v tei k Tčni niso vs+eti vlnotoči in ne dru*"1 bHlttzn« s'ne •■»rilike on katerih s° tudi Dij? Vse' nkor oa ie raveceij.v pojav pripisati občemu napredku. Iz RO^H čevlji zadnjih novosti nizke cene! ^ri VL. KRANJCU v Kranju !>!! — Obrni «bor I. gon njskega moto kluba, V nedeljo 14. t m. ob 9 bo v dvorani hotela »Stara pošta« v Kranju občni zbor 1 gorenjskega motoklubi. Simostojni predlogi Se morajo v smislu pravil predložiti tri dni pred občnim zborom upravnemu odboru pismeno s podpisi petih do glasovanja upravičenih članov. Sorzna poročna Cur»h 8. aprila. Beograd 10, Pariz 9.05, Lon-on 15.975. New Vork -*46, Bruselj 75.76, Milan 22.52, Amsterdam 236.75, Berlin 178 70, Stockholm 106 20, Oslo 101.30 Kodanj 86.10, Sofija 5.50, Bukarešta 2.125. MALI OGLASI Seseda 50 par. davek posebej Preklici i2jave oeseda lin I,- davek posebej. £a plamene odgovore glede malih oglasov ie treba priložit znamko — Popustov za maie oglase ae priznamo RAzno ieaeda >L jai >. ■ rt* po>> nei Najmanjši inesek 3.— din CONTINENTAL £A VSAKO t*KII IhO oajr*oijša in aajveuejSa jbiaci^ Si oaoavite pri P K E S H t K Sv Petra cesia i* POHIŠTVO po naročilu najceneje Vsakovrstni stoli, poiitiram oprave, vsa popravila najceneje — ZORMAN, Breg 14. 1043 is ugodne mesečne obroke Ivan Legat i.juhl jana. Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska iiO BUKOVI IN JAVOROVI HKMttSKl HLODI jelkov celulozni les ln cele stoječe gozdove kupim za gotovino Sprejmem nakupovalce ln prevzemovalce. — Ponudbe na Lnterreklam, Zagreb. Masarv-ttova 28, pod »P-6224«. 1030 rasut filirtfiAiiPij KUHARICA dobra gospodinja, vajena vsega dela, išče službo pri samostojnem gospodu, vdovcu ali ločencu. — Ponudbe na upravo lista pod »Varčna«. 1031 STROJNIKA KURJAČA oa parni žagi sprejmem takoj Šuštar, Ljubljana, Dolenjska c 1037 NATAKARICA mlada, čedna in poštena se sprejme za takoj. — Vprašati: Komenskega ul. 26. 1044 PRODA SI PREMOČ S\ tOKS-DRVA I. POGAČNIK OOHOKICBI A5 - TKL.. 20-65* Postrežua orezniDna; CIPRESE ■sa parke, vrtne ograje, poko-ališča itd. v vseh višinah dc va metra ime po ugodnih ce- lah naprodaj v lastni gozdni Irevesnlcl — Franc Dolenc. 'reddvor nad Kranjem, drav-:a banovina. 1029 OREHOVA JEHRCA sortiran cvetlični mea in me-Jico dobite oaiceoeje v MEUAKN1 LJubljana Židovska ul 6 18/L LEPA SI IIA DRVA vam poceni dostavi v drvarnico prodaja kuriva Vcitačnik — Jenkova 7. 1018 rfeseaa do par do ves poseoej. Najmanjši zneseK b.— din. DVOSOBNO STANOVANJE se odda mirni stranki. Ilovški štradon 4. Mazt 1042 imo za mođroce g t? .T *0 od navadne do najfinejše imamo vedno na zalogi po najnižjih cenah ! FRANC JAGER — tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17 — Telefon 20-42 državne loterije prodaja MENJALNICA REICHER&TURK Prešernova SREČKE N&iboljftt vod,, k po radiiskem nvetu |e ,NAš VAL« sporedi evropskih postai ns vseh valovih, »troKov^ članki romaD ooveia. novice s radijskega in televizijskega *veta rtlmskl pregieo oagradni natečaj, smešnice. izhaja vsak petra io |e tudi lep*, lliistiiran: L PKA \ A: Ljubljana tinafijtva ulica 5. 6299999999999999999999999999999999999 ^6924894730149964^9743730394489^4795199259344801769616^69519914796 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, *\ aprfla 1*40. Stev. 80 Škodljive posledice stras kaje Kaj je dognal o škodljivosti nikotina ravnatelj vseučiliske kttJhe v Konigs-bergu prof. Assmann Nikotin, vsebovan v tobaku, je nedvomno strupena, snov. Q tem se prepriča že vsak fant, ko začne kaditi. Postane mu slabo, v glavi se mu zvrti in silno neprijeten občutek mu pove, da z njegovim organizmom nekaj ni v redu. To ni nič drugega, nego zastrupljenje. Pa tudi ko se telo nikotinu že privadi, se vedno niso izločene škodljive posledice kaje. Te posledice se pogosto zelo dolgo ne opazijo, potem se pa naenkrat pojavijo zelo neprijetno. Pri tem so pa velike razlike po različni odpornosti rjoeduiih kadilcev. Razen tega tam. kjer je s kajo združeno tudi pretirano vživanje alkohola, kave ali sp'oh slaba prehrana, nastane tako komplicirana slika obolenja., da je težko spoznati v nji posledice pretirane kaje. To velja tudi za bolezni kadilcev, ki so jih že napadle takozvane starostne bolezni. Zato so tudi sodbe o škodljivosti tobaka različne. Niti medicinsko še ni bilo točno ugotovljeno, katere pojave pri obolenju kadilcev lahko pripisujemo edino le vplivu nikotina. To vprašanje je hotel pojasniti ravnatelj vseučiliške klinike v Konigsbergu prof. K. Assmu on. S pomočjo dr. Weycke- ra je proučil mnoge bolezni pri strastnih kadilcih. Pri tem je nalašč Izbiral samo take pojave, kjer je šlo za ljudi, ki se razen kaje niso vdajali nobeni drugi strasti in ki so bili še v najboljših moških letih. Najznačilnejši pojav odnosno posledica strastne kaje skozi dolga leta so bolezni srca ln žil zlasti ožilja okrog srca, in v srcu samem. Najprej se pojavijo krči in žile se skrčijo. Zožitev postane potem trajna. Posledica tega so bolezni srca. kar preide pogosto v roke, zlasti v levo pa tudi v vrat. hrbet in zobe. Zaradi slabega delovanja srca oziroma krvnega obtoka opešajo nekateri deli srčnih mišic in posledica tega je pogosto nenadna smrt. V dokaz omenja prof. Assmann primer 36 - letnega urarja, ki je kadil dnevno po 50 cigaret skozi 10 let. Nekega dne je naenkrat začutil bolečine v prsih in čez ; idrugo uro je umrl, ne da bi mu mogli po. ,.iti. Druga dva primera prav tako ne:. »fga obolenja sta bila s 36-letnim . . . ..»jem in 34-letnim trgovskim pomočnikoi... Oba sta pokadila po 40 cigaret dnevno. In oba so le z največjo težavo rešili. Ko sta pa opustila kajo nista čutila v prsih nobenih bolečin več. Pooobna obolenja se pojavijo mnogo pogosteje pri starejših kadilcih. Toda tu lahko ugovarjamo, da nastopijo razen nikotina še drugi vplivi. Nasprotno so pa zdravniki opazovali primere z enakimi znaki tudi pri 17 do 18-letnih mladeničih, ki so ka-dili 40 do 50 cigaret dnevno. Eden med njimi je naenkrat začutil hude bolečine m čez nekaj ur je oslepel. Da je bilo vse to posledica strastne kaje se je potrdilo tudi s tem, da je dobil eden izmed mladeničev enake napade, ko je začel čez nekaj časa zopet kaditi. Učinek trajnega in pretiranega vživa- nja nikotina se kaže tudi na žilah in okončinah zlasti pa na žilah v nogah. Te žile se krčevito skrčijo, kadilec čuti v nogah večkrat hude bolečine. Taki krči se pojavijo zlasti med hojo in človek se mora naenkrat ustaviti. Potem krči popuste. Ko pa krene človek naprej se pojavijo znova. Noge so pri tem hladne in blede, puls na njih se skoraj sploh ne čuti. V težjih primerih noge človeku otrpnejo tako. da jih morajo amputirati. O tej bolezni lahko domnevamo, da ima še druge vzroke. Toda iz tega. da se ne pojavlja pri ženskah in da je pri strastnih kadilcih pogosta, lahko sklepamo, da je njen glavni vzrok pretirano vži- vanje nikotina. Prof. Assmann našteva nekaj primerov, ko so strastni kadilci v starosti okrog 30 let začutili hude bolečine v nogah in potem so jim prsti na nogah odpadli. Tretji znak kroničnega zastrupljenja z nikotinom so motnje v prebavi, nepravilna stolica, krči v želodcu in črevah, odpor proti jedi in podobno. Dali je nikotizem vzrok tudi želodčnih čirov in čirov dvanajste mikov, ni mogoče z zanesljivostjo trditi. Ugotovljeno je pa, da se zlasti čiri v dvanajstemiku zelo pogosto pojavljajo pri strastnih mladih kadilcih, dočim so pri ženskah mnogo redkejši. Gotovo pa ima pretirana kaja na take čire zelo neugoden vpliv. Strastna kaja je tudi vzrok opeSanja vida. Strastnim kadilcem rada uvene tudi koža, ker se kri po njej ne pretaka tako kakor bi bilo treba. Ta pojav pa ne nastopi p**" vseh. Strastni kadilci bolehajo navadno tudi na kataru sopil. Tega pa ne povzroča nikotin kot tak, temveč v dimu vsebovane katranske snovi. Te snovi veljajo tudi za povzročitelja pljučnega raka, ki se v zadnjih desetletjih širi tembolj, čimbolj narašča konzum tobaka. Nekadilci in ženske tej bolezni niso tako podvržene, če prav tudi tu ne '^^romo trditi, da bi bila ta bolezen sanv edica kaje. V splošnem je .. Assmann dognal, da ima pretirana kaja za človeka nedvomno škodljive posledice in da je obenem zelo varljiva, ker se pokažejo te posledice včasih šele čez več let, ali šele čez nekaj desetletij, ko je že prepozno, da bi si človek pomagal. Če torej že hočemo kaditi, kadimo zmerno, da ne bo trpelo naše zdravje. Najbolje je seveda, če človek sploh ne kadi. Toda kaja je huda strast in kogar je prijela, se je težko iznebi. Zvišanje mezd za stavbno delavstvo Med delodajalci ni soglasja o ureditvi tega vprašanfa, delavstvo pa zahteva xc% zvišanje Ljubljana, 8. aprila Vprašanje zvišanja mezd za no delavstvo zanima tudi širšo javnost, kajti gospodarsko življenje je tesno povezano s stavbno delavnostjo, stavbna stroka pa tudi zaposluje mnogo delavstva, da jo moramo v tem pogledu uvrstiti med najpomembnejše industrijske in obrtne stroke. Stavbno delavstvo navad.no sklepa kolektivno pogodbo z zastopniki delodajalcev pred začetkom stavbne sezone. Pogodba je vselej sklenjena le za eno sezono, kar je razumljivo, saj se razmere zadnja leta spreminjajo tako, da ni mogoče več zadovoljivo urejevati delovnih odnosov s pogodbami za daljšo dobo. zlasti ne v stavbni stre Ivi. Za letošnjo sezono kolektivna pogodba še ni .sklenjena, kar tudi nekoliko vpliva na stavbno delavnost. Dokler ni znano, koliko bodo zvićane mezde, je zelo težko sestavljati proračune za stavbna dela in zato tudi nekateri odlašajo z novimi deli. Delavstvo sd zeli. da bi bila pogodba čim prej sklenjena še mnogo bolj kakor prejšnja leta. ker je prizadelo zaradi draginje. % r \ P * T y* V ^' "T T 1 ^ * v sredo bo nadaljevanje pogajanj. Pri prejšnjih pogajanjih so bila zastopana številna delodajalska združenja: Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino. Inženjerska zbornica in zda-uženje zidarskih in tesaTkih mojstrov iz Ljubljane, Celja itd. Toda zastopniki adruženj zidarskih in tesarskih mojstrov so izjavili, da se ne morejo prej pogajati za sklenitev nove kolektivne pogodbe, dokler jim oblasti ne bodo ustregle z uredbo o pobijanju šusmai-stva, češ da se ne morejo vezati s pogodbo, koliko naj plačujejo dela 'cem. ko jim šušmarji, ki ne plačujejo nobenih davkov, lahko konkurirajo z nižjimi cenami. Zastopnika Inženjerske zborni se in Združenja pooblaščenih graditeljev sta izjavila, da se pridružujeta obrtniškim združenjem, v kolikor bi naj to vplivalo na oblasti, da bi čim prej upoštevale deloda-jalske predloge, nista pa odklanjala podajanj za novo mezdno tarifo. Vendar pa nista imela pooblastila da bi se pogajala tudi za zvišanje mezdi delavstva, zaposlenega pri delih, ki so bila že začeta. Delavski zastopniki so zahtevali zvišanje mezd za 20 odstotkov, z zaokrožitvi- jo navzgor. V nov: pogodbi bi pa nnj bH'1 tudi določba, ki bi jamčila, da bi se mezde pozneje lahko prilagojevale gibanju cen življenjskih pctrebsčin. Zastopnik Inženjerske zbornice le na to izjavil, da bi delodajalci ne mogli sprejeti teh zahtev za javna Jela. Najbolj pravična se jim zdi uvedba draginjske dokln-de ne glede na višino sedanjih mezd. zh vse delavce enaka. Zastopnik Združenja pooblaščenih graditeljev je predlagal fiksiranje najnižje in najvižje mezoe * n vi pogodbi. K tako določenim mezdam bi pa dali draginjski pcv:šek in sicer 25 par na uro. Zastopniki delavstva so vztrajali pri zahtevi po zvišanju mezd za vse delavce. n<-glede na fco. ali so zaposleni pri starih ali novih delih. Sklicevali so se tudi na to. da bi različne mezde ne bile v interesu podjetnikov samih češ da toljM delavci bi odšli vsi k podjetjem, ki bi boljše plačevala. Zastopnik Inženjerske zbornico pa je ponovno izjavil, da se ne more pogajati za zvišanje mezd pri starih delih. G!e:le novih javnih del pa je predlagal, naj bi dobili od bansko uprave zagotovilo, da bo-no nove mezde veljale za vsa dela, tudi režijska, ne glede na to kdo jih prevzame. V glavnem ie bilo sklenjeno: Delavska zbornica naj posreduje pri banski upravi, da bodo nove mezde veljale za vsa režijska dela. ne gle de na to. kdo jih pievza-me. In naj skupno s sodelovanjem delo-dajalskih in delojeaialskih organizacij pripravi načrte uredb o javnih delih in šnaš-marstvu za primer prenosa kompetenc na banovino. Dalje, da bi banska uprava pri sestavljanju proiačunov računala z zvišanj« m delavskih mezd ter da bi pristala v svojem de!ckiogu na doplačilo na laČun zvišanja mezd in gradiva. Delavska zbornica naj skuša zbrati podatke o mezdah stavbnega delavstva na Hrvatskem, po-no pa je. 6a tudi preskrbi podatke o oddanih delih. V.oliko bi bilo potrebno kreditov za doplačila na račun zvišanih mezd i predvse-m v draA'Ski banovini, po možnosti pa za vso državo«. Delodajalska združenja pa bedo proučila delavske predloge Vsi ti s>klopj so bili soglasno sprejeti. Ni še mogoče napovedati, kdaj bo prišlo do sporazuma; v sredo najbrž še ne. Levcl so sami zaščitili ogroženo srnjad Za dobo enega leta je prepovedati v vsej Sloveniji streljanje srn jadi na brakadah Ljubljana, 8. aprila Včeraj dopoldne so zborovali naši lovci. Peto glavno skupščino Zveze lovskih društev' je ob navzočnosti številnih delegatov iz vse Slovenije in zastopnikov oblasti otvo-iil predsednik dr. Viljem Krejči. ki je tudi orisal delovanje zveze v pretekli poslovni dobi. Glavne podatke iz njegovega poročila smo objavili že v sobotni številki. Iz poročil Osrednje zveze v Beogradu je razvidno, da prinaša izvoz naše divjadi in kož v tujino prav lepe dobičke. Blagajnik prof. dr. Fran Novak je poročal o stanju blagajne in o novem proračunu. Ožji odbor ostane nespremenjen s predsednikom dr. Viljemom Krejčijem, podpredsednikom direktorjem Bogdanom Pogačnikom, tajnikom višjim sodnim svetnikom Mladičem, blagajnikom prof. dr. Franom Novakom in odbornikoma direktorjem Franom Mravljakom in dr. Ivanom Tavčarjem. Na predlog revizorja Vilka Turka je uprava dobila razrešnico s pohvalo za pametno gospodarjenje. Z večino glasov so bile nato sprejete važne resolucije, s katerimi so lovci sami zaščitili divjad v svojih loviščih. Resolucije se glase: Zaradi hude zime, ki je mučno prizadela srnjad, se obvezno za vse območje dravske banovine in za vsa lovska društva v zvezi določa: 1. Streljanje srnjadi na brakadah je na splošno prepovedano. 2. Odstrel srnjadi je dopusten samo s kroglo iz risane cevi. 3. Sleherno ravnanje proti tem predpisom ima za neobhodno posledico izključitev za najmanj eno leto iz vseh lovskih društev v dravski banovini. 4. Ta odredba velja za dobo enega leta, računajoč od dneva skupščine. Po hudi zimi. zaradi katere je tudi divjad nizkega lova mnogo trpela, priporoča skupščina Zveze lovskih društev včlanjenim lovskim društvom, naj v svojem področju potrebno in primerno ukrenejo, da se tudi divjad nizkega lova kar najbolj ohrani in zaščiti. Potrebne odredbe naj izdajo lovska društva ustrezno krajevnim prilikam. V tretji resoluciji skupščina Zveze lovskih društev pravilno tolmači pojm lovskega Čuvaja in pojem lovskega gosta, ker se je v nekaterih loviščih izkazalo, da je dejanskih lovskih zakupnikov več kot jih je prijavljenih in odobrenih od upravnih oblasti ter se neodobreni upravičenci prikrivajo kot lovski čuvaji in lovski gosti. Četrta resolucija določa: Zaradi razrušitve zavarovalne pogodbe z zavarovalnico »Jugoslavija« se pooblašča ožji odbor zveze, da V smislu navodil na seji širšega odbora dne 6. aprila 1940 takoj potrebno ukrene, da bodo člani lovskih društev v dravski banovini zavarovani proti nezgodam in proti jamstvu. Onemogla ženica utonila v Muri Težka nesreča med prevozom iz bolnice v ucmačo oskrbo Slatina Radenci 6. aprila V banovinsko bolnico v Murski Soboti se je nedavno zatekla izčrpana in onemogla 66 - letna v mi čarka Terezija Klobasa, pristojna v občino Sv. Anton v Slovenskih goricah. Zadnja leta je bila s svojim možem uslužbena v viničariji Kleinoschega v Policah pri Gornji Radgoni, ki je last ino-zemca- Ker pa radi onemoglosti in izčrpanosti ni spadala v bolnico, ki je navadno prenapolnjena, je uprava bolnice odredila njen prevoz v občino Gornja Radgona, kjer je nazadnje prebivala. Občina Gornja Radgona je poslala po njo voznika Franceta Veberiča iz Crešnjevec v petek popoldne. Voznik z enovprežnim konjem je tam naložil ubogo ženico na voz in jo odpeljal iz bolnice proti Petanjcem. Srečno sta prispela z vozom do broda (petanjski most še ni dograjen), še preden je prispel brodar z brodom do mostička ob obali, se je pa konj baje nenadoma splašil in skočil. Voz ga je potisnil po mostičku in zdrknil ie v vodo z ženico vred. Konja in voz so deroči valovi zanesli na drugi breg. Koš« na vozu, v katerem je ležala ženica se je večkrat prevrnil tako. da je ženico zajel val in jo odnesel s seboj. I*Ja klic broda rja, ki je bil z brodom ravno sredi reke. so prihiteli na kraj nesreče ljudje iz Spodnjih Petanjc. ki so zadržali voznika, da ni skočil za vozom v reko. Konja in voz je zaneslo na drugo stran reke. kjer pa isti radi cementnega obzidka na obrežju ni mogel iz valov, pač pa so ga na drugi strani ljudje vrnili zopet nazaj. Končno so valovi zanesli konja in voz po reki nizdol do tako zvanega Horvatovega mlina na Petanjcih. kamor so pohiteli ljudje, da bi ga potegnili iz vode. Rešili so samo konja s praznim vozom, dočim je koš z ženico odnesla voda. Trupla še niso našli. V kolikor zadene krivda voznika, bo dognala sodna preiskava. Ko pa bo petanjski most dograjen, bodo nesreče te vrste preprečene. V Krko je padel in utonil Dol. Toplice. 7. aprila. Jožef Senica. posestnik v MeniJki vasi pri Toplicah je odšel v soboto v svoj vinograd v Straži, da bi prinesel domov nekaj vina. Ker je bil deževen dan in je bilo vsako delo bodisi na polju ali vinogradu nemogoče, se je v vinskem hramu de^ časa zamudil in polagoma popivaj. Bil je sicer trezen in varčen gospodar, ki ni rad zahajal v gostilne, toda v svojem vinogradu si ga je rad malo več privoščil. Tako je tudi v tem primeru malo več pil in se proti večeru vrnil domov oprtan s kosem v katerem je imel nekaj steklenic vina. Vino se ga je precej prijelo. Vračala sta se skupno s posestnikom Goršetom iz Dol. Polja, ki ga je še spremil čez most pri Dol. Polju čez Krko. ker se je bal. da bi na mostu ne padel in se prevalil v Krko. Na drugi strani mostu, kjer poljska pot zavije proti Meniški vasi. sta se ločila Spremljevalec se je vrnil čez most na svoj dom, Senica je pa nadaljeval pot proti Meniški vasi. Ker Senica ni prišel kakor običajno domov, so se jeli domači bati zanj. Se ponoči so ga šli iskat po poti. po kateri je navadno hodil. Ko so pa zvedeli, da ga ie Gor^e spremil čez most. so bili malone prepričani, da se je zgodila nesreča. Toda v temni noči bi bilo vsako iskrmic brezuspešno. Zato so ga pričeli iskati takoj v jutraniih urah. Kmalu so opnzili na pot! ob Krki. ki vodi proti Meniški vasi drčo, ki je kazala, da je verjetno tod pogrešani spodrsnil v Krko. Zarndi dežja je zemlja precej vlažna in spolzka in ker je imel Senica na nogah gumijaste čevlje, je zelo verjetno, da mu je spodrsnilo in di [e padel v vodo. ki je na tem kraju precej globoka, zlasti še. ker ie Krko radi tale-čega se snega in tudi dežja precej narasla. Teža steklenic, ki jih je nosil nn hrbtu v košu. je «e pospešila, da je še preje izsinil pod vodo. V pomoč pri Iskanju so dobili pri bližnjem gostilničarju -Pri mostičku« čoln. Todn vse iskanje je bilo v začetku zaman. Končno so na truplo le našli in potegnili iz vode Senica je bil oče sedmih otrok, od še nepreskrbljeni doma. Kako varčen go-katerih so trije že poročeni, štirje so pa še neprerskrbljeni doma. Kako varčen gospodar je bil. je razvidno iz tega, da je sezidal sinil na domaćom posestvu hi^;m in tndi eni hčeri, drugi pa je odštel ob poroki s kmetskim gospodarjem prav čedno doto. »Ljubljana« se je včeraj dobro ©drezala Dosegla je lepo zmagfj nad Splitom s 3 : o Ljubljana, 8. aprila Prvenstvo v obeh ligah se bliža koncu. Včeiaj je bilo odigrano predzadnje kolo ki je dalo zopet nekatere nepričakovane rezultate, zlasti v Splitu, kjer je Gra-djanski podlegel Hajduku, a ugodno je presenetila tudi Ljubljana, ki je po seriji neuspehov včeraj na domaćih tleh lepo zmagala nad Splite m. će bi bil vrstni red Ljubljane v prvenstveni tabeli boljši in če ne bi kljub zmagi ostala na koncu tabele, bi lahko rekli konec dober — vse dobro. Tako pa kljub zmagi z našim prvakom ne moremo biti zadovoljni, dasi je včeraj Ljubljana predvedla prav dobro igro in pokazala, da zna zaigrati, če le hoče. Po dolgem odmoru je moštvo spet enkrat nastopilo kompletno m to je bilo najbrž me-rodajno za rezultat. Ljubljana je zmagala s 3:0. Gole so zabili Presinger, Lah in Grintal. V Splitu je bila trda borba med Gra-d jamskim in Hajdukom. Hajduku je šlo za kožo. kajti v primeru poraza bi ne prežel vpoštev za finalne kvalifikacijske tekme 6 klubov. Zaradi tega so napeli Splićani vse sile in res zmagali s tesnim rezultatom 1:0. V Zagrebu je Hašk odpravil šibko Bačko s 3:1, Concordia pa je zmagala nad Saškom 2:0. V Varaždinu sta se pomerili obe Slavijit domača in osješka. Zmagali so domačini z 2:1. V srbski ligi je BSK s hazenskim rezultatom porazil subotiški ŽAK z 12:0. Bo ta pa tudi izdatno Baska s 5:1. Beograjska Jugoslavija je v Skopi ju zmagala nad Gradjanskim 1:0, sarajevs»ka Slavi ja pa je v Zemunu odpravila Zemunčane s 4:0. Vojvodina in Jedinstvo pa tekme nista mogla odigrati, ker je bilo igrišče v Novem Sadu pod vodo. Včeraj se je pričelo tudi podsavezno nogometno prvenstvo. V vseh treh skupinah je nastopilo 18 moštev. V Ljubljani je Mars zmagal nad Svobodo 6:4. Hermes Bratstvo 2:2. domžalski Disk pa nad Reko 3:1. V Kianju so domačini odpravili ljub- ljanske Jadiajiase 4:0. V mariborski skupini je železničar zmagal nad Mariborom 3:1, ĆSR nad Muro 5:1. in Rapid nad Gra-d jonskim 3:0. V celjski skupini so doz., 'i Atletiki katastrofo. Olimp jim je natresel 10 golov v mrežo. Včeraj je bila v Berlinu odigrana meddržavna tekma Nemčija : Ma *«žarska, ki se je končala neodločeno 2:2. Nemcem se ni posrečila revanža za nedavni !K>raz 1:5 v Budimpešti. Iz Poljean — ProSnje za odpis davkov, ki so jih vložili davkoplačevalci, morajo biti opremljene s potrebnimi dokumenti. Priloge naj se pošljejo davčni upravi najkasneje do 22. maja. Rok za vlaganje prošenj pri občini je potekel. 100 let Blever jevega leksikona Celih 49 enciklopedičnih del je izdal od leta 1834 Bibliografski zavod v Leipzigu, čisrar ustanovitelj je bil Josef Meyer. Iz njegovega sklepa je izšla misel izdati obsežno enciklopedijsko ^elo, ki bi predstavljalo v besedi, sliki in zemljevidu nekakšno zrcalo znanja za vsakogar, kdor bi iskal informacije o tem ali onem. In tako se je lahko po petih letih napornega dela in zbiranja gradiva Bibliografski zavod v Leipzigu 1. 1839 odločil za izdajo prvega zvezka dela, ki je sčasoma dosegel 49 zvezkov najbogatejšega leksikona. Za lOOOletnico je zavod pripravil tudi statistični pregled o razširjenju tega enciklopedijskega dela in prišel do zaključka, da je bilo od ustanovitve do zdaj prodanih po vsem svetu okrog 23 milijonov zvezkov, znanih pod imenom njegovega ustanovitelja *Meyers Lexikon«. f>aniel Lesneur Krinka i 60 ljubezni Soma« — Ta dokaz, — je dejal Escaldas, — je žal manj tehten in jasen, ker sloni na pričevanju nekaterih že starih Indijancev, stoječih na robu groba, ko nataknejo starce v njihovem plemenu na ražen j. Sicer bi bilo pa težko doseči pri francoskih sodiščih, da bi zaslišali te razborite ljudi, ki jim vera ne dovoljuje nositi nobene obleke. — No, torej, kaj trdijo ti vaši divjaki? _Da sta prebivala v njihovi naselbini dva belo- kožca. po postavi in obrazu tako podobna drug drugemu, da so Indijanci mislili, da hodi po zemlji dvojnik, ki ga vidi človek povsem pod vodno gladino. Ti Indijanci, kakor morda že veste, domnevajo, da ie njihova podoba, odražajoča se v jezerih ali potokih njihov fantom, privabljen h gladini, ko se sami sklanjajo nad njo. Belokožca sta bila prišla iz pragozda in krenila proti pustinji. Naselbina teh Guarauev meji res na eno izmed prostranih solnih planot, razprostirajočih se ob vznožju And, kjer ni nobene vode Eden izmed popotnikov je bil menda bolan. | melo. Ustavila sta se v naselbini, da bi si bolnik opomogel. Tovariš ga je odvedel s seboj višje v gore, tja, kjer so vlage prosti pasovi cachi. da bi izlečil njegovo mrzlico, ki si jo je bil nakopal ob rekah. — Cachi, kaj pa je to? — je vprašal Gilbert. — To je ime, ki ga dajejo Indijanci kameniti soli in sploh tistim prostranim ležiščem ne samo soli, temveč tudi z žveplom pomešanega solitra. ležiščem, nakupičenim drugo nad drugim na prvih grebenih Kordiljer. — Ali bi lahko našli tisto naselbino? — je vprašal princ. — Vražja strela! Lahko si mislite, da sem skrbno ugotovil njeno zemljepisno širino in dolžino. Naselbina leži ob gornjem toku reke Madre de Dios. Pogovor je prešel v molk. med katerim sta oba vneto računala. Govoreča moža in malone sokrivca — sta prišla do nekakšne volčje jame. čez katero je vodila brv. — Na oni strani je bilo konec parka, nikakor pa ne veleposestva Valcorov. Prostrano polje ajde, razprostirajoče se za to mejo. je pripadalo enemu izmed markizovih dvorcev. Drevja tu ni bilo več. Praznota malo rodovitnih bretonskih njiv se je razprostirala tja do obzorja, V zenitu jasnega nebosklona so plavali drobni oblački, podobni snežinkam. Drugi v veliki daljavi so se kupičili in bočili v peno kakor baker rdečkaste barve. Na polju stoječa moža sta se spogledala in nenadno srečanje njunih oči ju je pretreslo kakor da se je v grobni tišini nenadoma zabliskalo in zagr- — Vaše prepričanje prodira tudi vame, — je dejal Gairlance ognjevito. — Naprej, kakor je vzkliknil moj prednik pri Villingenu. Tudi zdaj gre za boje-vitost in tudi tu slutim nevarnost. To je nekaj zame. — Tem bolje, — je menil Escaldas. — Razmišljajte o tem, kujte svoj načrt. Zaenkrat se pripravlja jva: kako bi hoteli svoje delo začeti. Vrnite se v grad skozi park, jaz se vrnem tja čez polje. Bolje bo, da naju ne vidijo skupaj. Za drugič se dogovoriva, da se nama ne bo treba sestajati na tajna posvetovanja na javnih cestah. xm. MATI IN SIN Grad rodu de Ferneuse je bil na zunaj bolj starinski od gradu Valcorov, ker ni bil kakor slednji pod Ludvikom XIII. povsem prezidan. Bil je tudi skromnejši in pripadalo mu je manj sveta. Lovišče je bilo oddano v zakup po smrti grofa Stanislava, kajti Herve ni bil podedoval njegovega navdušenja za lov. Ta mladenič, razsoden in vnet za študije, pa ni pogrešal fizične energije. Toda že do drame, ki se je pravkar pričenjala in ki naj bi ga prisilila, da bi doprinesel dokaz te energije, on sam v tem pogledu ni poznal poleta svojega značaja. Njegovo življenje je bilo posvečeno v prvi vrsti dvema idealoma, o katerih je upal, da mu ne bo treba ločiti ju: čustvu in misli, veliki ljubezni in nekakšnemu filozofskemu apostolstvu. Njegova resnična ljubezen je bila edino Michelina. Njegove intelektualne sanje so bile pobotati znanost z vero. Za geslo si je bil izbral Pascalove besede: Malo znanosti oddaljuje od boga, mnogo znanosti privede nazaj k njemu. Herve de Ferneuse se je opiral na temeljito idejo moderne fizike, da je vse svetovje iluzija naših čutov. Mar ne dokazujejo učenjaki, da recimo svetlobe ni, da je samo tresenje našega očesnega živca, povzročeno po zračnih valovih in da lahko povzročijo isti zaključek tudi drugi vzroki, recimo udarec, ob katerem vidi človek vse zvezde, kakor pravi ljudstvo, ko gre torej za svetlobni učinek na mrežnico? Ko bo dokazano, je oznanjal mladi mislec, da so vsi dojmi in dojemanja, kar jih imamo o stvareh, samo pojmovanje in razlaga končnega, Čemu bi še nadalje zoperstavljali našemu pojmovanju in razlagi neskončnost? Prvi se naslanjajo na naše fizične čute, to se pravi na naše telo. drugi pa na naše psihične čute, to se pravi na dušo. Čemu zavračati nesmrten glas, s katerim nam govori zunanji svet, ko ta govorica ni manj skrivnostna od druge govorice in ko je jezik zunanjega sveta vezan prav tako na tolmačenje naših sposobnosti in na tolmačenje naših potreb? Da, mamica, naših potreb — je pojasnjeval Herve grofici de Ferneuse. — Naša znanstvena opazovanja se nanašajo samo na sprejemljive ali vsaj znosne dojme našega bitja. Vsi posegajo v naše življenjske pogoje — svetloba, toplota, zvok, elektrika, zemeljska privlačnost, vse to je nerazdružno zvezano z gmotnimi potrebami naše eksistence. Toda nravstvenost, ideal in vera se ne dajo ločiti od potreb nase duševne eksistence. Najdem dokaz, ki bo spravil v sklad oba pojava teh sil. Najdem ta dokaz v tem laboratoriju in s pomočjo teh aparatov. Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskamo" Fran Jeran Dan obmejnega trgovstva Zborovanje mariborskih in okoliški* trgovcev — Težnje obmejnega trgavstva anje v sedanj lii časih Maribor, 7. aprila. Tudi naše trgovstvo je izpostavljeno preizkušnjam in težavam, ki nujno potekajo iz, sodobnih prilik v svetu. Na današnjem občnem zboru Združenja trgovcev za mesto Maribor, ki ga je otvoril in vodil agilni predsednik g. Miloš O s e t, so naglašali, da se pojavlja precej občutno primanjkovanje raznega blasra. kolonialnih predmetov, dišav, železa, parafina itd. Predsednik je v svojih klenih izvajanjih podčrtal, da se čuti zaatoj v trgovini. Posledica je podražitev življenjskih potrebščin, kar je napotilo naše oblasti k temu. da so segle po raznih proti-draginjskih ukrepih. Sledile bo tudi nove davčne reforme, proti njihovi prehudi ostrini tn napačnim tendencam je tudi mariborsko trgovstvo povzdignilo svoj glas. Mnogo boja je bilo tudi pri monopolski upravi v Beogradu zaradi prepotrobne reforme pri prodaji soli. Energični protekciji vseh Činitelje v z našo zbornico na čelu se je posrečilo uspeti, da so ostale sladkorne cene pri starem. Kljub neštetim akcijam pa še rmerom primanjkuje petroleja, naše gospodarstvo občutno trpi zarad! primanj-kovan^a bencina. Glede ustanovitve podružnice Poštne hranilnice v Mariboru je predsednik osebno interveniral na pristojnem mestu in je upeti, da bo ta akcija najbrže že v dogrlednem času dosegla svoj namen. Glede Prizada je poudariti, da je ta zavod v sedanji sestavi našemu gospodarstvu popolnoma odveč. Zaradi tega naj bi se Is-polnila splošna želja, da se ali ukine ali r>a da se izo^polni s praktičnimi gospodarskimi zastopniki. Omeniti je še dos*oino po-pra-.-ito g-re^ijalne hiše v Vetrfnieki ulici ter lepo božićnico mariborskih trgovcev v prid revni obmejni deci. Potem, ko ie občni zbor prisrčno snreiel izvaiania predsednika er. Oseta, so sledila nadalinla poročPa iniciatbmega tamika g. S k a z e. marljivega blagajniki ^.Zidan-š k a in sr. Hinka S a x a za Novakovo ustanovo, sr. KI 2 n jška p^za nadzorni odbor. Iz teh poročil je razbrati, da zahtevajo težke prilike mnosro obrambnega dela tudi pri stanovski orerani^aoiii naše era trgovska. B^rba nroti krošniarstvu se je mo- I ra1^ nadaljevati Združeni« ie tudi snrpero- j vorilo svojo besedo ob priliki redukcije že- I leroiftkega prometa. Po večletni borbi so bili telefonski kabli izpopolnjeni ter je upati na montažo novih telefonskih aparatov. Združenje je opozarjalo na obupne poštne razmere. Stavilo je svoje predloge k novelizaciji zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Precejšnja pridobite\ v korist reda ha naših tržiščih je uvedba obveznih legitimacij za se jm ar je in za trgovske na-kupovaIce. Omeniti je ttrdi trgovsko nadaljevalno šolo. ki se pod spretnim strokovnim vodstvom profesorskega zbora z upravnikom g- prof. Škofom na Čelu" zelo ugodno in "lepo razvija. Ogromno je bilo administrativno delo v pretekli poslovni dobi. V trgovski nadaljevalni šoli je" bilo v vseh treh razredih 74 učoncev in 62 učenk, skupaj 136, in sicer leta 1938 39. V letu 19S9 40 pa je bilo vpisanih 62 učencev in 54 učenk,, skupno 116, to je za 20 manj kakor prejšnje leto. Šolska knjižnica šteje 488 zvezkov, učiteljska pa 89. članov šteje združenje 583, in sicer 519 trgovcev po-edincev in 64 družb, zadrug in zavodov. Lani je bilo Izdanih 51 novih obrtnih listov, 52 pa je bilo odloženih, cdnosno izbrisanih. Protokoliranih tvrdk je 141. Prijavljenih nameščencev je bilo 147, odjavljenih pa 116. Organizirano članstvo ima zaposlenih 6S poslovodij, 258 pomočnikov, 189 pomočnic in 235 ostalih nameščencev, skupno 750, to je za 31 več kakor v prejšnjem letu. Vajencev je bilo sprejetih 40. njihovo stanje je sedaj 129. Dohodki izkazujejo . 160.729.62 dinarjev, izdatki pa 126 107.35 din. Stanovska povezanost in vzajemnost, se je pokazala tudi pri volitvah novega o "bora. Za predsedn'ka je bil ob prisrčnem aplavzu ponovnD Izvoljen zaslužni dosedanji predsednik g. Mi'oš Oset. Prvi podpredsednik je Pran jo Majer, II. podpredsednik Rilo Lenard. Odborniki: Sučev č. Franjo Klainžek, Zdravko An .rle, KaroJ JanČič, Jakob Lah Janko Preac, Albert Vicel, Slavko. T:Čar. Anton Antončič. Hin-ko Sax Stanko .Kocbek in Ferdo Lovrec. Namestniki: Anten Tavčar,.Ivan Prešeren, Viktor Mavric, Ivan Lah, Rado T'pel in J. Šalamun. Na/izcrstvo: Anton Psš. Josip Sraj, Oton Juiše, Ivan Kovačič ter Ivan Kravos. Namestnika: Oton č^epinkc ter inž. Emest M iglic. Lep večer nase mladinske pesmi Velik uspeh mladinskega pevskega zbora „Vilhar" z Rakeka Maribor. 7. aprila Naši mladi pevci z Rakeka so popolnoma opravičili svoj sloves, ki ga uživajo kot vneti gojitelji naše lepe mladinske pesmi. Snoćr koncert v veliki dvorani Sokolske-ga doma je pokazal, da ima mladinski pevski zbor »Vilhar« meščanske šole z Rakeka v svoji sredini sveža, sočna grla. Mladi pevci, ki so skrbno ter smiselno izbrani koncertni program zbrano odpeli, imajo v osebi svojega dirigenta Maksa Pirnika, odličnega glasbenega pedagoga ln voditelja. Zbor je sijajno uveŽban, snočnji pevski nastop ne daje iskrenega priznanja samo pevcem, ampak tudi njihovemu požrtvovalnemu, mojstrskemu dirigentu. Na sporedu so bile skladbe Emila Adamiča. Maksa Plr-n'kp.. Vasflja Mirka. Marka Baltika. Brede Sčekove. Antona Dolinarja, Matije Tomca, Slavka Ostorca. Karla Pahorja. Dra'-otina Cvetka. Pula Živica in Rista Savina. Zbor je moral ob nenehnem vzklika nju občinstva nekatere pesmi še ponoviti. Iskreno ganljiva je bila uvodna deklamacija s prisrčno zahvalo pevcev in njihovih staršev vsem. ki so koncert posetili. Gdč. Rapotčeva pa je izročila zboru lep šopek nageljnov. 2al pa ni bil odziv nacionalnega in kulturnega Maribora takšen, kakor bi bilo želeti in kakor bi bilo zaslužilo odlično iz-{ vajanje zanimivega koncertnega sporeda j Nacionalni Maribor je bvz vzroka prezrl važno okolnost, da so prišli mladi pevci z meje pet izbrane pesmi na našo severovzhodno mejo. 2e te okoliščina bi morala biti zadosten povod za lepši ter številnejši odziv mariborskega občinstva. Lepa zmaga SK železnic: r)a Mariborski nogometni derby odločen v njegovo korist V Murski Soboti je zmagal ČSK, v Čakovcu Rapid Maribor. 7 aprila Z današnjim dnem se je pričela oficiel-na nogometna sezona na nodroeju mariborskega nogometnega podsaveza. Na sporedu so bile tri tekme: v Mariboru, Čakovcu in v Murski Soboti. V Mariboru je SK Železničar z izvrstno igro zasluženo zmagal nad ISSK Mariborom v Čakovcu se je tekma mod mariborskim Rapidom in Gradjanskim končala z zmago Rapida. v M ursxi Soboti pa so ambiciozm Mura^i pod legli večkratnemu prvaku LNP t j. Cako-večkemu SK Prvenstvena tabela je po dana-njih tekmah sledeča: Čakovečki S K 8 7 0 1 27:11 14 SK Železničar 7 4 12 10:8 9 SK Rapid 7 3 0 4 13:12 6 ISSK Maribor 8 3 0 5 13:16 6 Gradianski 8 2 2 4 10:20 6 SK Mura 6 114 7:14 3 SK ŽELEZNIČAR : ISSK MARIBOR 3:1 (2:0) Veliko je bilo veselje, ki so ga napravili vrli nogometaš prvega moštva SK Železničarja svojemu članstvu in vodstvu. Posrečilo se jim je, da 50 danes popoldne na tujem igrišču, in sicer na Raptdovem. prepričevalno premagali domačega rivala ISSK Maribor, ki je še pred osmimi dnevi odpravil ligaški klub zagrebško Concordijo. Zmaga SK Železničarja je bila rezultat sistematičnega, vztrajnega dela. saj so Železničarji predvajali dovršeno igro. s katero se lahko pokažejo tudi drugod Odločilnega pomena je tiia danes predvsem vzorna povezanost med ooedinimi formacijami, ki so vsaka v svojem delokrogu svojo nalogo odlično opravi'c Zasluga za lep uspeh gre vsemu moštvu 7Tasti pa dobro razpoloženi napadalni vrsti, ki je nasprotniku nasula v mrežo tr gole Tud' po poteku igre je bila zmaga SK Že'ezničarja popolnoma upravičena, saj ie Železničar očitno prevladoval v prvi polov.ci igre. dočim sta si bila nasprotnika v drugem polčasu kolikor toliko enakovredna. ISSK Maribor danes ni mope' ponoviti igre, ki jo je predvajal še pred tednom dni. Globoki \V sistem se danes ni obnesel. ker je nasprotnik sproti razbil v*e akcije. Razen tega je bila danes precej slaba knlska vrsta. V tej formaciji je b" edino dober Du?an. ki si je prizadeval, da bi spravil svoje moštvo do uspeha. Sliina ie bila situacija v napadalni vrsti, ki pa navzlic nekaterim lepim prilikam, ni imtia na razpolago strelca, ki bi znal izkoristiti Jadrana-Nanosa« s primernimi pesmimi. Uvodoma je zapel himno, ob zaključku pa »Buči morje« ter s Slovan na dan*. Predsednik J. Povodnik je zaključil občni zbor z iskreno zahvalo vsem navzočim in s pozivom k nadaljnjemu zbiranju v smislu vzvišenega društvenega, domoljubnega gesla >Morju zvestoba.c Dve šahovski tekmi Maribor, 7. aprila V pretečenih dveh nedeljah sta odigrala Mariborski šah. klub ter šahovska sekcija SK železničarja šahovski tekmi za med-klubsko prvenstvo Slov. šahovske zveze. Po'robni rezultati so naslednji: V nedeljo 31. 3. 1940 M. š. K. prof Stupan 1. Ostanek 1. Stonjšek pol. Razboršek 1. B en 0. prof. Sila 1, prof. Trobej 0, Sterniša pol: železničar Foray 0. Babic 0, Mohorčič pol, Marotti 0, Knehtl 1. Vidovič 0. Dasko VI. Eiletz pol. V nedeljo 7. 4. 1940 železničar Vidovič pol, Regoršek 1, Babic pol. Knehtl 0, Dasko V. 0. Eiletz pol, Foray 0, Marotti 1; MšjK prof. Stupan pol, Ostantk 0. Stojnšek pol, Bien 1, Lobkov 1 Steiiiiša pol, prof. Sila 1, prof. Trobej 0. Skupno: 31. 3. MS K d: Železničar 3 7.4. železničar 3 in pol : M. S. K. 4 n pol. Končni rezultat obeh te.cem je potem takem 9 in pol : 6 in pol za Mariboiski san. klub. ki se je s tem plasiral za nadaljnje tekmovanje. Odigrati mora do 15. t. m. tekmo s Š. K. Vidmarjem in do 21. t. m. revanžno tekmo. Zmagovalec teh dveh tekem pride v nadaljnje tekmovanje s prvakom celjskega okrožja, ki je leto« Celjski šah. klub. Zmagovalec iz tega se-m finalnega tekmovanja pride v finale a prvakom ljubljanskega okrožja, v katerem se odloči zmagovalec klubskega prvenstva Slovenske šahovske zveze. Mariborske i*i akol'ške tavice — Društvo jugoslov. državnih In samoupravnih upokojencev v M-ailotu .je imelo včeraj dopoldne v Naro.nem domu svoj redni letni občni zbor Poročali so predsednik dr. Kronvogel, tajnik Koudelka in blagajnik Pušenjak. Društvo je tudi letos ob prlikl božićnice" obdarovalo revnejSe člane i rtrzninil lepimi darili v skupni vrednosti 4400 din. V društvu je včlanjenih 1905 upokojencev ter upokojenk. Podporni sklad je izplačal svojcem 28 umrlih članov in članic poemrtn-ne po 800 d n. Od začetka podpo.nega sklada je bilo izplačanih 81.700 din. Društveno premoženje izkazuje vrednost 26.935.20 din, po-smrtniixoki slOau 22.258.75 din. Prejemki in dohodki 103.847.26 din. Na občnem zboru je b lo govora tudi o izenačenju kronskih upokojencev, o potrebi zvijanja pokojnin in vciovščin v skladu z naiašcrvjočo draginjo. Obravnavale so se tudi razne organizacijske zadeve. Letos so bile na dnevnem .edu samo na.omestne vo.itve in bo vodil poslovanje v letu 1940-41 po večini dosedanj. odbor. — Kdo je kriv ? Na Koroški cesti je srečal strugarski mojster Marijan Kom-para, ki se je vračal s svojo ženo zvečer uomov. skupaio mlajših moških, ki je pela neke čudne, tule pesmi. Ko j h je Kom-para prijateljske in mirno opozoril. naj takšnih pesmi ne pojejo, so ga napadli ln potolkli na tla. Policija razčiščuje vso zadevo ter skuša dognati glavnega krivca iz skup ne nadutih napadalcev. Nacionalni Maribor je zaradi tega čogodka upravičeno ogorčen. se je življenja 35!etna Katarina Viabic. Izpila, je večjo količino lizola. Prepeljali so jo v bolnico, kjei so ji zdravniki res li življenje. Vzrok obupa nad živlienjem ni znan. — Ob kolo je prišel mesar Ivan Podgoršek. Odpeljal mu ga je neznani zlikovec izpred neke gostilne v Mhnski uUci. Kolo je vredno 1500 din. — Nočno lekarniško službo ;mata tekoči teden Maver jeva leka-rnp pri Zamorcu v Gosnoski ulici 12. tel. 28 12. te? Vaupo-tova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrov j cesti 33. tel. 22 13. — Iz gledališča. Drevi ponedeljek, je maribTisko gledališče zaprto. — Nova grobova. V splošni bolnici je umrl zasebnik Franc Dam š, stat 51 let. Istotam ie premini] mesnrski pomočnik Franc S rak star 32 let. Žalujočim naše globoko sožalje! — Penzijski fond delavstva v Hutterje-\i tovarn1. Delavstvo v HutterjeV tekstilni tovarni ima svoj penzijsk fond, v katerega prispeva samo in pa tudi tovarna Fond upravlja poseben odbor, vendar pa je stvar urejena tako. da ima vodstvo tovarne možnost odločania tudi preko od- i bora. ki ima po statutu samo posvetovalen glas. Dne 31 marca se je vršil občni zbor fonda, ki se ga pa delavstvo ni udeležilo v kdo ve kakem obilnem štev lu. V fondu je preko 5 mi'ijonov dinarjev denarja, ki pa je- naložen v koloniji na Po-brežju ki obsega 25 stanovanjskih hiš. Razpoložljivega denarja ima fond trenutno okrog 600.000 din Orknevsko otočje se pogosto omenja v sedanji vojni. sa,i se tam nahaja velika ang'eška voinn baza Scapa-Flow. Znamenito pa je otočje tud v fol-klorističnem prh odop'snem in kulturnem oziru Predavanje bodo po^^njcvale ski-optične &rke v prirodnih barvah. — Mar*bor*ko vreme Včeraj je znašala najvišja temperatura 8. davi 0.7. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in malo vetrovno vreme. — San°mor Mariborčana v Ptuju. 69- letni vpokojeni državni ura *nik Rudolf Lasnik se je "noči odpelial v Ptui in tam najel prenočišče Pavi so ga našli mrtvega Obesil se je na oknu Vzrok samomora nJ znan Pr. niem so našli samo dvoje pisem, eno naslovljeno na žrtno v Mariboru, drugo na znance v Italiji. Iz Ptuja — Akademija PJS. Pretekli teden se je vršila v mestnem gledališču akademija PJS z zelo pestrim sporedom Pred sporedom je imel pozdravno besedo preds.dnik PJS nakar so dijak: m dijakinje tukajšnje reaine gimnazije izvajali possmezne točke Veliko odobravanje je zei dijak Rakuš Zvonko z izvajanjem proste vaje Zelo je tudi ugajal pevski nastop dijaka Janeza Ribiča in recitacijski zbor Mitje Vošnjaka Gledališče je bilo polno občinstva, ki je bilo z akademijo zelo zadovoljno. — Hud mraz je pritisnil. Zadnja dva dni je pritisnil zelo hud mraz z močnim vetrom. Po nekaterih krajih je zopet snežilo z'asti na Pohorju, kjer je zapadel nog sneg — Karambol. Posestnik Jožef Horvat iz Z°ror. Jablane se je peljal s kolesom proti domu. ko mu je na banovinski cesti pri-vozil nasproti neki osebni a-'tomobil, kateremu se ni dovolj izognil Avtomobilist je kolesarja podrl, da je Horvat obležal nezavesten s težko poškodbo na glavi Avtomobilist je ranjenca naložil na svoj vez in ga takoj odpeljal v bolnico Horvat ima tako hude poškodbe, da je mplo upanja, da bi okreval. — Z lestve je padel. lOletni posestn'kov sin Alojz Prelog iz Zagajičev je padel z lestve in si zlomil desno roko. Prepeljali so ga v bolnico. MALI OGLAS! Seseda 50 par, davek posebej Preklic izjave oesedd ctta 1.- daveh posebej. 6a pismene odgovore glede mallb ogiasov ]e treba priložil znamko. — Popustov za male oglase Qe priznamo RAzno 1'deua >« m .. t ••> iNajmanjSt ^neseh 3. 1 »k lin aajboljša 10 Qa iieiit j9b jouiCi, Si o a o a v 1 t e pri P K l< < K t K Sv eetra cesta 14 pohištvo no naroči u najceneje Vsakovrstni stoli. poJitiram oprave, vsa popravila najceneje — Z O RMAN. Creg 14. 1013 ,17 V- igucine ;uesečoe odi oke iiii)ana r"i . lova *4 M;iribor. vtliiiijska 6i) BIKOVI IN JAVOROVI FLRNhiSAi klLoOl olkov celuiozni ic3 in cele stoječe gozdove Kupim za gotovino Sprejmem nakupovalce in prevzemovalce. — Ponudbe na Interrekiam. Zagreb. Masarv- ova 23. pod >P-6224*. 1030 ! mm UGOliRAMA pet* mm KUHARICA dobra go&pooiaja, v^ena vsega dela, išče službo pri samostojnem gospodu, vdovcu ali ločencu. — Ponudbe na upravo lista pod »Varčna*. 1031 STROJNIKA KURJAČA na parni zagi sprejmem takoj >uštar, Ljubljana, Doienjska c. 1037 NATAKARICA mlada, čedna in poštena se sprejme za takoj. — Vprašati: Komenskega ul. 26. 1044 •Iflili PREMOČ ;o Ljubljana, 8. aprila Prvenstvo v obeh ligah se bliža koncu. Včeraj je bdo odigiano predzadnje kolo ki je dalo zopet nekatere nepričakovane rezultate, zlasti v Splitu, kjer je Gra-djanski podlegel Hajduku, a ugodno je presenetila tudi Ljubljana, ki je po seriji neuspehov včeraj na domačih tleh lepo zmagala nad Splitom, će bi bil vrstni red Ljubljane v prvenstveni tabeli boljši in če ne bi kljub zmagi ostala na koncu tabele, bi lahko rekli konec dober — vse dobro. Tako pa kljub zmagi z našim prvakom ne moremo biti zadovoljni, dasi je včeraj Ljubljana predvedla prav dobro igro in pokazala, da zna zaigrati, če le hoče. Po dolgem odmoru je moštvo »pet enkrat nastopilo kompletno in to je bilo najbrž me- rodajno za rezultat. Ljubljana je zmagula s 3:0. Gole so zabili Presinger, Lah in Gnn tal. V Splitu je bila trda borba med Gra-djaixskim in Hajdukom. Hajduku je šlo za kožo, kajti v primeru poraza bi ne prišel vpoštev za finalne kvalifikacijske tekme 6 klubov. Zaradi tega so napeli Splićani vse sile in res zmagali s tesnim rezultatom 1:0. V Zagrebu je Hašk odpravil šibko Bačko s 3:1, Concordia pa je zmagala nad Šaškom 2:0. V Varaždinu sta se pomerili obe Slaviji t domača in os jezika. Zmagali so domačini z 2:1. V srbski ligi je BSK s hazenskim rezultatom porazil subotiški ZAK z 12:0, Bata pa tudi izdatno Baska s 5:1. Beograjska Jugoslavija je v Skopi ju zmagala nad Građanskim 1:0, sarajevska Slavija pa je v Zemunu odpravila Zemunčane s 4:0. Vojvodina in Jedinstvo pa tekme nista mogla odigrati, ker je bilo Igrišče v Novem Sadu pod vodo. Včeraj se je pričelo tudi pod savezno nogometno prvenstvo. V vseh treh skupinah je nastopilo 18 moštev. V Ljubljani je Mars zmagal nad Svobodo 6:4. Hermes Bratstvo 2:2, domžalski Disk pa nad Reko 3:1. V Kranju so domačini odpravili ljub- ljanske Ja d rpn ase 4:0. V mariborski skupini je železničar zmagal nad Mati^rom 3:1. CSR nad BffUTO 5:1. in Rap:d nad Gra-djanskim 3:0. V celjski skupini so doživeli Atletiki katastrofo. Olimp jim je natresel 10 golov v mrežo. Včeraj je bila v Berlinu odigrana meddržavna tekma Nemčija : Ma.tearska, ki se je končala neodločeno 2:2. Nemcem se ni posrečila revanža za nedavni poraz 1:5 v Budimpešti. Iz Poljčan — Prošnje za odpis davkov, ki bo jih vložili davkoplačevalci, morajo biti opremljene s potrebnimi dokumenti. Prilojre naj se pošljejo davčni upravi najkasneje do 22. maja. Rok za vlaganje prošenj pri občini je potekel. 100 let Meyer jevega leksikona Celih. 49 enciklopedičnih del je izdal od leta 1834 Bibliografski zavod v Leipzigu, čigar ustanovitelj je bil Josef Meyer. Iz njegovega sklepa je izšla misel izdati obsežno enciklopedijsko delo, ki bi predstavljalo v besedi, sliki in zemljevidu nekakšno zrcalo znanja za vsakogar, kdor bi iskal informacije o tem ali onem. In tako se je lahko po petih letih napornega dela in zbiranja gradiva Bibliografski zavod v Leipzigu 1. 1839 odločal za izdajo prvega zvezka dela. ki je sčasoma dosegel 49 zvezkov najbogatejšega leksikona. Za lOOOletnico je zavod pripravil tudi statistični pregled o razširjenju tega enciklopedijskega dela in prišel do zaključka da je bilo od ustanovitve do zdaj prodanih po vsem svetu okrog 23 milijonov zvezkov, znanih pod imenom njegovega ustanovitelja s-Mevers Lexikon«. Daniel Lesueur 60 Krinka ljubezni Bonn _Ta dokaz, — je dejal Escaldas, — je žal manj tehten in jasen, ker sloni na pričevanju nekaterih že starih Indijancev, stoječih na robu groba, ko nataknejo starce v njihovem plemenu na raženj. Sicer bi bilo pa težko doseči pri francoskih sodiščih, da bi zaslišali te razborite ljudi, ki jim vera ne dovoljuje nositi nobene obleke. — No, torej, kaj trdijo ti vaši divjaki? — Da sta prebivala v njihovi naselbini dva belo-kožca po postavi in obrazu tako podobna drug drugemu' da so Indijanci mislili, da hodi po zemlji dvojnik ki ga vidi človek povsem pod vodno gladino. Ti Indijanci, kakor morda že veste, domnevajo, da ie njihova podoba, odražajoča se v jezerih ali potokih niihov fantom, privabljen h gladini, ko se sami sklanjalo nad njo. Belokožca sta bila prišla iz pragozda in krenila proti pustinji. Naselbina teh Guarauev meii res na eno izmed prostranih solnih planot, razprostirajočih se ob vznožju And, kjer ni nobene vode Eden izmed popotnikov je bil menda bolan. Ustavila sta se v naselbini, da bi si bolnik opomogel. Tovariš ga je odvedel s seboj višje v gore, tja, kjer so vlage prosti pasovi cachi, da bi izlečil njegovo mrzlico, ki si jo je bil nakopal ob rekah. — Cachi, kaj pa je to? — je vprašal Gilbert. — To je ime, ki ga dajejo Indijanci kameniti soli in sploh tistim prostranim ležiščem ne samo soli, temveč tudi z žveplom pomešanega solitra, ležiščem, nakupičenim drugo nad drugim na prvih grebenih Kordiljer. — Ali bi lahko našli tisto naselbino? — je vprašal princ. — Vražja strela! Lahko si mislite, da sem skrbno ugotovil njeno zemljepisno širino in dolžino. Naselbina leži ob gornjem toku reke Madre de Dios. Pogovor je prešel v molk, med katerim sta oba vneto računala. Govoreča moža in malone sokrivca — sta prišla do nekakšne volčje jame, čez katero je vodila brv. — Na oni strani je bilo konec parka, nikakor pa ne veleposestva Valcorov. Prostrano polje ajde, razprostirajoče se za to mejo, je pripadalo enemu izmed markizovih dvorcev. Drevja tu ni bilo več. Praznota malo rodovitnih bretonskih njiv se je razprostirala tja do obzorja. V zenitu jasnega nebosklona so plavali drobni oblački, podobni snežinkam. Drugi v veliki daljavi so se kupičili in bočili v peno kakor baker rdečkaste barve. Na polju stoječa moža sta se spogledala in nenadno srečanje njunih oči ju je pretreslo kakor da se je v grobni tišini nenadoma zabliskalo in zagr-| melo. I — Vaše prepričanje prodira tudi vame, — je dejal Gairlance ognjevito. — Naprej, kakor je vzkliknil moj prednik pri Villingenu. Tudi zdaj gre za boje-vitost in tudi tu slutim nevarnost. To je nekaj zame. — Tem bolje, — je menil Escaldas. — Razmišljajte o tem, kujte svoj načrt. Zaenkrat se pripravlja jva; kako bi hoteli svoje delo začeti. Vrnite se v grad skozi park, jaz se vrnem tja čez polje. Bolje bo, da naju ne vidijo skupaj. Za drugič se dogovoriva, da se nama ne bo treba sestajati na tajna posvetovanja na javnih cestah. xm. MATI IN SIN Grad rodu de Ferneuse je bil na zunaj bolj starinski od gradu Valcorov, ker ni bil kakor slednji pod Ludvikom XDX povsem prezidan. Bil je tudi skromnejši in pripadalo mu je manj sveta. Lovišče je bilo oddano v zakup po smrti grofa Stanislava, kajti Herve ni bil podedoval njegovega navdušenja za lov. Ta mladenič, razsoden in vnet za študije, pa ni pogrešal fizične energije. Toda že do drame, ki se je pravkar pričenjala in ki naj bi ga prisilila, da bi doprinesel dokaz te energije, on sam v tem pogledu ni poznal poleta svojega značaja. Njegovo življenje je bilo posvečeno v prvi vrsti dvema idealoma, o katerih je upal, da mu ne bo treba ločiti ju: čustvu in misli, veliki ljubezni in nekakšnemu filozofskemu apostolstvu. Njegova resnična ljubezen je bila edino Michelina. Njegove intelektualne sanje so bile pobotati znanost z vero. Za geslo si je bil izbral Pascalove besede: Malo znanosti oddaljuje od boga, mnogo znanosti privede nazaj k njemu, Herve de Ferneuse se je opiral na temeljito idejo moderne fizike, da je vse svetovje iluzija naših čutov. Mar ne dokazujejo učenjaki, da recimo svetlobe ni, da je samo tresenje našega očesnega živca, povzročeno po zračnih valovih in da lahko povzročijo isti zaključek tudi drugi vzroki, recimo udarec, ob katerem vidi človek vse zvezde, kakor pravi ljudstvo, ko gre torej za svetlobni učinek na mrežnico? Ko bo dokazano, je oznanjal mladi mislec, da so vsi dojmi in dojemanja, kar jih imamo o stvareh, samo pojmovanje in razlaga končnega, čemu bi še nadalje zoperstavljali našemu pojmovanju in razlagi neskončnost? Prvi se naslanjajo na naše fizične čute, to se pravi na naše telo, drugi pa na naše psihične čute, to se pravi na dušo. Čemu zavračati nesmrten glas, s katerim nam govori zunanji svet, ko ta govorica ni manj skrivnostna od druge govorice in ko je jezik zunanjega sveta vezan prav tako na tolmačenje naših sposobnosti in na tolmačenje naših potreb? Da, mamica, naših potreb — je pojasnjeval Herve grofici de Ferneuse. — Naša znanstvena opazovanja se nanašajo samo na sprejemljive ali vsaj znosne dojme našega bitja. Vsi posegajo v naše življenjske pogoje — svetloba, toplota, zvok, elektrika, zemeljska privlačnost, vse to je nerazdružno zvezano z gmotnimi potrebami naše eksistence. Toda nravstvenost, ideal in vera se ne dajo ločiti od potreb naše duševne eksistence. Najdem dokaz, ki bo spravil v sklad oba pojava teh sil. Najdem ta dokaz i v tem laboratoriju in s pomočjo teh aparatov. Ureiuje Josip Zupančič // Za »orodno tiskarno* Fran Jeran // Za upravo in inserafni del Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani