60. štev.
velja v Ljubljani:
celo leto pol leta četrt leta en mesec
K 56--
„ 28— „ 14— „ 5—
Velja po pošti:
celo leto naprej K 60—
za pol leta za četrt leta za en mesec
30—
15—
5-50
Na pismene naročbe brez poSiljatre denarja se ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. "TSag
Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm *irok prostor za enkrat ' * > za večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 360. Upravništvo je na Marijinem trgu r;	štev. 8. Telefon štev. 14.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna Številka velja SO vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Oopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Naša sramota.
Neizprosen, do skrajnosti izveden boj proti vsemu, kar ni jugoslovanskega v naši domovini — to je kardinalna točka našega programa.
Proč z avstrijskimi hlapci, proč z vsemi, ki se nočejo in ne morejo uživati v jugoslovansko svobodo! Dokler ne izgine zadnji avstrijski hlapec iz naših uradov, od ministrstva pa doli do zadnjega občinskega pisarja, tako dolgo je naša svoboda nepopolna.
Sramota za nas, da sedijo v naših državnih in drugih javnih uradih 'juclje, ki so bili v stari Avstriji naj-večji sovražnik: našega naroda in naše Svobode, čeprav so sinovi slovenske katere 1 Sramota za nas, če naša vlada he uvidi, da ni na pravem mestu, saj fazven enega ali mogoče dveh poverjenikov ni nihče prost avstrijskih predsodkov! Koalicijska vlada v Belgradu Pa je tudi samo potreba časa. Jugoslavija potrebuje radikalne centralne vlade, ki bi uničila zadnjo sled avstrijskega suženjstva v naši svobodni domovini. Prepričani smo, da se to zgodi, kakor hitro se bodo ustalile — ce tudi le začasno — naše zunanjo Politične razmere.
Slovenci ne smemo pozabiti, da moramo biti za svojo svobodo hvaležni predvsem Srbiji in našim jugoslovanskim legijonarjem — bivšim avstrijskim veleizdajalcem. Preveč suženjskega duha je bilo v našem ljudstvu, da bi moglo streti samo stoletne verige, v katere nas je okovala nemoralna Avstrija. To priznanje hvaležnosti ni nikako poniževanje samega sebe, saj se vendar dobro spominjamo, kako se je na' tej in oni strani povzdigovalo avstrijsko junaštvo slovenskih vojakov — kranjskih Janezov.
Narodne heroje, ki so trpeli v ječah, umirali na morišču, na vislicah in še marsikje drugod, so naši uradi proglasili za veleizdajalce. Našim legijonarjem so zapretili s smrtjo, če se vrnejo v domovino. In v teh uradih sedijo še danes ljudje z omadeževano avstrijsko preteklostjo, ki niso storili za domovino ničesar druzega, kakor
VLADIMIR LEVSTIK.	41. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
»Jus primae noetis je spet na obzorju,« mu je šinilo po izkušeni glavi, »pa hujši, nego je bil za Tahovih dni... Bolje bi bilo, da smo obdržali črnca v .Imperialu‘1«
Nekaj hladnega je napolnilo zrak, ko so sedli n°vodošelci v družbo; razgovor je lezel obotavljaje P° tiru form in predpisanih fraz. Vsi so čutili, da le odkritost minila, in polujasne kali nasprotstev so J*tle ostreje v sleherno zavest. Nina je gledala ^kor odstavljena kraljica, zakaj vse navzoče ženstvo .e ie stapljalo samo še v brezpomemben dekor, pred . aterim je sijala Dora v tem neoporečnejši popolnosti. n yendar se je zdelo, da ji ni do tega •, komaj kdaj Se je nasmehnila ter pokazala vlažno kitico zob, le fedko je kanila besedo z brezdušno zvonkim glasom,
še to kot; milosten dar. Toda ženske so vedele, c,a je njeno vedenje igra, in slutile, komu velja; umerjenost, s katero je grof zdaj odvijal vreteno salonskega besedičenja, jih je delala pozorne. Nič več ni bil prostodušni družabnik, kakršnega se je 2e kazal nekaj časa; lezel je vaše in se pretvarjal.
mučičlasovi so se naveličali dajati priprego v poletju, ki njim ni obetalo slave; takisto profesor, ka-erega je bil navdal prvotni uspeh odvetnikove hčere z aklepi na lastno pest. Ostali gostje so molčali iz ra ovednosti — z eno besedo, nazadnje sta govorila
da so se prelevili ob prevratu iz ma-terijalnih razlogov v Jugoslovane, ali pa so spremenili le rozete na svojih avstrijskih kapah. Ti ljudje, ti državni funkcijonarji se predrznejo sedaj skrbeti za blagor domovine, katero poznajo le toliko, da jim izplačuje državno jugoslovansko plačo za njihovo avstrijsko preteklost.
Res, lepa je družba, ki skrbi za politično varnost naše dopiovine. Raz-ven par najhujših Nemcev sedijo na vodilnih mestih še vedno razni nem-čurji in med njimi bivši črno-žolti uradniki. Tako pri vladi, v armadi, na policiji in drugod, kjer bi morali biti samo čisti zavedni Jugoslovani. Celo v narodno predstavništvo so prišli ljudje, ki bi zaslužili, da se jih iztira iz srbskega, jugoslovanskega Belgrada v spremstvu naših legijonarjev čiez državno mejo.
Enotnosti v državni upravi ni no-benej Cenzurne oblasti delajo popolnoma samovoljno na podlagi avstrijskih političnih receptov. In kdo so te cenzurne oblasti? Politične oblasti s svojimi organi, ki so vršili v stari Avstriji sramotno službo raznih poizve-dovalcev in tajnih agentov, ki so iskali »veleizdajalcev", da jih izročijo vojaškim sodiščem.
Sramota za naš narod in za našo svobodo.
Dokler se ne izčistijo upravne razmere v naši domovini, dokler ne dobimo pravega državnega parlamenta, v katere bo izvolil narod može po svoji volji, tako dolgo naj bi vodili našo notranjo upravo le zavedni in čisti Jugoslovani, ne pa sedanji avstrijski hlapci, a k o hočemo imeti m i r v n a š i jugoslovanski domovini!
»Imenovanja".
Ne vemo, ali je to dedščina stare Avstrije, ali je to posledica vojne, ali pa je to znak prehodne dobe. Pa bodi eno, bodi drugo ali tretje — mi kon-štatiramo tukaj le suho dejstvo, s katerim nas hočejo osrečiti »Imenovanja v 2. številki Uradnega lista ravnateljstva državnih železnic SHS. Ne bomo
navajali imen posameznikov, katerim je bila sreča mila, da so celo osem let preskočili oziroma prehiteli svoje stanovske tovariše, samo to še javno pribijemo, da kažejo ta imenovanja — če tudi izvršena bona fide — precejšen kos stare avstrijske protekcije, da se ne izrazimo ostreje. Ni nam vsem železničarjem dano, da bi mogli sedeti ob izviru vseh dobrot in da bi tukaj napredovali kar skokoma. Toda če morejo biti naši stanovski tovariši na najviših mestih deležni takega izvanrednega napredovanja, zakaj pa istega napredovanja ne smejo biti deležni železničarji v ravnateljstvu in na progah? Ali mar ti manj vestno opravljajo svojo službo kakor njihovi tovariši na najviših mestih? Ali pa naj v teh imenovanjih zremo »ono sveto resnico" katero je urbi et orbi oznanil neki ljubljanski dnevnik, pišoč: »da se prav urad-ništvo ne more pritoževati nad nenaklonjenostjo vlade napram uslužbencem. Koliko uradništva je za časa naše vlade napredovalo, koliko starih krivic se je že popravilo". Katero uradništvo je napredovalo, vemo vsi — bili so to ožji prijatelji in znanci — mi plebejci pa teh dobrot ne smemo biti deležni, ker stoji tudi pisano: „quod licet Jovi, non licet bovi“. Čudom se čudimo le temu, da pri naši vladi ni bilo moža, ki bi bil jasno in nedvoumno zaklical, da tako ne sme iti dalje. Slovensko uslužbenstvo vseh strok je pod nemškim režimom stare Avstrije pretrpelo toliko krivic, da teh niti popraviti ni mogoče; naše stanovske tovariše je bivša Avstrija preganjala, zapirala, konfinirala, klicala k vojakom in jih tirala celo pred vojna sodišča — in to samo zato, ker so Slovenci. Toda slovenski železničarje kljuboval vsemu preganjanju, šikaniranju in zapostavljanju, ker je bil trdno prepričan, da mora skoraj zasi-niti zlato solnce svobode in da skoraj prost bo on in prost bo rod njegov. V tej sladki zavesti je tlačanil slovenski železničar nemškim mogotcem ter vlekel za nje in prenašal krivice in muke, zadane mu po špijonih stare Avstrije.
To je bilo, je minilo, toda krivice še niso preboljene. Slovenski železničar jih sicer pozablja in pozabil bi jih tem hitreje, če bi bilo v mladi Jugoslaviji tako, kakor si je zasanjal in zamislil. Ob vstopu v svobodno življenje v svobodni domovini je šel na delo z največjim veseljem in največjo marljivostjo in s trdnim zaupanjem, da bo njegov neumoren trud vestno plačan in da zginejo sedaj vse protekcije in druge nezdrave „ije“. Minilo pa je komaj par tednov zlate svobode — in slovenski železničar je danes nemalo presenečen in nemilo razočaran, ko vidi pred seboj dedščino stare Avstrije v obliki raznih »Imenovanj", katerih so deležni le višji, in ko vidi, da se na nižje uradništvo in drugo uslužbenstvo do danas še prav nič oziralo ni. Zakaj ta etapna imenovanja samo posameznikov na najviših mestih? Zakaj ne skupnega in enotnega napredovanja za sve železniško uradništvo in uslužbenstvo? Bodimo odkriti: taka posamezna imenovanja ne vzbujajo med železniškimi nastavljenci veselja in marljivosti ter zaupanja, ampak ravno nasprotna čustva ter uplivajo demoralizujoče in rode boljševiška stremljenja. Da, vlada bi z nadaljevanjem takih imenovanj sama nehote izvala odločen odpor in boljševizem med že ezničarskimi vrstami. Tista imenovanja, ki še leže varno zaklenjena v miznicah, naj ostanejo ondi — mi zahtevamo enotno in skupno napredovanje; vemo, da ni mogoče na en mah izvesti reorganizacije plač, toda mi zahtevamo to, kar nam gre po stari pragmatiki in ta še vedno velja — tudi za nas plebejce!-
V demokratični državi živimo in demokratje hočemo biti vsi — tako se zatrjuje in piše vsepvrek. Pričakujemo tedaj, da naša nova vlada da železniškim nastavljencem, kar nam ni dala naša prejšna vlada, in da nova vlada popravi, kar je prejšnja zagrešila. Od naših stanovskih tovarišev, ki so res naši in demokratični, pa pričakujemo s polno pravico, da opuste vsa posamezna pota na višja mesta za svoj jaz — če ne gredo še dalje —j in da nastopamo in se borimo vsi
samo še grof in Dora. Trdokožna Grabunka je sklepala roke pod ogromnimi prsi, stresala rdeče lase ter zmagoslavno gledala po navzočih. Njen mož je čutil občo zadrego; krivil se je na stolu in skrival nemir za svojim večnim dobrikavim nasmeškom, lučaje rjave oči od lica do lica. Oblastna in malikovana hči ju je bila gotovo naučila, naj se ne mešata preveč v zabavo; obema se je poznalo, kako težko držita jezik za zobmi.
Naposled si je grof odtrgal krinko ; z bridkim, skoraj jeznim izrazom je obstal njegov pogled na Dori, kakor bi hotel reči:
»Mari ti še ni dovolj? Cernu igraš komedijo z mano in puščaš, da otepam na tvojih nitkah kakor pajac? Sama veš, da si najlepša in da te hočem imeti.«
V svesti si svoje oblasti do ženskih src je čakal izdajavskega drhtljaja v kotičkih ust ali vsaj iskre v zrenicah, ki bi obetala zmago; ona pa se je zasmejala s svojim najlepšim smehom, kakor da je bila grofova zadnja beseda izvrsten dovtip, in mu pomolila iz Ninkine mape list, ki je predstavljal nekakšno Meduzo:
»Ali jo poznate? Ne? Saj je vendar moj portret!« In zraven ga je pogledala, kekor bi niti ne slutila, da se norčuje iž njega, Nine in sebe same. To je bilo preveč; gospa Tončka je zastokala in Grabunc je dregnil hčer z nogo. Grof je priznal poraz; s prisiljenim smehljajem je odkril podobnost
slike, zinil še parkrat na levo in desno ter se začel odpravljati, misleč:
»Vidim, da si mi kos; ali sedaj nalašč. Počakaj, ptičica, kadar ne bom umorjen po teh idiotih!«
Toda Smučiklas se ni dal pripraviti ob glorijo današnjega dne; pot v svobodo je vodila samo preko njegovega trupla. Z milimi besedami je povabil grofa, naj sede ž njimi »k preprosti večerjici, kakršno imamo vsak dan«; njegovemu in ženinemu moledovanju se je pridružil Pohlin, ki je že od jutra pretakal sline. Gost se je vil kakor belouška in bi bil nemara odnesel pete, da se ni po nesreči spogledal z Doro.
»Hočem, da ostaneš!« so rekle njene oči.
In grof je ostal. ..
Večerja se je vlekla kakor obed na dvoru; nihče izmed navzočih ni pomnil tako razkošne svatbene gostije. Miza se je šibila od jedi, in humanist, ki je bil odložil »diplomatsko politiko« na kesnejši čas, se je napasel do grla. Dobra vina so podnetila duhove; zabava je bila duhovitejša nego v kateremkoli romanu Natalije von Schimmelvliess; razen dveh, treh napitnic se ni pripetila nobena nesreča. Grof se je izkazal spet očarujočega čebljača, tem laglje, ker mu je pomagala Dora preko mize z neprisiljeno veselostjo, brez vseh zavratnih muh. Šampanjec in slavljenčeva ljubeznivost sta spravila vse ženske razen Dore v tako blaženo voljo, da se je štela natihem sleherna za damo njegovega srca.	(Dalje.)
skupno za dobrobit vseh železničarjev. Eden za vse, vsi za enega; separatizem izbacimo iz svojih vrst ter bodimo vsi celi demokratje vsikdar in povsod!	Demokrat.
Se enkrat o položaju kaplanov.
Naj blagovoli »Jugoslavija" k zadnjemu dopisu o položaju kaplanov sprejeti sledeče dopolnilo, ki osvetljuje kričečo krivico, ki se godi še posebej enemu delu imenovanega stanu. Kakor znano, je pokojna avstrijska vlada lansko leto duhovnikom povišala kongruo po gotovem ključu. In sicer je onim, ki so že prejemali plačo iz verskega zaklada, vlada sama brez kakih dokumentov od strani in-teresiranih nakazala povišano plačo. Drugi pa, ki od države niso prejemali nikake plače, so morali poprej položiti fasijo (napoved) o svojih dohodkih, na podlagi katerih naj bi vlada uredila povišanje dohodkov. Te da predno je mogla to izvršiti, jo je prehitel sedanji državni prevrat. In medtem ko je sedanja vlada za gori omenjeno prvo vrsto duhovnikov prevzela novi zakon o povišanju kon-grue, po katerem jim izplačuje njihovo plačo, čakamo drugi duhovniki zastonj, da bi sedanja vlada tudi nam nakazala službene dohodke po novem zakonu. Dobiti bi morali za celo leto 1918 povišano plačo, a zdaj je že februar 1919 pri koncu in o kaki plači od države ni ne duha ne sluha. Ali nam hoče Jugoslavija biti hujša mačeha, kakor je bila Avstrija? Ne dobimo ne povišane temeljne plače, ne triletne, ne draginjske doklade. Pa tu ni misliti morebiti na one, katerim že službeno mesto samo donaša take dohodke, ki dosegajo po novem zakonu določeno maksimalno višino in katere po novem zakonu sploh ne pridejo v poštev, temveč tu mislim one, katerih službeni dohodki od daleč ne dosegajo omenjene višine. Ali ni to kričeča krivica? Državni uslužbenci napredujejo v službenih dohodkih sorazmerno s službenimi leti. V našem stanu pa se naši predstojniki na to malo ozirajo. Medtem ko eni dobivajo vedno dobra mesta počenši s prvo službo, se morajo drugi potikati po samih slabih službah, tako da eden, ki je že celo vrsto let v službi, ima še vedno tako slabe ali pa še slabše dohodke, kakor jih je imel na prvi službi, drugi pa, ki je kot novinec nastavljen, daleč presega prvega po dohodkih. In k temu pride pa še omenjena krivica od države. Vstopili smo iz poklica v duhovski stan, toda da smo prej vedeli, kakšna razočaranja nas čakajo, bi se bil marsikdo težko odločil za ta stan. Kajti tudi za nas velja: primum vivere, dein philo-sophari. Smo sicer duhovni, pa tudi telesni, ne samo iz duha, ampak tudi iz telesa z vsemi njegovimi potrebami. Vsem stanovom je država v teh težkih časih prihitela na pomoč z raznimi, podporami, z živili, z obleko itd., in v zadnjem času je svojim uslužben-
Bož. Borko:
Kult prednikov.
Na obalah žoltega Nippona, pripoveduje Lafcadio Hearn v svoji krasni knjigi »Kokoro" (Srce), je polovica življenja posvečena prednikom. Njihove blede, nemirne sence so najzvestejši angelji potomcev; ko gore baklje — radostnice, se zbirajo krog plamena, da sprejmejo za hvalo živečih in v žalosti so one prve, h katerim se obračajo potomci za tolažbo in sočutje. Povsod ista slika: nip-ponski seljaki in kralji starodavnega rodu se klanjajo z enakimi čuvstvi in z enako globoko vero sencam svojih prednikov. Ta vera je naj višji vzlet njihove duše, summa filosofiae njihovega razuma, večna in bogata ded-ščina skupne duše naroda. Ta vera je ona, ki se ovija kot zeleni bršijin krog vseh starih templjev in molilnic, puhti iz vseh žarnic, obdaja milijone žrtev z glorijo vzvišenosti in sladi
cem znatno povišala plače, le za nas se nihče nič ne zmeni. Tako krivično zapostavljanje za drugimi stanovi in za stanovskimi tovariši samimi mora izzvati opravičen gnev in srd. Prav hvaležni smo listu „Jugoslaviji“, da je priobčiia oni dopis o bednem položaju kaplanov. S tem je list pokazal, da ima čut za zatirane in brezpravne ter smisel za pravičnost. Tak list je v resnici potreben. Našo vlado pa prosimo, da nemudoma popravi kričečo krivico.
Jugoslavija.
Ameriška komisija za pročevanje razmer v Istri in Dalmaciji.
j LDU. Zagreb, 7. marca. (JDU.) Semkaj je dospela posebna ameriška komisija, ki ima nalogo, na licu mesta proučiti etnografske razmere Istre in Dalmacije. Komisija bo odpotovala jutri preko Reke v Istro.
Ustavitev prometa med Madžarsko, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno.
j LDU. Zagreb, 7. marca. (JDU.) Poštno ravnateljstvo razglaša, da je do preklica ustavljen ves promet med Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno po eni strani in Madžarsko na drugi strani. Izvzete so le one pokrajine madžarske republike, ki so okupirane po četah Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Aretacija stavbnega nadsvetnika Vančaša.
j Sarajevo, 7. marca. (Izv. por.) Tukaj je bil aretiran znani stavbni nadsvetnik Vančaš, ki je leta 1914 po atentatu na avstrijskega prestolonaslednika sodeloval pri aranžiranju proti-srbskih demonstracij. Danes je bil izročen v zapore državne policije. (Kakor znano, so demonstranti takrat popolnoma demolirali stanovanje sedanjega starostnega predsednika narodnega predstavništva Gl, Jeftanoviča ter hotel „Evropa“, ki je njegova last in ga s tem materijalno skoraj popolnoma uničili).
Napad na posestvo madžarskega aristokrata.
j Zagreb, 7. marca. (Izv. por.) „Jutarnji List" poroča iz Varaždina, da je prišlo v noči od 6—7 t. m. okoli 200 ljudi na dvor grofa Feste-ticha, kateremu so oplenili vse premoženje, zažgali grad in ga vrgli z dinamitom v zrak.
Naše severne meje.
Nemci in Ogri kršijo premirje.
n 2. marca so Nemci zopet kršili premirje s tem, da so streljali pri Sv. Marjeti zapadno od Velikovca s strojnicami na naše postojanke. Pretekli teden je napadlo vojaštvo gospodični Ručigaj v Grebinju zgolj le zato, ker ste ameriško misijo pozdravile z „Živijo“ klici. Jedna je bila ranjena, drugo so odpeljali in neznano kje internirali. Posetniku Ivanu Strutcu v Št. Lovrencu, obč. Ojstrica, na Koroškem je vojaštvo pobralo poleg živine
zadnje solze starih mučencev. Od davnih misterij do Platonove filozofije, čez gotiko srednjega veka do Fech-nerovih valov in modernih spiritistič-nih poskusov se vzpenje isti plamen po temnem ozadju življenja in kipi, razcvetajoč se na vrhuncu kakor mistična roža, v neznano večnost.
Skrivnost in obenem simbol našega življenja! Dobro pravi Gustave le Bon: „Mrtve generacije nam ne vsiljujejo samo svojega fizičnega sestava, one nam vsiljujejo tudi svoje misli. Mrtveci so edini neoporečni gospodarji živečih. Mi nosimo butaro njihovih pregreh, mi sprejemamo plačilo za njihove vrline." Od tod je samo en korak k veri v življenje njihovih senc. Odločuje le psihološko stanje človeka, kateri zaznava to kontinuiteto med preteklim in sedanjim. Primitivni človek se ustvari takoj odvisnega od svojih mrtvih gospodarjev; moderni se klanja herojskim sencam svojih prednikov (Carlyle). Vse tavanje člo-
tudi večje množine moke, svinjskega mesa, masti itd., ne da bi rekvirirano blago plačalo. Posestnika je patrulja odpeljala in v Labudu brez vzroka zapria; zaprt je bil od 7. do 23. febr. Začetkom januarja so se vračali srbski ujetniki lz zbijalnice na Dunaju v domovino. Nekaj jih je šlo pri Lipnici z oblastvenimi dovoljenji čez mejo, da obiščejo kmete, pri katerih so služili. „Volkswehr“ jih je napadla, oropala zasluženega zneska 700 K in zaprla za 21 dni. Došlo je dalje uradno poročilo, da sta bila 1. marca v Zem-covcih na štajersko-ogrski meji napadena od madžarskih vojakov dva službujoča orožnika ; poskusni orožnik Kristjan Mikel je bil ubit, podstražnik Ivan Kozila pa težko ranjen in odpeljan. Ukrene se primerno potom ministrstva za zunanje zadeve v Beogradu, da se slični slučaji ne ponove.
Mirovna konferenca«
Nemčija ne popusti pri pogajanjih za premirje.
k LDU. B e r 1 i n, 6. marca. (DKU.) Wolfov urad javlja: Na koncu pogajanj za premirje v Spaaju je izjavil državni podtajnik von Braun, da po njegovem mnenju ni preveč verjetnosti, da bi nemška vlada popustila v tem zanjo življenskem vprašanju. Ker je vsled tega nadaljni porazgovor brezploden, so se nadaljnja pogajanja o treh gospodarskih dogovorih glede živil, brodarstva in finančnega stanja dne 5. t. m. prekinila.
Političen pregled.
p O združenju Nemške Avstrije z Nemčijo. „Daily Telegraph" objavlja zanimiva pojasnila o gotovih spletkah proti združenju Nemške Avstrije z Nemčijo. Med drugim prinaša sen-zacijonalno vest, da je dunajska misija v Parizu dobila odgovor, da antanta opozarja Nemško Avstrijo, naj nikar ne napravi nobenega koraka glede združenja z Nemčijo, ne da bi obvestila poprej o tem antanto. Vlada Nemške Avstrije pa je po svojem poslaniku Hartmannu že pričela tajna pogajanja z nemškim ministrom za zunanje stvari Brockdorfom o združenju z Nemčijo in odgovorila, da je dogovor že gotov in da ni mogoče več nazaj. Nemška Avstrija je zahte-.vala od Nemčije le garancijo, da za-more za slučaj nove francosko-nemške vojne ostati nevtralna.
p Parlamentarni položaj v Italiji. Povodom otvoritve italijanske zbornice piše „Secolo“: Nikakor se ne sme misliti, da italijanska vlada zato, ker bo dobila večino v parlamentu, tudi v resnici vživa zaupanje zbornice. Tu gre samo za oportuniteto; bomo videli, kak bo končen rezultat njene makiavelistične politike. Dobro pa je na vsak način, da ostane sedanja vlada na svojem mestu. Kajti v slučaju, da bi se morala umakniti drugi, bi se pri morebitnem ponesrečenju italijanske politike zamogla izgovarjati, da so ji drugi pokvarili delo. Po vsem tem se
veškega duha po temnih obalah Življenja pa odkriva le nove vidike na svetli plamen vere, ki se pne v višave.
V naših kmečkih hišah se časti spomin prednikov le na večer Vseh svetih. Takrat se postavi na mizo kruh in vino, da bi poskusile tudi duše prednikov. Simbioza kmečkega življenja: kruh — bogastvo poljan, hostija življenja; vino — veselje goric, kri bodočega. Stare kmečke hiše so pri nas edina svetišča prednikov, katedrale naših Briiggov. One razkrivajo dušo svojih prvih gospodarjev in govore kakor pečine. Njihov stil kaže ozko in megleno obzorje, ki je ležalo v očeh davnih prednikov. Starinska vrata še nosijo zapah in bude zimske večere, ko so peli kolovrati ob svitu borovih skal, sukaje dolge niti za prosto in trdo platno. Povsod vtis strogega kmečkega očeta; sledovi poslednjih oblik zadruge, ko so se gnjetle cele družine v isti kmečki hiši, pokorne volji najstarejšega in duhu pred-
torej zdi, da tekom sedanjega zasedanja ne bo nobenih težkih bojev in tudi ne krize. Z druge strani pa se zopet poroča, da se Orlandova vlada jako dobro zaveda težavnega položaja, v katerem se nahaja država, zlasti vsled revolucijonarnega razpoloženja vojaštva. Zato ne bi bilo čisto nič čudnega, ako bi prišlo nenadoma do rekonstrukcije sedanjega kabineta.
p Češko - polski spor. LDU. Moravska Ostrava, 5. marca. (ČTU.) Češki rudarji Zofijinega rova so uprizorili včeraj polurno demonstiacijsko stavko proti Poljakom in so sklenili naslednjo resolucijo: Češki rudarji Zofijinega rova protestirajo najener-gičneje proti postopanju Poljakov zoper rudarje češke narodnosti začasno s tem, da uprizore polurno stavko. Njihovi poljski tovariši jih preganjajo samo zaradi tega, ker so Čehi. Danes poživljamo zadnjikrat svoje poljske „brate“, naj izpremene svoje postopanje in naj ne zatirajo oaših sode-želanov na ozemlju, zasedenem po poljskih četah. Odločeni smo iti do skrajnosti in ne bomo nikakor dopustili, da naši poljski „bratje“ na ta način nastopajo proti Čehoslovakom.
Dopisi.
d Iz Žirov. V znamenju šnopsa in klobas je poslovalo naše županstvo, kakor je to pokazala revizija občinske uprave, ki se je vršila 22. in 23. p. m. Pred vojno že in skozi celo vojno dobo so vodili naše občinsko gospodarstvo možje, ki so bili strogi Šu-steršičjanci. Takoj v začetku vojne so se ti možje postavili na hinavsko avstrijsko patrijotično stališče in kdor ni bil ž njimi, je bil veleizdajalec. Tako so denuncirali odklanjali prošnje in nagajali vsem, ki so bili „srbofili“.
Pri aprovizaciji so se godile vne-bovpijoče krivice. Živila so kar po cele vreče tajno raznašali in razvažali, to seveda predvsem člani aprovizacije in njih prijatelji, dočim so bedne družine ginevale gladu. Poginilo je par telet pri kojih se je pri raztelesenju dognalo, da so so preobjedli s pšeničnim zdrobom od aprovizacije, medtem ko so ubogi otroci stradali na vso moč. Ko so bili možje siti do grla, so pošiljali moko v Idrijo v zameno za vino.
„Vse prošnje so bile zaman" je tožila neka žena, „ko sem pa prinesla županu šnopsa, sem takoj dobila." Posestnik pripoveduje: „NaIa-» gali so mi čez vso mero veliko oddajo sena, prošnja in pritožba ni nič pomagala. Ko pa sem prinesel županu klobase, sem bil pri prihodnji oddaji/ takoj oproščen. Ko so se nabirali podpisi za majsko deklaracijo, je grozil, da se vsi nabiralci zapro, in ko so prišli v naše bližine Italijani, jim je tekel nasproti. Nato je postal seveda navdušen Jugoslovan pozdravljal Srbe in jih vabil na obede. Vladi se je naznanilo vse, spisale so se pritožbe, vlada pa je cincala. Toda vsa potrpežljivost enkrat mine in tudi naša je pri kraju. Zato poživljamo vlado, da
nikov. Bojiš se, da se ne oglase trdi koraki po ilovnatih tleh. Na vratih, na tramovju, na slemenih prosti ornamenti, risbe z nerodnimi in naivnimi glavam' nebeških patronov, dihajoče žalost zapuščenih in le tuintam nekoliko prisi' ljenega humora. Odtod gospodarijo stari predniki; čutiš, da drže za ročsl pluga, ko orješ domačo grudo. Vesele se polnih kašč in hlevov, žalujejo \ nesreči in se skrbe s svojimi potom? za iste malenkostne in vsakdanje stvari-Energija davnih oračev je latentna ^ očetovski njivi, pomaga klasju in pol?1 žitna zrna, da nabreknejo moči >n zdravja. —
Pojemo pesem bodočnosti z g'a' sovi prednikov. Vse je le večna veriga! sedanjost le vrsta sklenjenih rok n * potu v bodoče. Naše delo le večen kult prednikov.
Poklonimo se sencam onih, ki so orali njive za našo svobodo!
odstrani vse osebe, ki so povzročile toliko zla!
d Bled. (Zdravniške vesti.) Hotel Toplice (Luisenbad) na Bledu kupila je domačinka gospa Julka Mol-n&r-Vovk ki je še lani v najtežavnejših časih dokazala svojo veliko sposobnost za večje podjetje. Izmed vseh obrežnih hotelov imajo „Toplice“ najlepši razgled najugodnejšo lego in največ obali. Veselimo sc prebujanja podjetnosti v blagodejnem svežem dihu naše nove države in želimo mnogo uspehov. — Tudi hotela Parkhotel (Maliner) in Triglav otvori letos na novo Konzorcij iz Ljubljane. Priprave So v teku. Govori se tudi o posetu regenta tekom poletja. Zanimivo priča o strpnosti seijencev prebivalcev našega letovišča, da si je upala kupiti večjo trgovsko hišo nemškutarska obi-telj W., v čije prodajalni so se sestajali najstrupenejši naši nasprotniki a la Pavich, Georgevich Rechbach i. dr. ter kovali svoje temne sovražne naklepe. Preurejajo se tudi že ceste nasadi in giblje se društveno življenje. Le mora, da tlači rojake za Črnoprstjo in Stolom še tujec lega vsem moreče na dušo. Upajmo, da i to ne več dolgo.
d Iz Kamnika. „Narodna čital-nica“ je uprizorila 2. sušca 1.1. burko v petih dejanjih „Zmešnjava na zmešnjavo" ki je nadvse dobro uspela.
d Iz-Cerknice. Imel sem priliko slišati, kako se uradno osobje na cerkniški pošti razgovarja v blaženi nemščini. Gotovo se jim zdi to bolj modernejši. Čas bi bil, da se tem razmeram napravi konec in naj se glede tega poštno ravnateljstvo malo zanima in odpravi te nedostatke. To gotovo ne vzbuja pri tankajšnem ljudstvu narodne zavednosti in se vsled tega tudi zgražajo. Proč takoj s takimi mlačneži >n polovičarji!
d Iz Celja. Vodja okrajnega glavarstva ima v resnici dela čez glavo, a za razmere ki vladajo na celjskem okrajnem glavarstvu, naj bi se malo pobrigal njegov zastopnik. Pri „Go-spodarskem uradu“ so še vedno nastavljene nemške „frajle“ ki niso zmožne slovenščine v pisavi. Tam sedi kakšnih 5 do 6 gospodičen, namesto da bi se nastavila dva vojna invalida.
d Šmarje prt Jelšah. Vkljub razdrapanim šmarskim družabnim razmeram smo letošnjega pusta srečno pokopali. Imeli smo celo eno veselico, kjer se je po stari šmarski navadi pridno jedlo, pilo, plesalo in žalibog tudi nem-škutarilo. Med trškimi damami se v nemškutarenju najbolj odlikuje naša becirksrihterca. So že bile in menda še bodo v Šmarju gospe, ki se ne bodo postavljale nad druge ki niso dohtarjeve in sodnikove soproge. O aristokratinji Silvestrovega večera je ze marsikatera svoje mnenje izrekla, sedaj samo višje skupaj. Ti višji se shajajo prav pridno v nem-curski gostilni Gradovi, kjer je vse bolj nobel ko pri Fabjanu, kjer se neovirano nemškutari, zabavlja čez nižje in nepriljubljene ter godrnja venomer. Ta oštarija bi se lahko imenovala „pri godrnjavcu".
d Sv. Bolfenk pri Središču. V nedeljo dne 2. marca t. 1. bi se imel vršiti v tukajšnji šoli javni shod JDS. Ob določeni uri se je zbralo precej prebivalstva, toda — napovedanega govornika ni bilo in shod se ni mogel vršiti. Da se pa priložnost vsaj nekoliko izkoristi, se je predlagala resolucija proti italijanski okupaciji, proti nemškemu divjanju na Koroškem in zasedbo Prekmurja. Resolucija je bila soglasno in z navdušenjem vPfejeta. Glede shoda samega pa bi 2e'elt nekoliko več takta: če že govornik ni mogel priti in se tudi ni dobil namestnik, naj bi se shod pravočasno odpovedal. Tako se pa cela stvar pri naših ljudeh le še bolj dis-kretira. — Zvečer se je vršila v šoli Prva prireditev naše zopet ozelenele »Lipe", kjer je prav dobro uspela, rele so se tudi ruske in češke pesmi.
\r i ,d	se Slovenjigradec j
V tukajšnji bolnišnici kraljuje še vedno zagrizen Nemec, nepriljubljen primarij ar. Harpf, kateri je v svojem nacijo-nainem nemškem duhu neusmiljeno
preganjal uboge slovenske bolnike ter jim nadejal vse mogoče titule. Znanih nam je mnogo slučajev, kjer je od bolnikov, katere je operiral, zahteval poleg svoje mesečne plače, velike vsote, tako, da 'se je ta slovenožrc sezidal najlepšo hišo v mestu, kamor je prišel kot berač s culico. Pred leti so vse občine slovenjegraškega marnškega in šoštanjskega okraja sklenile, da se odda primarijsko mesto kirurgičnega oddelka zelo priljubljenemu, izvrstnemu kirurgu in zavednemu Slovencu dr. Železnikarju, a vsled ugovora slovenjegraške občine, ki je bila zagrizeno nemška, kateri ji županoval najintimnejši Har-pfov prijatelj zloglasni nemčur Po-toschnigg, je bil mesto dr. Železnikarja imenovan seveda dr. Harpf, kateri je skrajno zanemarjal bolnike, tako, da so ti reveži čakali cele ure na njegov milostni obisk. Seveda mu je Jugoslavija docela zmešala glavo in res se nam smiliš ubogi Harpf, ali veruj nam, da ne bomo po tebi jokali. Deželno vlado pa prosimo, da takoj odstavi tega tirana in mesto njega postavi priljubljenega pred kratkim iz italijanskega ujetništva v Slovenji gradeč došlega dr. Železnikarja. Nič boljši ni Harpfov benjamin in Schiillerjev prijatelj nestrpni nemčur Tertjak, ki kot drugi paša vlada v pisarni bolnice. To je vse skupaj gadja zalega, katera blati naš narod in dinastijo. Hoteli so iti celo tako daleč, da bi v zvezi s koroškimi Nemci napadli slovenjegraško trdnjavo, pa je bila zarota pravočasno odkrita in pangermani odgnani v mariborske zapore. Prosimo in zahtevamo, da se že enkrat napravi red!	Vojaki-invalidi.
Občinska uprava v 5evnici.
(Iz spomenice Narodno-Socijalne Zveze na deželno vlado v Ljubljani.)
Župan sevniški Ludvik Smole je še danes velik prijatelj sevniških nem-čurjev. Protežira jih, kjer le more. Nemci se v Sevnici danes posmehujejo brezpravnim Slovencem. Županstvo mirne slovenske občane^preganja. Tako hoče izgnati iz občine Ano Sušnik iz Šmarja štev. 10 v občino, kamor je pristojna po umrlem možu. Menda se pri tem sklicuje popolnoma neupravičeno na novi stanovanjski zakon. Sušnik je že 12 let v občini ter ima otroke, ki delajo v tovarni za kopita. Sušnik se preživlja s poljedelskim delom. Z odlokom županstva ji je ukazano, da mora zapustiti okoliš občine s 1. marcem 1919.
V občinskem, odboru občine Sevnica ni nobenega zastopnika delavstva. Zato zahtevamo: 1. Deželna vlada SHS v Ljubljani naj preišče, zakaj preganja županstvo Sušnikovo. 2. Če se izkaže, da župan izrablja svojo uradno moč, ga je odstaviti. Večina sevniškega prebivalstva je tako proti županu. 3. V občinski odbor se vpokliče organizirano delavstvo.
Dnevne vesti.
dn Zahvala poveljnika francoske armade na Ogrskem. Ljublj. dop. urad poroča: Predsednik Deželne vlade za Slovenijo, dr. Janko Brejc je od poveljnika francoske armade na Ogrskem, generala de Lobita, prejel nastopno zahvalno pismo z dne 28. februarja: »Gospod predsednik! Štejem si v dolžnost, izreči Vam svojo zahvalo za prisrčni sprejem, katerega ste dne 16. februarja priredili častnikom mojega generalnega štaba, ki sem jih bil odposlal v Ljubljano k inavguraciji „Francosko - Slovenske organizacije". Srečen bom, ako se pod avspicijami te organizacije razmerje med Francozi in Slovenci razvije tako, da postanejo prijateljski odnošaji, ki naj vežejo oba naroda, še bolj intimni. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, izraz .mojega visokega spoštovanja.
dn Višji šolski svet je imenoval Frana Pristovška, začasnega šolskega vodjo v Petrovčah, za začasnega strokovnega učitelja na meščanski šoli v Žalcu in Frana Srebrniča, nadučitelja v Zabukovju za učitelja na okoliški deški ljudski šoli v Celju. Iz službenih ozirov je premeščen Ciril Pregelj,
učitelj v Ljubljani, na okoliško deško ljudsko šolo v Celju.
dn Iz šolske službe so odpuščeni: Karel Ahorner, učitelj v Slov. Bistrici, Mar. Straub, učiteljica v Slov. Bistrici, Viktorija Salvador in Leopol-dina Novak, učiteljici v Slov. Bistrici.
dn Učiteljstvu na Koroškem. Z ozirom na pritožbo koroškega učiteljstva v Jugoslaviji11 z dne 6. t. m. nam je poslala deželna vlada (oddelek za notranje zadeve) sledeče pojasnilo: Koroškim učiteljem in učiteljicam javnih ljudskih in meščanskih šol je višji šolski svet v Ljubljani nakazal službene prejemke takoj pri nameščer ju in obvestil o tem učitelje z dekreti, davčne urade v Velikovcu, oziroma Dobrlivasi, Pliberku in Železni Kaplji pa z rednimi nakazili. Vsied mnogo-brojnih pritožb je pa dognal višji šolski svet, da njegove odredbe niso prihajale na cilj. Dogajalo se je, da je prejel učitelj svoj dekret, na davčni urad pa ni dospelo nakazilo, tako da ni bilo mogoče izplačati prajemkov, ali pa je dospelo nakazilo, a učitelj ni dobil obvestila, tako da ni mogel iti po svoje prejemke. Višji šolski svet je stvar natančno preiskal in dognal, da je odpravništvo deželne vlade vse odloke redno odpravilo; ker pa tudi po dvakrat ali trikrat odposlanih odlokov učitelji, oziroma davčni uradi niso orejeli, je sum opravičen, da na poštah ali na poti vmes zločesta roka, ki nagaja, da oškoduje naše narodno učiteljstvo. Višji šolski svet je pred nekoliko dnevi brzojavno odredil, da naj davčni uradi izplačujejo službene prejemke po vsebini odlokov, s kojimi se izkažejo učitelji.
dn Goriškim učiteljem, upokojencem in vdovam, ki bivajo tostran demarkacijske črte, je višji šolski svet v Ljnbljani odmeril in nakazal vojno-draginjske dokiade za leto 1918 in 1919. Priglasilo se je 80 aktivnih učiteljev in učiteljic, 29 vpokojencev in 17 vdov. Za 19 oseb se še ni nakazala draginjska doklada, ker so potrebna še pojasnila. Deželno knjigovodstvo v Ljubljani je dobilo ukaz, da nakazila po poštni hranilnici kar najkitreje izvrši, tako da prejmejo upravičenci draginjske doklade za leto
1918 in za mesec prosinec, svečan in sušeč po odbitku predujmov, ki so jim bili v letu 1918 izplačani, v skupnem znesku, od 1. malega travna 1919 naprej pa v mesečhih obrokih. Reklamacije naj se vlagajo pri višjem šolskem svetu.
dn Žensko učiteljišče v Mariboru se več ne otvori. V manjšinskih šolah se poučuje od tretjega leta naprej obvezno slovenščina, za gojence in gojenke nemškega učiteljišča tedaj ni več služb, s čimur odpade tudi potreba še nadalje vzdrževati ta zavod.
dn Imenovanje. Arhivar dr. Milko Kos se imenuje za znastvenega so-trudnika brez činovnega razreda na ljubljanski licejski knjižnici. Za čas, ie. zaposlen kot član likvidacijske komisije na Dunaju, se mu podeli dopust.
dn Poverjeni^ za notranje zadeve gospod Gustav G o 1 i a sprejema samo v torek, četrtek in soboto od 11.—1. ure pop. — Predsedstvo deželne vlade za Slovenijo.
dn Odpuščeni notarji. Temeljem točke 2. naredbe z dne 10. svečana
1919 št. 350 se odslove naslednji notarji: Julij Thurn v Ljutomeru, Janez Rabltsch v Velikovcu in Jožef Niris v Šoštanju.
dn Barake pred obrtno šolo v Ljubljani se dajo na razpolago poverjeništvu za socijalno skrb za nastanitev proteznih delavnic in pisarne »Komisije sa preskrbo vračujočih se vojnikov".
dn Ministrstvo za kmetijstvo v Belgradu je semkaj javilo, da namerava slušatelje visokih šol, zlasti živi-nozdravniške in visoke gospodarske šole, ki jim je onemogočeno nadaljevanje študija na Dunaju in Lvovu, poslati v prijateljsko inozemstvo zlasti na švicarski vseučilišči v Curihu in Bernu. V to svrho naj se prijavijo pismeno poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani vsi oni visoko-šolci, ki žele nadaljevati svoje študije
v Švici ali na Francoskem in naj pri-lože tej prijavi vse za to potrebne dokumente in fotografijo. Prijava sama mora vsebovati ime in priimek prosilca, podatke o dosedanjih študijah (vseučilišče, fakulteta, tečaj, leto ima-trikulacije, prestane preizkušnje in delni izpili ter njih uspeh in datum) , in natančen naslov sedanjega bivališča. Namen teh prijav je, da se omogoči posredovanje za izdanje potnih listov in za dovoljenje bivanja v inozemstvu pri ondotnih poslanstvih. Dijakom, katerim nedostajajo potrebna sredstva, namerava ministrstvo v oziru vrednih primernih dajati primerno mesečno podporo, za katere bo vlagati pozneje posebne prošnje. — Poverjeništvo za uk in bogočastje: Dr. Karel Verstovšek, s. r.
dn Osebna vesi. Iz zanesljivega
vira izvemo, da namerava načelnik prometne zveze za tujstvo dr. Val. Krisper dne 10. t. m. definitivno odstopili, kar bi bilo zelo obžalovanja vredno. —- Dr. Krisper je bil mož na svojem mestu, delaven in zmožen, kar pričajo premnoge ilustracije iz dobe njegovega režima. Želeti bi bilo, da se prepreči odstop ter da se nadvse spretnega moža ohrani na svojem mestu.
dn Kaj pa iniejitelji srebrnih in zlatih svetinj? Včeraj smo priobčili iz uradnega vira nam došlo notico, naj se imejitelji srebrnih in zlatih svetinj, ki hočejo, da se jim izplača enkratna odpravnina za te svetinje, oglase v Mesi nem domu. — Mislimo, da je že skrajni čas, da se neha strašiti s temi svetinjami, katerih bi se moral sramovati vsak Jugoslovan. Treba, da smo si vendar že enkrat na jasnem, da so bile vse te svetinje pridobljene v boju proti naši svobodi in res ne vemo, kako prihajajo davkoplačevalci Jugoslavije do tega, da bi plačevali za te svetinje, ki so pridobljene v veleizdajniški službi proti naši državi. Gospodje pri gotovih vojaških oblastnijah morda še danes ne vedo, da so vsi zavedni in pošteno misleči Slovenci, ki so se leta 1914 in pozneje morali odzvati pozivu mobilizacije, odhajali pod habsburške praporje s svečano obljubo, da bodo kjerkoli mogoče rušili avstrijsko oblast in delali za naše narodno ujedinjenje. Sedaj naj bi pa še plačevali one, ki so delali ravno nasprotno. Seveda, gotovi gospodje, ki nosijo še danes glavni zvonec, tega niso nikdar razumeli in ne razumejo še niti danes.
dn Begunske sirote s Primorskega. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo naznanja vsem onim, ki so se zadnja dva meseca priglasili, da sprejmejo begunske sirote sledeče: Vrnitev begunskih sirot iz Brucka v domovino se je nekoliko zavlekla, zato ni moglo poverjeništvo ustreči prošnjam priglašenih družin v tistem roku, kakor je prvotno nameravalo. Sedaj so sirote že v domovini in sicer v taborišču Strnišče pri Ptuju. Kakor hitro bodo sirote zdravniško preiskane, dobe pri-glašenci otroke in sicer v prvi vrsti oni, ki so izjavili, da vzamejo sirote za svoje. Vsaki posamezni družini bo sporočilo poverjeništvo, kdaj in kje dobi otroka.
dn Na Češkem in — pri nas.
„Pravo lidu" poroča v 25. štev. t. 1., da siromašno ljudstvo na Češkem trumoma zahteva od mlinarjev, kmetov in dr., ki so prodajali žito, moko, krompir itd. čez maksimalno ceno, da mu vrnejo ta previšek. Zaeno se zahteva tudi povračilo takozvanih „daril“ („mit“) v perilu in v drugih vrednostih, s katerimi je moralo ljudstvo tekom vojne podkupljati razne veriž-nike in navijalce cen, da je dobilo najnujnejše potrebščine. List pravi, da to zahtevo siromašnega ljudstva podpirajo tudi politične oblasti in gredo ljudstvu vsepovsod na roko, da se stvar uredi brez sodnega postopanja. V mnogih slučajih so se prizadeti elementi sami spametovali, ker bi sodno postopanje itak prizadelo le lihvarje. Vse postopanje pa kaže veliko kulturno zrelost čeških ubožnih slojev na eni, pravičen socijalni čut državnih oblasti pa na drugi strani. Pri nas je državna oblast — kaj pa — le pre-
Wigele o jugoslovansko-italijanskem vprašanju. Udeležba je bila tako ogromna, da se zborovanje v kratkem ponovi. Več drugih predavanj in zborovanj po deželi je pripravljenih. Dne
6.	februarja je bila manifestacijska skupščina čehoslovaškega in jugoslovanskega dijaštva, na kateri so refe-rirali: Fr. Marinič, o splošnem našem položaju in posebno o Goriški, Vladimir Rybarf, o tržaškem vprašanju, dr. Stupni o Istri in Mihajlovič o Dalmaciji. Vsi govorniki so dokazovali, na podlagi zgodovinskih, gospodarskih, narodopisnih in statističnih podatkov, pravične zahteve Jugoslovanov na ta ozemlja. Po referatu cand. phil. Kozaka, ki je imenom čeh6slovaškega dijaštva izrazil simpatije jugoslovanskemu dijaštvu, je bila sprejeta resolucija, v kateri se čehoslovaško dijaštvo solidarno približuje jugoslovanskemu dijaštvu v boju za naše pravične zahteve. Založništvo sekcije za narodno obrano pripravlja izdajo knjige prof. dr. Kadleca o Jugoslaviji. V tej knjigi opisuje sloviti profesor slovanskega prava na češki univerzi začetek postanka posameznih držav na teritoriju sedanje Jugoslavije pa do zadnjih dogodkov. Posebno poglavje posveča dr. Kadlec našemu spoiu z Italijo. To-liko v obrisih o delu »Jugoslavije" med Cehi, ki ni le velike kulturne in gospodarske važnosti, ampak samo še politične. Domovina od vseh strani ogrožena, v boju skoroda osamljena, bo tem svojim sinovom, jugoslov. kulturnim delavcem v Pragi, za vso ljubezen, trud in neumorno delo neiz-rečno hvaležna in jim kliče: »Delajte in pomagajte z vsemi močmi, da bo Jugoslavija izšla iz tega strašnega boja, neokrnjena in ponosna na praško »Jugoslavijo"!
Drobne vesti.
rada v rokavicah v glace. V mnogih stučajih se sumljive elemente celo pro-težira, ker imajo denar in veljavo. Nič se ni storilo, da dobi naše ljudstvo moralno zadoščenje za neštete krivice, ki so jih delali tekom vojske naši navijalo' cen, naši verižniki, naši paraziti. Ti stebri vojne mizerije se že tolažijo, da jih je ljudstvo shranilo v vojni muzej, toda ljudstvo ne pozablja tako hitro. Ali bi se ne moglo teh elementov kaznovati na ta način, da bi se politično in socijalno izolirati ? Če bomo hoteli dvigniti moralo našega ljudstva, ne bomo smeli pardo-nirati teh pri ljudstvu osovraženih ljudij, ki se dandanes s takovvažnostjo vsiljujejo na javna mesta. Čistimo in popravljajmo.
dn Političnim preganjancem. Ustanovni zbor »Društva političnih preganjancev“ bo v nedeljo dne 9. marca 1.1. v Ljubljani ob 2. popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma".' Dnevni red: 1. Poročilo pripravljalnega odbora; 2. čitanje in odobrenje pravil; 3. volitev odbora in 4. slučajnosti. Vabimo politične preganjance, da pristopijo organizaciji in se udeleže ustanovnega občnega zbora v največjem številu. Začasni odbor obenem naznanja, da ne sprejema več odškodninskih prijav, zato, ker je tozadevno delo pri vladi zaključeno. Ostale liste prosimo za ponatis te notice.
dn Na dolenjski progi električne železnice so začetkom svečana t. 1. začeli pravilno voziti 4 vozovi. To nas je veselilo, ker je po 4 letnem neredu nastala dobra zveza s progo na glavni kolodvor. Pa to je trajalo komaj 14 dni. Sedaj pa vozijo le 3 vozovi, eden od teh samo do Koslerjeve vile. Tu mora vse potujoče občinstvo ivstopiti in hoditi naprej peš. Marsikdo je v nevarnosti, da zamudi vlak. Zaradi tega je splošna ne-volja. Jaz sem plačal za cel mesec voznino naprej, sem 70 let star in težko hodim, a sem moral v 4 dneh 6 krat na pol pota izstopiti in iti potem peš po blatu. Vsak lajik sprevidi, da bi voz, ki se vrača pri Kosierjevi vili, lahko vozil do konca, se takoj vrnil in se križal pred Koslerjevo vilo in pred Zalaznikom z ostalima dvema. Kako to, da mora potujoče občinstvo, ki plača vožnjo do konca, izstopati na pol pota in hoditi potem peš? Zahtevamo, da se takoj napravi red in uvrsti še četrti voz, sedaj pa naj vozijo vsi trije vozovi do konca.
dn Obrtne priglasitve. Stranke, ki nanovo priglašajo obrti pri mestnem magistratu, v številnih slučajih ne predlože vseh po zakonu predpisanih listin, radi česar mora mestni magistrat take stranke zavrniti. Da se ne bode s takimi slučaji tratilo časa uradu in da si prihranijo stranke same nepotrebna pota in čas, se opozarjajo vsi oni obrtniki, ki menijo kak obrt priglasiti na novo, da morajo osebno predložiti mestnemu magistratu rojstni list, domovnico in vojaško odpustnico ali odhodnico, za vsak rokodelski obrt pa še posebej učno spričevalo, delavsko knjižico, vsa pomočniška spričevala, pomočniško pismo in pobotnico o plačani pridružnini zadrugi, kateri obrt pripada. Vsaka stranka mora prinesti seboj za vsako novo obrtno priglasitev kolek za 8 kron. Za vse koncesijonirane obrti se pa morajo vlagati pri mestnem magistratu pismene prošnje, kolekovane s kolekom za 8 kron, in katerim se morajo priložiti tudi zgoraj omenjene predpisane listine.
dn K klasifikaciji konj morajo priti letos izjemoma tudi vsi garjevi konji, če tudi bi bili po uradnih ži-vinozdravnikih kontumacirani.
dn Pisma v Ameriko. Cenzura za pisma v Švico je odpravljena tej lahko sedaj naši rojaki Jugoslavije svojcem v Ameriki pišejo brez ovir. Pisma naj se odpošiljajo zaprta, ako mogoče v rekomandiranih ali ekspresnih pismih na našega rojaka gospoda Albina Kunca, Basel, Centralbahnstr. 21, Schvveiz. Vsakemu pismu je priložiti za poštnino in stroške K 4’— v bankovcih ter natančen naslov naslovnika v Ameriki. Pisma pridejo gotovo in hitro v roke naslovnika. Na drug
način ni sedaj mogoče odposlali pisem v Ameriko.
dn Maksimalne in tržne cene za meso. Vlada je z več naredbami določila najvišje cene za nadrobno prodajo mesa. Kdor prekorači te cene, se mu grozi s kaznijo. Vendar imamo vtis, da vse naredbe in z njimi zvezane kazenske grožnje nič ne pomagajo; na trgu je treba plačali skoro še enkrat tako visoko, zraven bi morali pa še Bogu hvalo peti, da sploh kaj dobimo. V ilustracijo naj navedemo naslednji slučaj: Mesar Kocjan je
5.	t. m. prodajal na svoji stojnici v Šolskem drevoredu meso takozvanih peršutarjev po 24 K za kg, maksimalna cena pa je glasom naredbe prehranjevalnega urada z dne 16. svečana 16 K za kg. Neki drugi mesar, ki pa na predpisani tablici nima označenega imena, tudi v Šolskem drevoredu "je prodajal 6. t. m. telečje meso po 14 K, med tem ko je maksimalna cena 10 oziroma 9 K. Čudno je, da pri tem samovoljnem prekoračenju maksimalnih cen ne posežejo vmes mestni tržni organi ter ne naznanijo izsesevalcev ljudskih žepov pristojni oblasti, da bi jih ista eksemplarično kaznovala. Takozvanih tržnih organov je navadno več na trgu, a občinstvo ima vsted njihove neeneržije vtis, da niso ali pa nočejo biti kos svoji nalogi. Po našem mnenju bi bila njih prva naloga, da vse oderuhe takoj izroče roki pravice. Ko se je neka stranka radi oderuških cen mesa pritožila napram nekemu tržnemu organu, ji je — mesto, da bi takoj oderuha naznanil — odgovoril: Saj bo še vse dražje. Ako bo šlo tako dalje ter si bo občinstvo dopustilo, ni izključeno, da ga nenasitneži slečejo do nagega. — Vsak prestopek oblastveno določenih cen pa se naj eksemplarično biez ozira na levo ali desno kaznuje; v slučaju ponovitve naj se poleg visoke denarne globe odvzame za daljšo dobo koncesija. Kljub pomanjkanju klavne živine se na trgu prodaja razno meso dan za dnem — seveda vedno mnogo višje kakor pa so maksimalne cene. Pri tej priliki bi še opozorili na dejstvo, da je na trgu že skozi več tednov naprodaj nebroj štruc iz bele moke. V Ljubljani sicer vlada veliko pomanjkanje moke, a je kljnb temu tistih štruc na izbero. Ali ne bi bilo dobro, da bi se vršile po v to poklicanih poizvedbe, odkod to blago prihaja in ako so pri nas nakopičene množine moke za izdelovanje štruc, da se moka zaseže, ker odiranje z istimi presega že vse meje?
dn Kdo kaj ve, kje se nahaja Robert Scheithauer, učenec I. razreda meščanske šole v Krškem. Star je 13 let, močne in velike postave. Obleko ima sivo, plavih las, modrih oči, lepe zobe. Govori slov., češko in nemško. Pogreša se od 17. prosinca t. L Odpeljal se je najbrže s kakšno slov. legijo ali srbskim transportom preko Zidanega mosta na koroško fronto. Kdo bi kaj vedel, naj blagovoli naznaniti Robertu Scheithauer, grajski gozdar, revir Dobrova, pošta Globoko pri Brežicah.
dn »Državna posredovalnica za delo“. Gozdnih delavcev za Bosno se do nadaljnega ne sprejema več, ker je število popolnjerio.
dn Našel se je dne 2. marca muf, ki se dobi pri g. Mici Jeraj, Hrenova ulica 17.
Društvene vesti.
dr Opozarjamo na XI. predavanje »Akademije". V sredo 12. febr. je bil predaval g. Silvo Domicelj o biologiji naroda. Razmotrival je vprašanje zelo zanimivo z docela znanstveno-naravoslovnega stališča. Vzel je narod kot najvišji organizem in ga naravnost seciral po udih in organih, v telo in dušo. Povdarjal je razliko med narodom, organizmom in državo (raznarodno), organizacijo. Njegovo razlaganje je še posebno zanimivo in aktualno, ker izhajajo same po sebi iz njega posledice: samoodločba, pripadnost tujezičnih mest v narodnem telesu itd. — Drugi del predavanja se vrši danes, 8. sušca ob 8. uri zvečer v I. nadstr. realke v Vegovi ul. Pričakovati bi bilo, da se ga razun navadnega občinstva udeleže tudi znanstveno interesirani krogi. Vsebino prvega predavanja govornik začetkoma kurzoriški ponovi.
dr Francosko-slovenska organizacija.
Naznanjam gg. članom, da je čitalnica v mali dvorani Narod, doma odprta vsak dan
od 10. do 12. dop. in 2. do 5. pop. V isti dvorani se vršijo vsak večer od pol 9. do
10.	vaje za konverzacijo.
dr Pevski zbor »Slavca" priredi svojemu predsedniku ob priliki 25 letnega predsedstva, danes, 8. marca, ob 8. uri zvečer na Bregu štev. 20, podoknico. V nedeljo, 9. marca, ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma“ časten večer, na katerega se vsi člani tem potom vabijo.
dr Spodnje Šiškarji 1 V nedeljo, 9. t. m. pop. ob 2. uri se vrši v sokolski telovadnici izredni občni zbor krajevne organizacije JDS. Na dnevnem redu je volitev izvrševalnega odbora. Na shodu govori o splošnem političnem položaju g. prof. Breznik. Važnost shoda zahteva mnogobrojne vdeležbe.
dr Vsem tov. gasilnim društvom! Zveza slov. proštov, gasilnih društev za Sp. Štajersko, sklicuje v nedeljo 9. marca t. 1. pop. ob 2. uri pop. v Narodnem domu v Celju 7. redni občni zbor. Vsa tov. društva naj bodo ta dan zastopana vsaj po enem odposlancu.
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V soboto, 8. t. m., ob pol 8. uri zvečer »Strahovi", drama v treh dejanjih; avtor Henrik Ibsen. Izven abonementa.
V nedeljo, 9. marca, ob 3. uri popoldne „ . . . ulica štev. 15", izven abonementa.
V pondeljek, 10. marca, ostane gledališče zaprto.
V torek, 11. marca, ob pol 8. uri zvečer
II.	Ibsena »Strahovi", za abonement A.
Operno gledališče.
V soboto, 8. t. m., ob pol 8. uri zvečer ,.Manon", za abonement A.
V nedeljo, 9. t. m., ob pol 8. uri zvečer, »Mamselle Nitouche“, izven abonementa.
V pondeljek, 10. marca, ostane gledališče zaprto.
V torek, 11. marca, ob pol 8. uri zvečer „Boheme“, za abonement B.
Kulturen pregled.
ki »The Yougoslavie Littoral on the Adriatic Sea“, pod tem naslovom je izšla v angleškem jeziku razprava o dr. Gavazzia, Šišiča, Vodnika in Lukasa, ki je izšla tudi v italijanskem prevodu.
ki „L’ Adriatico Jugoslavo".
Pod gornjim naslovom je pričel izhajati 1. t. m. v Zagrebu političen tednik v italijanskem jeziku, da informira inozemstvo o našem vprašanju.
ki »Književni Jug“. Izšla je 5. številka »Književnega Juga" s sledečo vsebino: dr. Avgust Žigon : Čopova akademija. — Vladimir Nazor: Ozdravljenje. — Aliloš Brnjanski: Sveta vojvodina. — j3nko Glaser: Sinu. — Jelena Skerlič - Čorovič: Milica. — Jankovič: Pre sreče. — Božo Lavrič: Dva soneta. — dr. Fr. Ilešič: Bachovi husari na Rijeci. — Gustav Krtelec: Noi u mojoj sobi. — A. L. Lazarovič: Dve vatre. — Književni pregled.
ki Mussorgskij, čigar krasni ciklu? pesmi »Iz otroške izbe" bo pela gdč. Cirila Medvedova s spremljeva-njem klavirja (L. M. Škerjanc) na koncertu dne 10. t. m., je znani skladatelj ene najboljših ruskih oper »Boris Godunov", V zgoraj navedenem ciklu se je čudovito lepo poglobil v naivno domišljijo priproste otroške duše. Zdi se ti, ko poslušaš te lepe pesmice, da vidiš pred seboj otroka, kako se zvečer zaupljivo pogovarja s staro babico, kako kleči ob posteljici, opravlja večerno molitev. Na sporedu se nahajajo tudi štiri nove pesmi našega mladega komponista L. M. Škerjanca, ki bo na tem koncertu prvikrat javno nastopil kot pianist s tremi Debussyjevimi preludiji za glasovir. — Preostale vstopnice za ta umetniški koncert se prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici in na dan koncerta v Narodnem domu. Dobi se tudi lično besedilo vseh pesmi, ki nam jih bo zapela gdč. Medvedova.
ki »Jugoslavija" v Pragi za domovino. Jugoslovanska kolonija v Pragi si je ustanovila svoje društvo »Jugoslavija" in pričela z neumornim delom za razširjenje in popularizacijo naših idej, stremljenj in aspiracij med bratskim čeheslovaškim narodom. Sekcija »Jugoslavije" za narodno obrano bo prirejala s pomočjo državnopravne demokracije v Pragi, kakor tudi po Češkem več predavanj o jugoslovanskem problemu, o Trstu, Istri, Goriški in o Dalmaciji. Državnopravna demokracija je že priredila tako zborovanje v Pragi, na katerem je govoril dr. Z.
drv Odpoved premirja med Ukrajino in Poljsko utemeljujejo Ukrajinci z vojaškimi razlogi. Antantne misije so zapustile Lvov pod točo šrapnelov. -
Poulični boji v Berlinu so se končali r s popolnim uspehom vladnih čet. Spartakovci so se umaknili v severni del mesta in se pripravljajo na nov napad na notranje mesto. Ni izključeno, da poda Scheidemann že te dni de-rnisijo celokupnega kabineta, da omogoči tako predsedniku Ebertu rešitev krize. — Do 4. marca je bilo v Trstu za čehoslovaško republiko pripravljenih 24.595 q moke, 21 vagonov masti in 1 vagon sira. Živila je dala na razpolago Amerika. — Truplo Frana Supiia je dal njegov osebni prijatelj in odločni zastopnik naših pravic, glavni urednik londonskih »Times", Viljem Steed, v londonskem krematoriju sežgati. Supilove zemeljske ostanke bodo v biižnji bodočnosti prepeljali na Hryatsko. — Židovska konferenca, ki se je vršila od 19. do 25. februarja v Curihu, je zahtevala priznanje Palestine kot posest izraelskega ljudstva. — Na Angleškem so izbruhnili resni delavski nemiri. — Poljski brambni odsek je sklenil odpust 6 lelnikov.
Gospodarstvo.
g Česa potrebujemo najbolj?
Ako hočemo, da se bodo naše gospodarske razmere izboljšale, nam je predvsem potreba, da začne vsak prav t pridno delati. Le tako bo prišlo na trg dosti blaga, ki bo s tem tudi samo po sebi padlo v ceni. Vsi na krov, vsak na svoje mesto! Lenarili smo že dovolj. Sedaj treba, da začnemo delati! In sicer resno delati!
g Likvidacija Avstro - ogrske banke. LDU. Dunaj, 7. marca. (ČTU) Generalni svet Avstro - ogrske banke je v svoji včerajšnji seji sklenil, izvesti likvidacijo že sedaj in pooblastiti guvernerja, naj stopi v zvezo z narodnimi državami in jih povabi, naj v odsek za likvidacijo pošljejo svoje zastopnike.
g Devizna centrala. »Pravda" poroča, da se v kratkem osnuje v Belgradu devizna centrala za vse o-zemlje kraljevine SHS.
g Dolgovi bivše avstro-ogrske monarhije in vojna odškodnina.
Minuli teden je )(Agence Havas“ poslala v svet vest, da se je Pichon v nekem razgovoru s časnikarji izrazil zelo ostro proti vsem narodnim državam na ozemlju bivše Avstro-Ogrske monarhije, ki, izvzemši Čehoslovaške republike, nočejo ničesar čuti niti o Predvojnih dolgovih monarhije. Pri tem se je Pichon baje posebno ostro obregnil ob Hrvate in Slovence. Tudi je Pichon rekel, da bodo morale vse nove države nositi primeren del vojne odškodnine. Čudimo se, kako je prišel Sospod Pichon do tega, da je navalil f3vno na Hrvate in Slovence, ker smo Prepričani, da med našimi zastopniki v Parizu ni nikogar, ki bi bil tako naiven, da bi mislil, da se bomo mogli kar tako otresti predvojnih dolgov. To že zato ne, ker so pri teh dolgovih interesirane v veliki meri tudi sile en-tente. Izven vsake diskusije je torej, da bomo morali tudi Jugoslovani prevzeti na nas odpadajoč del predvojnih dolgov bivše monarhije. Vse drugače Pa je stvar z vojnimi posojili. Te dolgove je monarhija napravila proti naši volji in proti našim interesom in je 2ato povsem naravno, da mi tu nihamo nikakih obveznosti. Vzlic temu tudi preko vojnih posojil ne bomo ^ogli preiti na dnevni red, v kolikor Prihajajo tu v poštev valutno vprašanje in drugi splošni interesi našega Orodnega gospodarstva. Sicer smo Pa o tem že pisali toliko, da tu ni več treba izgubljati besed. — Toda nekaj drugega je vprašanje vojne odškodnine. Kako prihajamo Jugoslovani, Cehi, Poljaki itd. do tega, da bi morali potem, *°v so nemško-madžarski rablji naše dežele oplenili in na stotisoče naših *Judi pomorili ter pobesili, sedaj plačevati še vojno odškodnino? Take vrste Prazne menda tudi v Parizu ne bodo krojili.
. , S Amerikanski izvozni sindi-nai, v.^st*lne industrije. Štirideset i efi}“ amerikanskih zvez tekstilnih kar Sfr.!ja*cev je sklenilo izvozni sindi-kl bo imel v vseh večjih mestih veta svoja zastopstva.
g Monopol za sladkor so uvedli na Ogrskem.
g Ceško-slovaška uvozna in izvozna komisija, v kateri so zastopniki vseh ministrstev, je stavila predlog, da se osnuje kontrolni urad za mednaroden trgovski promet. Kompetenca tega urada naj bi se razte-lPr.e^vsem na kompenzacijski promet. Vlada je predlog odobrila.
g Slive v naši državi. Srbija je se pred vojno pridelala in izvažala veliko množino sliv. Zadnji tozadevni ?odatki so na razpolago iz
lala	^to	*e Srbija pride-
sHv ^ P . 8V kvmtalov sliv. Večina en Hp? J« 'zvaza*a v naravnem stanju,
sn c. ff u6 predelal v pekmez, dočim so se slabe slive porabile za žganje
dih° ?rbske s,lve so bile na zelo vr?ii?™ gl?SU’ a glavna kupčija se je vi u 0	* sePtembra do konca no-
vembra vsakega leta v Belgradu, Ša-”acu, Kragujevacu, Valjevu. Obre-ioaoU’ Mladenovcu, Ložnici itd. Leta se je izvozilo 490.400 kvintalov. uvozilo se je največ v Avstrijo in ‘Jamčijo, potem v Belgijo, Holandsko, gansko, Anglijo, Švico in Rusijo in ~*cer v vrečah po* 60 do 80 kilogra-r!0v ali pa v zavojih po 12 do 25 ^'ogramov. Znamenita je posebno pSka marmelada iz sliv, imenom l4n~mez“- Leta 1908 se je izvozilo leh^O kvintalov. Slivovke se je isto nost' nažgal° '397.579 litrov v vrednem' miljonov dinarov. Še na boljši glasu nego srbske, so bosanske j. e- V Bosni se pridela še več sliv, sed ■V Srbiis- SaJ so sl‘ve tvorile domet enega glavnih izvoznih pred-i, ‘Ov iz Bosne in Hercegovine.
Pajmo, da se bo v bodočnosti ta Panoga še bolj razvila.
Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh ffostilnah, kavarnah in brivnicah! Pridobivajte novih naročnikov/
Zadnje vesti.
Narodno predstavništvo in naše pravice.
Bel grad, 7. marca (Izv. por.) Vsi državnozborski klubi so edini v tem, da mora narodno predstavništvo čim-prej zavzeti odločno stališče v živ-ljenskih vprašanjih našega naroda, ki so ravno sedaj v razpravi na mirovni konferenci. Zato je treba pospešiti delo verifikacijskega odseka in konstituiranje parlamenta. Že na eni izmed prvih prihodnjih sej se bo vršila svečana manifestacija celokupnega narodnega predstavništva za naše pravice.
Narodni klub.
Belgrad, 7. marca. (Izv. por.) Nerodni klub, v katerega so stopili Starčevičanci, Lorkovičevci, Narodna zajednica iz Bosne in nekateri Hrvatje iz Dalmacija, ima okoli 30 članov. Predsednik kluba je dr. A. Pavelič, podpredsednika pa dr. Lorkovič in dr. Drinkovič.
Kardinal Born v Belgradu.
Belgrad, 7. marca. (Izv. por.) Angleški kardinal Bourn je obiskal danes parlament. V poslopju ga je vodil minister dr. Kramer, ki je predstavil kardinalu tudi več slovenskih poslancev. V klubu VLS je pozdravil kardinala ministrski podpredsednik dr. Korošec.
Amerikanci in Jugoslovani.
Belgrad, 7. marca. (Izv. por.) Kokor poročajo iz Pariza, je priredil jugoslovanski delegat na mirovni konferenci dr. Žolger večerjo na čast ameriškim delegatom. Večerje se je udeležilo lepo število ameriških gospodov, ki so odkrito izražali svoje simpatije za našo jugoslovansko stvar.
Zdravstven urad za Slovenijo.
Belgrad, 7. marca. (Izv. por.) Vlada je sklenila osnovati v Ljubljani zdravstveni urad za Slovenijo, podrejen direktno ministrstvu za zdravje. Za vodjo urada bo imenovan slovenski zdravnik.
Proti navijalcem cen.
Zagreb, 7. marca. (Izv. por.) Zagrebški magistrat je podpisal skupno z večjimi drugimi gospodarskimi organizacijami memorandum na Državno veče, v katerem se zahteva brezobziren boj proti vojnim dobičkarjem, tihotapcem in navijalcem cen, svobodno trgovino s Čehoslovaško, Madžarsko in Nemško Avstrijo, razširjenje avtonomnega delokroga vlade v Zagrebu v področju obrti, trgovine in industrije tako, da bo mogla hrvatska vlada v vseh teh vprašanjih samostojno in hitro sklepati.	,
Francija se brani pomagat Nemčiji.
LDU. Amsterdam, 6. marca. (DKU.) Kakor javlja „Tijd“ iz Pariza, se je Francija dne 2. marca oficielno branila, udeležiti se pri načrtu za oskrbo Nemčije; utemeljevala je to s tem, da se ne sme noben vinar nemškega denarja za to porabiti, ker bi bila sicer Francija oropana odškodninskih doneskov za opustošenja v Franciji. Zedinjene države pa opozarjajo. da je vzpostavitev reda v Nemčiji za Francijo mnogo važnejša, kakor za Zedinjene države. Višji ameriški diplomat je izjavil: Ne gre za to, storiti Nemčiji dobroto, temveč gre samo za naše lastne interese. Pomoč, ki jo nudimo sedaj Nemčiji, nam bo rodila stoteren sad.
Rodbino Parma izženejo Jz Nemške Avstrije.
Amsterdam, 7. marca. (Izv. p.) Kakor brzojavljajo z Dunaja, so stavili v narodni skupščini predlog, naj se izženejo iz Nemške Avstrije vsi člani rodbine Parma in naj se zaplenijo njihova posestva.
Madžari odpravili enoletno prostovoljstvo.
Budimpešta, 7. marca. (Izv. por.) Vojni minister je izdal naredbo, s katero se razveljavlja enoletno prostovoljstvo v madžarski armadi.
K napadu na posestvo grofa Festeticha.
Zagreb, 7. marca. (Izv. por.)
K poročilo o napadu na posestvo madžarskega grofa Festeticha se poroča, da je orožništvo že aretiralo 7 požigalcev, drugim pa je na sledu.
Soglasje aliirancev glede razorožitve Nemčije.
LDU. Pariz, 7. marca. Agence Havas poroča: Seja zastopnikov velesil najvišjega interaliiranega vojnega sveta, ki je bila v četrtek popoldne, je zapustila v krogih konference izboren vtis. Lloyd George se je udeležil sestanka.
Povdrjal je v svojih izvajanjih, naj aliiranci proti Nemčiji kmalu zavzamejo jasno in odločno stališče. Dejal je, da je rodilo premirje ne le vojaške, temveč tudi politične posledice, za katere so odgovorni voditelji vlade. Zahteval je tudi, da se poostre po vojaških izvedencih izdelani pogoji zlasti glede količine čet, ki jih sme imeti Nemčija pod orožjem.
Na njegov predlog se je odgodilo posvetovanje vojaških pogojev premirja na petek, da bo mogel staviti predlog v tem smislu. Sprejeli so pomorske pogoje za premirje. Vprašanje o usodi nemškega brodovja in njegove dodelitve aliirancem se pa še ni rešilo. Splošno je pokazala seja popolno soglasje v nazorih aliirancev glede razorožitve Nemčije.
Aprovizacija.
a Prodaja soli. Na vsak prvi odrezek sladkornih izkaznic se dobi začasno takoj pol kilograma bele soli v tisti trgovini, kjer ima pozneje dobiti stranka sladkor. Drugi odrezek in levi del sladkornih izkaznic se mora strankam vrniti radi poznejše prodaje sladkorja in žveplenk. Kilogram soli stane eno krono. Stranke naj takoj vzamejo sol, da ne bo kake zmešnjave, ker radi nered-nosti strank magistrat ne posreduje in ne sprejema pritožb. — Zavodi peki in mesarji dobe prejemnice za sol v mestni posvetovalnici.
a Prodajalci moke, kruha in peki, se vabijo, da se takoj zglase v mestni posvetovalnici, kjer dobe nov načrt o prodaji kruha. Na nove krušne izkaznice, ki se bodo izdajale v petek, 14. marca, za 5. in 6. krušni teden, naj Jiikdo ne prodaja kruha in moke, predno nima novi razdelilnik, ker so številke trgovinam deloma zamenjane.
a Dodatne sladkorne nakaznice za otroke do 6. leta, za doječe in noseče matere, za bolnike In težake, se vsled pomanjkanje sladkorja začasno ne bo do i z daj ale. Sladkor bo orišel v Ljubljano na brž šele okrog 20 marca! ker je radi žigosanja denarja na Češkem začasno vsak osebni ,n tovorni promet prekinjen.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
„ Šopek Samotarke."
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica Manica Romanova.
Založila in izdala
»Zvezna tiskarna44 v Ljubljani.
Cena vezani knjigi K 4 60, broširani K 3 20.
»Narodna knjižnica"
Snopič 1 in 2.
Ualentina Hodnika
izbrani spisi.
/
Cena 3 krone.
Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s tem, da ga spoznamo!
'fjS&Hr Naročite takoj I
Zvezna tiskarna v Ljubljani
razpisuje službo
tehničnega Vodje.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je vložiti do 15. t. m.
s
Službe:
S
Kovinarji, SOfeUSlikarjS! (DrTcku.DSreh-
bank) 1300 mm dolg, železen, za kovinaste izdelke, za ključavničarje, kleparje ali pa-sarje pripraven, čisto nov, se po ceni proda, kakor tudi 500 do 600 kilogramov raznih suhih barv za soboslikarje. Vprašanja na Žužek, Bled.	579	4-t
7 3 hičnilfil Erem ak0 dobim mesto kje v L& llitflliRfl srediui mesta. Vajen sem vsa-cega dela (ključavničar). Ponudbe pod vesten in marljiv na upravništvo.	683
Pfodsjsikas iSeclno pisavo se tako* s-^e*~
Jugoslavije.
me. Kje, pove upravništvo
I on 7'aellriolf se nudi spretnim in zanes-LojJ LuOlllLCn ljivim kolporterjem, poseb-invalidom kot postranski zaslužek. Oglasiti se je pri upravi Jugoslavije.
se sprejme v konfekcijski trgovini A. Lukič, Pred Škofijo 19. 698 2 1
Učenka
Tkalec
za poslovodjo v malo suknarno, j se išče. Naslov v upravi lista. 709
Več drvarje«
BI
se sprejme za delo v bukov gozd. Naslov v upravi. 710
Proda se: =£>
1
j Dnnhnntt vsake vrste po zmernih cenah j uUiiUuilkj dobavlja redno tvrdka Fran Me-i dica, Ljubljana, Tržaška centa 4. Postrežba s točna in solidna.	30—22
|Ujln 10 kg mila „Dob“ K 30-— pošiljam milili po povzetju, zabojček poštnine prosto. Pri odjemu več originalnih zabojev, popust. Dalje nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščobnega mila, ter nad 100 hekto hrastovih sodov. Tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15._____________
w7|q n3 Dlftftii novozgrajena, 1 nadstropna
VII3 llu oSuuU v pritličju z lokali, primernimi za trgovino, gostilno ali obrt, z vrtom, se za 65.000 K proda. Ponudbe na uprav-ništvo pod E. F. 1-175.	648
Dnniltf im * Vermout vino, slivovko, tropi-rUliUUliil i novec, brinjevec, rum in »Pelinkovec" liker. Viljem Spitzer, Ljubljana, Ko-lizej.	677
Prflfiflm 15—18 delnic ..Jadranske banke", riuuam Pismene ponudbe pod „Delnice 15/18“ na upravništvo »Jugoslavije". 692
Sadjevec, vino in kislo vodo gg1i
Oset, p. Guštanj.	697
Narodna noša(moška)’ -skoro nova na-
ništvo.
prodaj. Kje pove uprav-708
Mala hiša
na Bledu, s sadnim vrtom, hlevom, električno razsvetljavo in opravo, v dobrem stanu, blizu jezera, je za 22.000 K naprodaj. Naslov pove uprav ništvo lista.	7U
0= Kupi s e:	fiffi
Ječmen za seme““pi- p°"“<lbe p»d
lista.
Ječmen* na upravo
699 3-1
Vinsko sode 1 vsebine AuPim- *-
„Vlnski sodi“.
Ponudbe na upravništvo pod
Pntnnnftfni vrtni atelie za skuPai zožiti, r(liuyi dllblll se kupi. Dolenc Franc, Ma-
ribor, Grajska ul. 26/1.
705
S
Razno:
=£>
H
i M irp ter voina posojila se sprejemajo LGI) 1110 kot premije za zavarovanja pri Splošni zavarovalni posredovalnici, Gledališka ulica 7/111. Uradne ure od 3. do 6. pop.
Ran^r dobro naložen, z dobrim obresto-Uullulj vanjem in zajamčeno sigurnostjo, je vprašanje današnjega dne. Ce nočete o tem pojasnila, potrudite se takoj k „Splošnl zavarovalnici11, Gledališka ulica 7/III. Uradne ure od 9.—10. dop. in 3—6. pop. 631 4—1
MlSld mf>7 se želi seznaniti z neodvisno I1IIQU lllut, energično žensko v starosti do 45 let. Ponudbe pod »Neodvisna*. 707 3 1
Slikar-samouk shčnega tovariša za\kup-
no slikanje, zlasti po naravi. Naslove sprejema upravništvo lista pod „Ars nuova“, do 15. marca.	716 21
: Anončna: ekspedicija
Ljubljana
Kongresni trg 3.
Vodja rudarskega jj>o«5jetja absolvent rudarske šole, z mnogoletno prakso, vešč slov., nemškega in deloma hrvatskega : jezika, želi prcniembe ni e s ta.
Proda se:
Kodak*aparat, 672—11, z rezervnimi letošnjimi filmi.
D»ain pol ducata svilen ili moških nogavic za primerno nizko ceno, pripravno za darilo.
Kontrahas.^
Kupi se:
Lugov kamen.
Velika amerikaeska pisal. miza. mikroskop (Zeiss, Reichert, Leitz). Pisalni «>troj, dobro ohranjen.
2!lvo srebro.
Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi na gornjo ekspedicijo.
Dr. Tone Jamar
Kdor hoče prodati svoje vojno posojilo naj se obrne glede pojasnila na I. Jngoslov. anončni in intor* 704 3—1 mačnl zavod
BESELJAK & ROŽANC,
Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5.
g^T GARJE
srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani,
zraven rotovža.
680 i
Nudim
¥100
ordinira
od 2-4 popoludne
v Prešernovi ul. št. 511.
Prva Jugoslovanska tovarna
PALIC
v Sun ji - Hrvatsko
priporoča vse vrste lepo izdelanih, finih in cenih sprehajalnih palic na drobno in debelo, po najnižjih dnevnih cenah. Vzorce pošilja po povzetju.
\ belo, rudeče (cviček), temno-rudeče, črno, letn. 1917 in 1918
; MILKO JESIH, LJUBLJANA,
Florijanska ulica 36.	70G
j Hrvatsko delniško prometno društvo
|„Virovštka"
Zvonimirski trg 4, v lastni hiši
kupuje 678
po primernih cenah vsako množino
smrekovih desek, lat
hfrrihnh’ri umnh imai° oglcsi v > Jugoslaviji", ker je ✓ r	i	^elo	razširjena	in	jo	vsakdo	rad	cit	a.	J
Naročajte „Kurenta“
ki je edini slovenski in brez dvoma najboljši jugoslovanski satirično-humoristični list. Prinaša humoreske naših najboljših pisateljev ter je bogato opremljen z risbami in karikaturami prvovrstnih slovenskih umetnikov. „Kurent" izhaja dvakrat na mesec ter stane za celo leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K.
Naroča se v upravništvu,Kurenta, v Ljubljani, Marijin trg štev. S.
časti se p. n. odjemalcem naznaniti, da otvori
::	dne	1. aprila 1919 ::
na tukajšnjem trgu
Prva jugoslovanska vinarna 713
Viktor Kunšek podružnice
i drugovi k. d.
• — Zagreb  —
pod upravo gospoda Leopolda T ratnika
na Sv. Petra cesti št. 25,
Hotel Tratnik.
Ženitna ponudba.
Mlad železničar zaposlen v uradu drž. žel. SHS. želi tem potom znanja s premožnim dekletom, ali mlado vdovo s posestvom da ga preživi. Na njegovo plačo naj se ne reflektira, ker ista zadostuje samo za premog, cigarete, ovratnike in kravate. Najraje bi se poročil z lastnico konfekcije, da bi ga pošteno oblekla in obula. Tudi gostilničarke niso izključene. Ponudbe s sliko katera sc vrne, prosi pod usmiljeno srcc“ na poštno ležeče Ljubljana. Tajnost zajamčena. J
■ • • •
c • ■ a
Za$t©pnilt
inozemske tvrdke
išče za nakup vsakovrsten
= les, =
r.
Modni salon
StUChly«niBS[hke, Mana
Židovska ulica 3	<«=oc	Dvorski	trg 1
priporoča veliko izbiro svilenih klobukov in čepic za dame in deklice. — Sprejemajo se tudi raznovrstna popravila
po zmernih cenah.	6i8 2~
vila [fl.
M
3E
Najlepše darilo mladini
je povest slovenskega dečka iz sedanje vojne
a
Dore.1
n
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu In na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi Je 350 K. Dobiva se v knjigarnah in v Zvezni tiskarni v Ljubljani, Marijin trg 8.
bodisi obdelan, okrogel ali stoječ v | -—— gozdu, zlasti smrekov.
Ponudbe pod „lesu na 689
I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod
Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
Male električne centrale
za razsvetljavo
na bencin- ali vodni obrat, z akumulatorji ali brez njih. — Prenesljive, prevozne in nepremične električne naprave v vse svrhe. — Oprema z lučjo, neodvisna od central v mestu ali na deželi. — Razsvetljava posestev, vil, gostiln, žag in tovarn.
Industrij za razsetljatf o
družba z omejeno zavezo 574 Maribor ob Dravi, Gosposka ulica 5.
utjg gobe
vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. =====
Istotako iztočen-trčan med v večji množini.
F. SIRC - KRANJ.
ur
Predavanje ir. Milorada Miljkoviča,
inšpektora Ministarstva financija, bivšog direktora Srpske Centralne Banke Sarajevo.
■ -z Cena 1 din.----------
Izdanje knjižarnice
Geze Kona, Beograd.
p*
Semena
na debelo in drobno
priporoča
SEVER k m
Ljubljana.
Damski svileni klobuki in čepice v veliki izberi.
Cene zmerne.
Rimska c. 6. ROZI FABČIČ Rimska c, 6.
s
■o
C/>
co ■«>
s. -*
o
R. n< a a o o
N
Čevlji tovarne
Peter Ko zina & Ko.
iz najfinejšega ševro, boks in lakovega usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
Trpežni zimski iz fine teletine z gumijastimi podplati po	159	m
K 85*— za moške, K 73’— za ženske.
Vzalogi Ljubljana Breg.
(D
C
<L>	^r
>N
C Kj w	^	M
.s	e1
o	‘S
E,*S!
s	§
CD	SjJ
<3 C
a
■g	f
g	3
M