liha j* Tttk daS t—m
praznikov.
Issued daily axeapt Sondai« and Holiday*

GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UrodaflM ta upravnilkl MST S. Lawndala Am
Offloo o« Pttbîioation: S6ST South Lawndala Am Rook wall
leto-year xxra.
Cana Usta jo SS.00
as. it 10. m Mm
»aw «^T w teb », in Chicago, lih, sobot», 23. avgust« (Avgust 23), 1930.
»a fair mailing «t .i>^ial rata of paaUia provide for ta »ortion "nös. Act «f Oct,"ï îeif,
Whalenovi "rdeči dokumenti" so ponarejeni
H e r n a d s k y, ssmopostav-ljeni protikomnuistični vohun, priznava, da so bili tako zvaai VVhalenovi dokumenti ponare-jeni, trdi pa da so bili delo Amtorg korporacije
New York. — (PF) — Gregory G. Bernadsky, ki je postal znan vsled vnetega podpiranja nasprotnikov "rdeče" nevarnosti, je priznal, da so bili tako zvani "rdeči" dokumenti, ki jih je spravil v javnost bivši newjorški policijski komisar Whalen, radi katerih je kongres imenoval znano Fishevo komisijo, ki je preiskovala komunistične aktivnosti v Ameriki, ponarejeni. Ker je bil Bernadsky v ožji zvezi s Eishevim komitejem, kateremu je služil kot prevajalec tekom preiskave v New Yorku, se smatra, da njegova izjava pomeni, da se komi-tej ne bo več posluževal omenjenih dokumentov.
Čeprav so bili ti dokumenti, katerih namen je bil prikazati Amtorg korporacijo kot komunistično propagatorico v Ameriki, takoj od začetka označeni kot falsifikati, se je vendar našlo dosti ljudi, ki so verjeli v njihovo pristnost dokler se ni na sejah Fishevega komiteja izkazalo, da so bile tiskovine, o katerih se je trdilo, da so bile tiskane v Rusiji, tiskane v New Yorku, kar je pač dosti jasno dokazovalo, da so bili dotični dokumenti navadni falsifikati.
Bernadsky je tekom zasliševanja v New Yorku, ki ga je
\odil omenjeni komitej, storil	____i
«oiUaitevL. Enemu članu portehe«-
«T« prepriča kSTda " ti W^M^,.0^ dokumenti pristni. Tedaj so časnl&ki poročevalci malo pregledali njegov rekord in prona-sli, da je vodil Bernadsky nekak "informativni biroj", katerega namen je bil diskreditirati komunistične aktivnosti. Policijski uradniki, ki so vohunili za "rdečkarji", so povedali, da jim je Hernadsky pri tem pomagal. Ko je policija vdrla v neki nočni lokal, katerega lastnik je bil Bernadsky, je šel mož k policijskemu inšpektorju McNeil-lu, kateremu je povedal, kakšne vplivne zveze ima in McNeill je seveda vso stvar potlačil in Bernadsky se je rešil občutne denarne Klobe.
Tiskar Wagner, ki je tiskal dotične tiskovine, je izjavil, da jih je naročil neki Yasova, o ka-terem se je pozneje dokazalo, da je vratar pri ruskem monarhl-stičnem listu Novaje Ruskoje Slovo, v katerem je Bernadsky I>< gostoma oglašal svoj nočni klub, v katerem so goste navadno tako "osušili" pri igralnih mizah, da so šli domov brez centa v žepu. Bernadsky zdaj trdi, da je Yasova poslala k do-tičnemu listu Amtorg korpora-cija in da so omenjeni dokumenti delo te korporacije, ki je hotela z njimi diskreditirati W hal< rm. Dejal je tudi, da je ta Yasova odpotoval nazaj v Hufijo, toda nI pojasnil, zakaj «o mu tako dobro poznana vaa Pota tega človeka.
Berna'lakijevo najnovejše pod-v zet je je mesečna publikacija American Obaerver", ki je posvečena "rdeči nevarnosti" in pri t4-m delu mu pomaga Char-1« (i. Wood, spravni komisar v zveznem delavskem departmen-lu ki je znan protirdečkar.
Istočasno, ko so prišle v Jav-*** t* izjave, pa so se tekstilni tovarnarji iz Severne Karo-'")«• ki ae ne vedo, kako je bil Wh-v komitej potegnjen za nos W ao wi,umirjeni vsled novih aktivne* komunistične Mednarodne unije tekstilnih detav-obrnil na komitej ter ga ur*rall, naj obišče C harlot to in < »a <tonl jo. Magnet je očivMno l»r»Vakujejo, da bo a tem aen-proti komunietom la u-^Diato* naraste!.
Spori med delavskimi unijami
Krajevna unija plumberjev je iz-poslovala sodnljsko prepoved, ki zabranjuje unijskim plum-berjem iz sosednjega mesta delati v njenem področju
White Piáis, N. Y. — (F. P.) — Unijski stavbni delavci ne smejo odkloniti stavbnega ma te-jila, ki je producirán po stavko-kazih, lahko pa se protivijo delati z unionisti, ki pridejo iz kakega drugega mesta. Sodišče jim bo pri tem šlo na roke ter zabranilo tujim unionistom delati "konkurenco" domačim delavcem.
Gradbena tvrdka Mauxwell & Smith iz Port Chestra je prevzela neka dela pri gradnji o-krajne bolnice v White Plainsu. Firma je poslala na to delp svoje lastne unijske plumberje. To pa ni bilo všeč domačim unionistom. Da bi tujci delali v njihovem mestu. To pa že ne so dejali ter se podali na sodni-jo, kjer so protestirali in zahtevali injunkcijo proti portehea-terskim delavcem. In sodnik Graham Witachief je izdal pred-sedniku krajevne unije plumberjev injunkcijo, ki kratko in malo prepoveduje plumberjem iz Port Chestra delati pri gradnji omenjene bolnice niti kje drugje v področju lokalne unije v White Plainsu. Ta prepoved bo v veljavi, dokler ne poda sodišče končnoveljavno odločitev v tej
na delu in to kot preddelavec,
White Plains in Port Chester se nahajata v okraju Westchester, kjer je zvezni sodnik Tha-cher marca L 1927 izdal injunkcijo, ki je zabranila Svetu strokovnih unij preprečevanje rabe kamenih izdelkov, ki jih je pro-ducirala neunijska Decorative Stone Co. iz New Havena.
Karol teapot ioni
Njegova izvoljenka se mudi na Dunaju. Jugoslovanski kralj posreduje pri spravi med Kt-rolom ln Heleno
Dunaj, 22. sv. — Govorice se širijo, da ee bo rumunski kralj Karol poročil a princezo Françoise, kl se je L 1929 omožila z grškim princom Christopher-jem, ker je to edina solucija spora, ki je nastal med Karo-lom in kraljico Heleno, ki ae noče sprijazniti z njim.
Beigrad, 22. svg. — Kralj A-leksander je posegel v spor rumu ns k/ kraljevske femillje v pričakovanju, da bo njegov vpliv pripomogel, da se Karol in Helena pobotata. To je storil na prošnjo kraljlce-vdove Marije, matere jugoslovanske kraljice Dali bo to pomagalo k spravi, se sedaj še ne ve, kajti kraljica Helena vztraja pri svoji zahte vi, da mora Karol prekiniti vse stike z njegovo ljubico Msgdo Lupeecu, predno bo pristala na razveljavljen je ločitvenega odloka.
Dsfevsks federacija protestira
Čhicago, 22. svg. - Clkaška delavska federacije je včeraj naslovila protest na govemerja Emmersona, v katerem navaja, da delavci, ki so uposleni pri gradnji ln popravljanju cest. prejemajo prenizke mezde. Nekateri prejemajo le 17 centov na uro. delati pa morajo dvanajst ali co-lo več ur.
"r RksskoH je v Rasi JI
Moskva, 22. svg. — Drvet o-seb, ki so bile obtožene, ds oo skrivale srebro In ee udeleševale
prot{revolucionarnih aktivnosti.
ao bite včeraj obsojene na smrt in ustreljene.
V JUGOSLAVIJI NE smejo SMEŠITI RU-MUNSKEGA KRALJA
Beigrad. — "Njegovo veličanstvo v kopalni obleki", opereta, ki jo proizvajajo v Bel-gradu, je postala predmet ofi-cielnega protesta od strani romunskega poslanika v Jugoslaviji. Rumunski poslanik se je namreč zgražal nad nekaterimi scenami v opereti, ki smešijo ljubezenske pustolovščine in es-kapade rumunskega kralja Ka-rola, ki se je pred par meseci vrnil v Rumunijo, iz katere je bil odsoten več let, ko je preganjal dolgčas s svojimi ljubicami v Parizu in drugod.
Jugoslovanska vlada je ustregla želji poslanika in vse "žaljive" sceae v opereti so bile črtane. _
Brezposelnost narašča, mezde padajo
Medtem, ko število brseposatnih delavcev stalno narašča, se mezde ostalim delavcem še hitrejše znižujejo ln depresija postaja še opasnejša
Washington. — (F. P.) — Zvezni delavski statistični biroj je objavil svoje mesečno poročilo, ki pokazuje, da medtem ko število nezaposlenih delavcev in delavk še vedno narašča, industrijalci znižujejo mezde ostalim delavcem, vsled česar postaja bi-zniška depresija še nevarnejša. Poročilo sloni na poročilih JB9,-466 podjetij iz 13, glavnih industrijskih skupin, ki so v juliju u-poslevale 4*806,468 delavcev, katerih skupni tedenski zaslužek je znašali ,582,908.
Brezposelnost v teh trinajstih industrijskih skupinah je nara-stla med junijem in julijem za Ž.6 odstotka, dočim so delavci v teh industrijah istočasno izgubili 7.1 odstotka na plačah. Razne industrije, katerih delavnost v poletni sezoni navadno poneha, so med junijem in julijem odpustile 4.6% delavcev in skrčile plačilne liste za 9.8%. Mnoge vodilne industrije so podaljšale svojim delavcem običajne poletne počitnice, vsled česar je brezposelnost občutno narastla, kar pomeni občuten padec delavske nakupovalne sile, kajti nezaželje-ne ln neplačane počitnice in prazniki pomenijo tudi manj zaslužka.
Brezposelnost v tekstilni industriji je narastla za 73%; v* Industrijah čipk, preprog, stekla, poljedelskega orodja in ženeldh oblačil od KV_1£ odstotkov; v industrijah železa in jekla je padlo število zapoelenih delavcev za 4.4 odstotka, plačilne liste pe so se skrčile sa 14.6%; livarne (n strojne tovarne eo v juMJu u-poslevale 4j6% menj delavcev kot v juniju in plsČsle delavcem
zisrsms
SubKrlption Hm 2£ä _
stev.—number 100
ROSTE »AHL PO TADRANIT-SKI MAŠI
"Zanimanje" tam aa i to v za brez-posslne delavce Je pozno. Vladne uposlevalne agencije niso dovolj
New York. — (F. P.) — New-yorSka mestna vlada je sicer pozno a vendar prišla do zaključka, da je treba storiti nekaj za brezposelne delavce, ki jih je v New Yorku mnogo tisočev. U-stanovila je brezplačno uposle-valno agencijo devet mesecev po borznem krahu in tik pred volitvami, kakor je dejal A. J. Mu-ste, predsednik Konference za progresivno delavsko akcijo, ki
brezplač-ije ne modnim de-a povpra-Vseeno pa
je tudi izjavil, da ne uposlevalne rejo pomagati b lavcem, če ni ni ševanja po detaVcttil je pozdravil imenomnje E. C. Rybickija od tipografske unije u-praviteljem nove a«r«ncije. Mu-ste je tudi naznanil,; da bo konferenca sklicala javen shod na delavski praznik 1. septembra, ki se bo vršil v delavskem učlUšču v Brookwoodu in ns katerem se bo razpravljalo o problemih, ki jih je povzročila ^tdbetrijska depresija.
Brezplačna upoalevalna agencija je potrebna, pravi Muste, ki pa upa, da ta gesta tammanit-skih politikov ne bp .preslepila stotieoče brezposelnih delavcev v New Yorku. Pravi, da je promet prvega dne, ltd se je oglasilo 2,000 brezpoeefeih delavcev na agenciji, zahtejrajočih delo, ki je bilo na razpolago samo 40. delavcem, dokazal, Ha mora biti poleg agencije tudi povprašava-
FRANCIJA PREJELA ŠTIRISTO MILIJONOV
Pariz. — Prvo popolno poročilo o denarju, ki so ga turisti potrošili v Franciji, je bilo te drli objavljeno. Turisti iz inozemstva, kot kaše poročilo, so samo v enem letu potrošili $400,000,000, kar dokazuje, da je Francija najbolj privlačna dešela na svetu. Vsota, ki je bila potrošena v Franciji, je narastla za $40,000,000 v enem letu.
Največ denarja potrošijo a-meriški turisti, ki vedno v večjih skupinah prihajajo v Francijo. Njim slede Nemci, ki ao posebno letos številni in jih človek najde v vseh večjih mestih ln letoviščih.
Odkritje novih dokumentov o grafftu
Gangeške In butlcgarake skupine prejemale šeetnajet milijonov dolarjev letnih dohodkov. u* ata imen politikov ln policaja?, ki eo bUl v zvesi s bu t legar jI In gangešl, raate ^
Chicago, 22. avg. — Novi dokumenti, ki ao bili najdeni v varnostni shrambi umorjenega gan-geža Jack Zuta, so bili včeraj objavljeni in izročeni javnosti. Odkritje je prineslo ns dan nova 1-mena politikov, odvetnikov, javnih uradnikov Jn drugih, ki so sodelovali v veliki korupciji in graf tu butlegarsklh ln gangeš-klh sindikatov.
Med Matiml, ki ao prejemali denar od Zutc ao Nate Le Lue, pomožni poslovni upravitelj mestnega prosvetnega odbora, od-
nje po delavcih s*f&ršni indu- ^^	-,1*" ^^T
strij, sicer /je vsaka agencij» i i l.1?® Itorr ,n,,n 1rl S i*,, brez vrednosti. Dejal je tudi, da H<*henberg, republikaisk poll-zvezno vlado ni vzelo tako dolgo, «k ^ bivši deputij okrsjftega predno se je odločila za odpomoč | mrllškooglednlškega departmen bogatim plačevalcem visokih do-
hodninskih davkov, katerim je pomagala s tem, da jim je povrnila lep del le plačandh davkov. .
Mnogi izmed 2,000 delitv6fcv, ki so se gnetli pred novo upoeleVl-no agencijo na dan otvoritve ni čakati cele ure na dešju, ao Še^ dve leti brez dela in se nahajajo v obupnem položaju. Neredov pri tem ni bilo.
11.4% menj kot v prejšnjem mesecu ; brezposelnost v avtomobil-skjb industrijah Je 8.8% večja kot v juniju In mezdno znižanje znaša U odstotkov.
Ekonomski eksperti rasnih i-nozemskih poslaništev v Wa-shigtonu pozorno sledijo razvoju industrijske mlzerije v Ameriki in so mnenja, da bo tudi Evropa zelo prizadeta vsled industrijske krize v Ameriki, ker nakupovalna moč ameriškega ljudstva pada In to ne pomeni nič dobrega za evropeke industrije, ld izvažajo svoje izdelke v Zed. države.
V shrambi so našli več čekovni so bili izdani rasnim o-sdbam, toda imena na čekih niso ji sno čitljiva In so bili isročeni v
n ke Izvedencem, da jih preišče j<,,
J Nadalje ti dokumenti prikssu Wo sistematično biznUko proceduro, ki sta jo Zuta in Moren uvedla v svoje poslovanje, ld jima je v enem letu prinoato $16,-000,000 dohodkov. Med najbolj zanimive tajnosti, ld so bil« odkrite, ko so bili najdeni doku menti, so nedvomno dokasi, da je bil Zuta sila v političnih or ganizacijah, ki Imajo kontrolo nad mestno upravo in da Ja svoje zločinske operacije vrlM pod protekcijo polletje.
Trije delavci ubiti
New York, 22. svg. — Wje delavci so bUi včeraj ubiti, enajst pa ranjenih, ko se Js pripetile eksplozija dinamita pri kopanju podzemskegs predora.
spojitev dveh kontinentov
Unija skuia organizirati oblačilne delavke
Porotnica se mora 1 zagovor jati .
Zagovarjati se mora pred sodnikom, ker Je zagrešila "zločin" • tem, da Je brale delavski časopis tekom obravnave proti desetim delavcem, ld so hlU a-rotirani oh priliki breepos^nlh demonstracij
Los Angeles, Cd. — (F. P.) —'Porotnica Maudine Ward Je glasovala sa opsostitev desetih delavcev, ki so bili aretirani in vrženi v Ječo ob priliki brezposelnih demonstracij dne 26. februarja ter s tem povsoočlla, da se porota ni mogla sedinlti. Ob-tošenci bodo dobili novo raspra-vo, kar je seveda ujesllo prose-kucijo, kise sdaj hoče maščevati nad njo. Državni pravdni jo je obtošll "pohujšljivega obnašanja", to pa sato, ker je med rss-pravo proti omejenim delavcem brala delavekl list DaUy Worker. Maudine Ward je odgovorila, da nI našla v dotični številki Worker j a ničesar glede omenjene razprave, nato pa je obtošila porotnike, ld so glasovali ss kriv-do obtošenoev, da so brali list Los Angeles Times, ki je zahteval obsodbo "rdočkarjev", ki so bili aretirani dna 26. februarja, in to tudi tekom rasprave.
Tisti porotniki, ld so glasovali, ds se obtošenoe sposns krivim, so menili, da fte dejstvo da eo obtoženci komunisti, zadostuje, da se jih pošlje v Ječo, kjer J« nji-hovo mesto, prsvl mrs. Ward, ki trdi, da Ja glasovala sa oprostitev obtošencev, ker Jo Je evidenca prepričala, da Če bl policija ne bila napadla dsmonstran-tov ln JJh pretepala, da bl ne bik) nobenih neredov.
Bodnlfc pred katerega J« prišla Ward, jo je hot«! odsloviti t ukorom, toda ona Je vztrajala pri svoji sahtevi, da se mora sa-ališevanje nadaljevati do konca.
Alooek poziva državljane, aaj raskrijejo tajnosti
Chicago, 22. svg. — Policijski komisar Aicock js včeraj isdai poziv na vse, ld imajo podstke o ganfošldh aktivnostih, naj Jih zaupajo njegovemu departmen-tu, da bo potem lahko uvedel preiskavo. Omenil Je, da Je prejel več anonimnih plasm, v katerih pisci omenjajo, da bl podali informacije o grsftu In konipri-Ji, toda se boje, če bl bila njihova Imena objavljena, da bl si s tem nakopali maščevanje ljudi, ki bl bili radi odkritij prissdeti. Aicock Javno zagotovljs, da as ni trebe bati ničesar in da bo vsa informacije o zločinskih aktivnostih sprejel saupno In ne bo isdsl imen ljudi, ki mu Jih bodo izrodi-II.
Centralijeka žrtev umrla
Centralia, Wssh. —James Mc-Inemejr, eden izmed oemlh unlo-nistov, ki so ns dsn premirja 1. 191* branili IWW dvorano pred drhaljo ki so jo vodili ameriški legionarjl, sakar so bili pozneje obsojeni na dolgotrajno zaporno kasen, ne občuti več krivice, ld mu je bila prizadeta, ker Je lAr-tev. Mclnerney Je preživel v Ječi deset let. Pokopen je bil dne 20. avgusta.
Kkeploclja v ruskem pr< sika
fttsllno, UÄHK, 22. svg. — Deset rudarjev Je bilo ubitih pri eksploziji, ki ee Je včersj pripetile v nekem tuksjšnjem premogovniku. Več ruderjsv Js bilo tu-dl ranjenih In štiri še pogrešsjo, ki so ps nsjbrž postali žrtve •treibe.
„ l|#aa IS sea mm. Pregraai k NI padaš pa bralk« ra*~aW*. Ns Md de aira. Is m*. eerartM) Aa^l*aa»«#d Wlrrtaai parta)* e AeatraSJft. I« S«, le ar, Maipftiraasn. epravtlrfj "»al.
Drvžinsks tragedija
Chicago. — Lou la Henderson Je v četrtek uat rodil svojo šeno Mary In si nato šs sebi pognal kroglo v glava Henderson Je Ml Is več mesecev bres dela, kar ga Je najbrž pognalo v obup, da s« je odločil sa grosno dejanje.
Delavka v otroški oblačilni tod* atriji, hI se dosdaj niso odsl-vsAe pozivom na organiziranje, uvidevajo, da Jim Je atrijska organizacija potrebna
New York. — (F. P.) — Zon. ške, ki so bile dolgo uganka za organlsatorje, ki jo poznali dobro probleme strokovnega delavstva, so se sačele odzivati na apele unij, ki Jih pozivajo naj ss organisiraijo. Tako pravi Harry Grs«nberg, upravitelj lokalne unije oblačilnih delavk, ki so upoalene v otroški oblačilni industriji, Slabo plačsne delavke se dosdaj niso brigale sa boljše plače in sa izboljšanje delovnih razmer, ki bl jih lahko dosegle s stavko, so rsjšl potrpežljivo garale sa majhne piafe in pod slabimi delovnimi pogoji. Zdaj pa so se sačele odsivati, kar u-videvajo, da ie organlsadja jim bo pomagals do boljšega kruha in unija se še pripravlja, da proglasi splošno stavko v tovarnah otroških oblačil, v katero bo zapletenih do 7,000 delavk, linija zahteva dva dolarja tedenskega mezdnega po viška, petdnevni tednik s 42 delovnimi u-rami, odpravo priganjaštva ia nepristranako raseodlšče, ld bo reševalo spore med delavci ln delodajalci.
Lokalni uniji se Je dosdaj posrečilo organlsirsti 1« kakih 1,-500 izmed 7,000 delavcev ln da-lsvk, ld delajo v tovarnah otroških oblak. "Žensko as ns odsi-vajo tako naglo M molki/' pravi Greenberg. "Povprečno dekle s« sramuje primati, ds dsls v oblačilni tovarai. Ona hoče iltl tajnica ali pa stmografka. n kakor hitro zspusti tovarno po končsnem dnevnem delu, hoče posabiti, da dela t tovarni To Je sicer povsem naravno, toda unlonlsem sahtsva, da dela-vso rasmišljs o dslovnlh pogojih, pod katerimi dela tudi p*, tam, ko je njegovo dnevno delo končano In ko se ns nahaja v«č v tovarni. Dekle, ld dela v tovarni, se sprijasni tu* s priga-njašklmi pogoji, k«r trna, da ss bolmalu omošlla, nakar Ji n« bo vsč treba delati v tovarni. Druga tožkoča, na katero smo naleteli, ki pa Jo bomo obvladali, Je odpor mladih dslavk proti, plačevanju unijskih prispevkov; dekleta se brsnijo plačevati prispevke uniji, tudi šs imajo od tega koristi.
'Toda ti ugovori 1« pomisleki sdaj izginevajo, Dslavk« pri-hajajo do apoznanja, da so navezane na tovarn« in na saslu-lek, kl g. jim nudijo Ista, in da bodo na to navesana šs dolgo čsss, tudi šs potom, ko ss orno-«s. In ksr Je gtsvno— one uvidevajo, ds je treba nekaj storiti sa Isboljšanje delovnih in mosd-nlh pogojev, ksr pa os ne da doseči bres orgsnisaoij«. Sposna-vanje, da tovarna nI samo začasno pribežališča, pa Ja šs do-bršen korak na poti proti orga» nlslranju."
Green apeli» «a deUvse, d« porast jo aenalsrjs
Wsshlngton, D. C. — Wlllism Green, predsednik Ameriške delavske federacije, J« lsdsl poziv na držsvno deUvsk« «oderacijo v Lottiaianl, naj s« bori s vsemi sredstvi proti zveznem« sonator. ju tansdellu, ki ponovno kandidira v svoj ursd. Bansdell J« bil ode« Izmed a*nst«rj«f, ld so glasovali ss potrdltov Parker Je članom svecnegs vrhovnega sodišča.	f
|da J«
Rim, 22. svg. — Poročila, da r„ iKilehs na vDdMM In da radi tega odpovedal avdljaa-
ee, so neresnična, sstrjujejo va-tlkanskl krogi. Vi širijo v
iiaaaaHi a
I uSm1 "
esM o paptd^vi
r Evn»pl žs veš
SOBOTA, 23. AVct'STi ■
Usoda evropskih narodovi
(Od neznanega poročevalca.) I
Se nikoli se ni toliko razpravljalo v rj deželah na kontinentu, pa tudi na AngiufaS in v Ameriki, o bodočnosti starega komiki kakor danee-. Beseda o "rumeni nevarno¡¡M ki ja ja nekoč iarekel bivši nemški cesarjfl ljenr, ja že pozabljena. Toda vstal je drug p9 rok v osebi profesorja Osvalda Spenglerj^B ni ne diplomat ne politik. Izrekel je sodbo® propadu zapadnega sveta na podlagi st^fl znanstvenih raziskovanj pojavov propadaj velikih kulturnih narodov. Zapadni svet i M Evropa, in sicer ne samo v zemljepisnem vfl slu, marveč veliko bolj v zmislu moderne i M ture in civilizacije. Torej amo mi tisti, ki iS ginemo s svetovne pozornice ter izginemo v J plavi invazija barvastih plemen? Ali je skupna usoda, da naa bodo premagali bri9 našega lastnega plemena ter bomo morali« njih prevzeti poctail, rugby in slednji« še afl riško civilizacijo?	■
Ta in «lična vprašanja sem o priliki nfl jega zadnjega krožnega potovanja po Evrfl predložil znanim pisateljem, politikom in plomatom v raznih državah^ Navajam p9 vsem odgovor Alberta Thomarn, predsedniM Mednarodnega odbora za delo, ki pojde v Icnfl kem na potovanje v Vzhodno Azijo. Nasledil izjava podaja v bistvu nazore:	■
"Nespametno je, zlasti v politiki, ignfl vlogo preroka. Zato se i*d odpovem tej * J To je pa mnogo težje, kajti Človek, ki je \0M živel samo mesec dni v Orientu, ne more odgl voriti na vprašanje, če bomo vobče kdaj nial meli Orientalce.	« I
Trenutno ni mogoče govoriti o resni« nevarnosti. S tem pa še ni rečeno, da ne sini mo biti oprezni. Vsi smo internirani na Uní da ostanejo azijske dežele kar najdlje mirfl Velesile naj bi vsekakor opustile svojo trafl cionalno opozicijo in zaničevanje Oriéntalo« Paul AÍQwnd, avtor knjig "Živi Bud« In "New York", ne govo.ri o Orientu in o runi nI nevarnosti, zato pa Um več o Ameriki: 1 "Evropa naj bi se bHžala propadu? H verjamem. Evropa se pomlaja in Čutim se sre« nega, ker so dobe. napredka človeškega rodu J pisatelja, umetnika in filozofa zanimivejil kakor čaai relativnega miru. Lahko se trdil da je naša doba v marsičem sorodna renesanl in po mojem so Evropci, moški in ženske, pm stali mnogo zanimivejši.	1
Amerika nam more dati tehnično vzgoji Ta vpliv bo povzročil neke spremembe v ml šem življenju, kar pa s stališča civilizacije I nevarno. Nikoli se ne bomo zasužnjili stroji Nasprotno, stroji bodo pod našim vodstvol napravili življenje udobnejše in prijetnejše. I Pravijo, da je ameriški vpliv nevaren al to, ker vsebuje tendenco poenostavljenja, stal dardiziranja našega življenja. Neka mera pl enostavljenja je sicer neizogibna, toda v Evrl pi žive in bodo živeli ljudje, ki imajo dovoli duha, da se izognejo temu vplivu. Tudi, čel se tehnika razvijala tisočkrat hitrejše in boijl še, ne bi s pomočjo stroja nikdar dosegli vm prednejšega razvoja, ki bi omogočal tvornifll ali mehanično proizvodnjo pesmi ali slik. I Vojna mod Evropo ni Ameriko? Ni nI goče presojati, kaj se bo zgodilo v teku dffl sto ali tri sto let. Ne , motimo svojih satojl možnostmi, ki so še tako daleč."	1
Claude Anet, veliki poznavalec azijske d M še, zastopa drugo stališče:,,	I
"Pravijo, da trenutno obstoji med evnl skiml, azijatakimi in ameriškimi idejami spofl Mogoče. Toda ne verujem, da gre za nevarj spor, kajti azijatska misel bo mogla zavojeu® le toliko, kolikor bo pridobila evropska misel1 Aziji. Stvari, ki prihajajo iz Evrope, nü najboljše, kakor tudi tiste, ki prihajajo iz i merike io Azije niso najslabše. S tem hofc reči, da je vedno obstojala nekakšna dvojna vpliva in tako bo tadi ostalo. Seveda pa m svetinja tudi avojo drugo stran, politični i gospodarski vidik.
Dandanes se 4esto razpravlja o možru» evropako^meriškega konflikta. Mislim, dal spor ne more ogražati miru. Organizacija A U j« na trdnih temeljih, vojna narodov n* Evropo in Ameriko bi bila v naslednjih sto letih komaj mogoča. Vseameriške ali « azi jalee nevarnoati ni. Plemenaka nasprotj»« zadostujejo za stvoritev enotne fronte, b" bila vsem v pogubo. Ali je mogoče govoriti enotni fronti latinskih plemen in o vselatitf ma, če Je bfta Francija skozi sto in stoletja vojni a Španijo In če Italijani ne kažejo1 Francija baš najprijaznejših čuvstev?
Zelo kratko ja odgovorila Ana PorU* "Značilno dejstvo: V Ameriki pleše ve* J in vendar nimajo Američani niti ene "i> plesalke. To Ja vae."
To aa peavl, da alavna pleaalka nima t bodočnosti Amerike pesimističnih misli
S grenko ironijo govori italijanskii* matlk lAdgi PiramUUo, ki pravi o proWe» standardizacije takole:	^
"Nedvomno ae da ugotoviti vpliv dardizadje", toda mi na smemo lahko standardiziramo ovratnico, ne pa tega doaači v poeziji in mišljenju. V Ce Američani to šalijo, če pa šalijo, se J'®" bo nikoli obaask). Pesniki, pisatelji, uajj in misleci lahko rešijo Evropo dobro sli ala* Drugnéa misli avtor "Madooe v »P^J vosu", Mmmie* Qeeobrm, ki aem mu vprašanja a propadu zapadnega sveU t potrudil, da bi našel rešitev, ampak ae Ja izgubil v lahkem, igravwu primera:
(Pal)« aa X lisast)	J
JUNAKINJ
FKoarrrA
Rutko-italiansko prijateljstvo
V	Rusiji kakor v Italiji vlada diktatura. Ruska diktatura je diktatura proletariata, kot pravijo komunisti, julijanska pa je diktatura fašizma. Obe diktaturi sta prišli na vrhunec potom organizacij, ki ne dasta ljudstvu pravi-oe do glasovsnjs. Pod diktaturo ne more biti govora o kakšni demokraciji. V Italiji vlada diktator Mussolini z železno peto, v Rusiji pa «talin z jekleno roko.
l/l i i
V	bistvu ata si oba formi vladanja enaki. Ker ata ai identični, bi bilo pričakovati, da po-stoje med njima skupni Intereai in cilji. V mes pa pride še drugi faktor, ki Je važnega pomena pri aleherni vladi: trfovina — uvoz in izvoz.
Pred kratkim ao ruaki predstavniki v Rimu sklenili trgovinsko pogodbo, ki je zelo razširjena. Ruska delegacija je bila aloveano sprejeta od italijanske vlade. Spletno se pa smatra izrazito podčrtavanje prijateljstva med fašistično Italijo in boljAeviško Ruaijo kot odkrita demonstracija proti Franciji, ki ae vae bolj po-atavlja na čelo zapadne proti bol Jševiške fronte. Francoaki tisk očito priznava sovraštvo proti boljševiškemu režimu ter soglasno zagovarja poslednje razsodbi francoskih sodišč v škodo zastopnikov sovjetskih trgovinskih sa-etopktšV.
. Kaj hitro je Italija spoznala ugoden položaj, ki ae ji je nudil apričo naraščajoče napetosti med Francijo in Rusijo ter se je takoj z veseljem naslonila na aovjete, s katerimi jo vetejo akupni p roti francoski interesi. Poleg teg#pa imata Rusija Ig Italija tudi skupne in-tarese v orijentalslU politiki; kjer uživata obe prijateljstvo TuiftJe, katero odpirate v njeni borbi proti francoaki ekspanziji v Siriji.
So pa še drugI vzroki, ki ao dovodi! Rim v zvezo z Moakvo, ne aamo že označeni atrogo politični nagibi. Fostoje namreč tudi čisto gospodarskega značaja. Mlada ltalljanaka industrija ne more nikjer iztržiti avojlh proizvodov y»r ji je oatal odprt samo še ruaki trg, ki Je zadovoljen z vsakim blagom, poaebno pa še s cenenimi Italijanakimi izdelki. Obratno pa nudi italijanakl trg mnogo prilike za izvašanje ruakih cenenih produktov, ki al jih mora Italija sedaj nabavljati iz drugih držav za mnogo vlžje cene. TI produkti so v prvi vrsti les In Žito, kstere lahko dobi iz Rusije po zelo nizkih cenah.
Tako Je poatojeČe ozsdje italijanako-ruske-Ka prijateljstva, ki Ju Je privedlo v dobre med-seboj ne odnošaje — iz potrebe. Do teh od noša je v ao ju v prvi vrati privedli ekupnl gospo-dsrski interesi In pa skupno sovraštvo proti Franciji.
Razkritja gangežev
Lapa stvari ao spet prišle na dan v Chi-cagu v zvezi g nižinskimi umori In raketir-
stvom. Pred par dnevi je državni pravnik Swanson prišel na aled važnim gangešklm dokumentom, ki jih Je aaplenil. Dobil Jih Je v podarmski kleti poelopja Capitol na najbolj prometnem kraju meeU Chicaga. Ta raakritja so sicer \aina, ker jlokaiujejo, da ao bili zapleteni v gangežke napade in izsiljevanje Ur prodajo opojnih pijač vplivni politiki, poetavoda-jslci, polkija, odvetniki, momliati, reformlati v» Itd. V resnici pa niso nova, kajti o tem ae Je vedelo še preje. Novega na tem je le to, da sedaj služIjo za obtožilno evidenco dokumenti, ki noeljo podpise "vplivnih" oseb.
PrcUkovalci izjavljajo, da bo evidenc«. Čim bo podana javnoeti, razkrila korupcijo* o kakršni se ljudem še ne aanja ter da bo mnogo vplivnih politikov pobegnilo Iz Združenih držav rajši kot bi ae Izpoetavilt kaznim, ki Jih čakajo, če ae pratoča»no ne umaknejo, pra. iskovalci ao se baje aila tačudlll ko ao zagledali v dokumentih pndplae aelo prominentnlh oseb. In te osebe valjajo v Javnoeti kot vgornl ljudje, kot reformatorji In čuvarji morale.
Reform isti, moralisti in korupaijonieti ao ene basa, ki sa rada na račun IJudeke nevedno, ati. {tedaj sa ta tolpa gangeiev in njih zave«-nlkov eeli v rasna letov t M« e Wlaeonein. Min-neeoto In drugam, ker ee boji ša nadaljnlh odkritij. Zna ee pa gfl*4it|, da ae Jim ne bo akrl-vil niti las na glavi.
SOBOTA, 23. AVGUSTA*."
Vesti iz Jugoslavije j
(Porotevahld biro Proavata t Jugoslaviji.)
KAKO SO ODKRILI CANKAR-
JU SPOMENIK
i __
Bakljada , veselica, sveta maša, topiči so pokali, jazs igral
Ljubljana, 9. avg. lfl«0. Mnogo debat je bilo ob priliki priprav za postavitev Cankarjevega spomenika, mnogo izjav za in proti, mnogo ustmenih prepirov in čarfbpisnih debat. Jutri od-krijejo spomenik Ivanu Cankarju na Vrhniki. Toda to nikakor ni srečen zaključek te debate in teh polemik. Odbor je šel preko sodb naših umetniških krogov in preko sodb in obsodb delavcev— Cankarjevih častilcev—ter dal izdelati spomenik, soho Cankarja, ki nam bo verna kopija telesnega Cankarja.
V čem so bile debate? Najprej sploh proti paradam v Cankarjev spomin. A ker so Vrhni-čani že hoteli prvi postaviti spomenik Cankarju, j* bila pač dolžnost javnosti, da se pozanima za to akcijo. Zakaj — 6e se postavlja spomenik umetniku Ivanu Cankarju, je to kljub vsemu zadeva javnosti. Naravno, da ni nikomur ugajalo dejstvo, da je hotel odbor na vrhniki izvršiti vse nekako na tihem, brez »ode lovanja javnosti in brez sodelovanja umetniških krogov. Na pritisk javnosti in časopisja je vrhniški odbor/vendarle — kot je običajno pri takih stvareh — imenoval odbor strokovnjakov, ki naj ocenijo poslane osnutke za spomenik. Odbor se je udal tudi v to, da je razpisal tekmovanje za najboljši osnutek spo-menika. To pa je tudi vse, v kolikor se je odbor udal javnosti in v kolikor je treba paziti na u-metniško stran spomenika. Zakaj odbor je precenil osnutke —* bira res ni bila kaj velika, — izbral tudi pripraven prostor za spomenik. Odbor za postavitev spomenika pa se ni oziral ne na to ne na ono, marveč je proti mnenju jury je obdH^l svoj prostor za spomenik ter izbral ene ga najslabših osnutkov za spomenik, osnutek kiparja Jurkovi-ča ter naročil v izvršitev. Odbor strokovnjakov (Jakopič, Vurnik, Stele i. t. d.) je bil torej samo pesek v oči.
In ta spomenik, delo Jurkovi-Ča, ki predstavlja Cankarja v sedeči pozi, z glavo naslenjeno na roko, odkrijejo jutri. Pravijo, da je kip zelo podoben živemu Cankarju in ne njegovemu delu.
Kakšna bo proslava ob odkritju spomenika? To nam odbor javlja v časopisnih oklicih takole:
"Spomenik je dovršen.... Lepo je izpolnil prazno stran na glavnem trgu in tvori s trgom celoto.... Te zadnje dni pa vse hiti in dela. Postavljajo tribune prl odru, krasijo spomenik, pripravljajo potrebno za veselico na Le-narčičevem vrtu ob novi cesti. Pridite vsi, ki morete, že prejšnji večer na slavnostno akademijo v Kok. domu in na krasno bakljade in koncert na glavnem trgu. Stanovanja bodo na razpolago. Obrnite se na prehranjevalni odsek ( ank. odbora. Drugi dan se bo vms Vrhnika odela v praznično o-bleko, da dostojno proslavi svojca velikega sina.
Ob pol. 9. uri oq na glavnem trgu sprejemanje gostov, nsto *lovrH*n sprevod skozi Vrhniko k sv. Trojici, kjer bo brsl zsdu-*nico za pisateljem brst msgr. Karel Cankar. Nato bo odkritje H'*če na rojstni hiši pisateljev*, kj«r govori župan g. dr. J. Ma-rt>lt. Sprevod odide potem na Klavni trg, kjer bo odkritje spo-"H-niks. Spored bo tu sledeči: Pozdravni govor predsednika od-**>rs g. Jurce, ki odkrije spoms-mk, nato zaigra godba in pokali bodo topiči Sledi slavnostni go-Vor F. 8. Finžgsrja, nato "Sla-vospev Cankarju" rec. g. Japelj, nakar slede razni pozdravni govori, zatem pa polaganje cvetlic. Na koncu izroči predsednik Od-Wa za postavitev spomenika g. urca "pomenlk v varstvo in last "Wine. Zatem zaigra godba. S t*« bo konec alavnootl pri epo-•enik», Popoldne po slavn. ban-«etu v Hok domu se vrši na Le-"arttoevem vrts velika raaeHca. J m vrba. rod ha ia jaza iz Ljubljene. Pridite vsi ljubitelji Vrti-ntke in Cankarja P
, Tako fpored. Bakljade In jas-"i koncert, ftlavnoaten sprevod.
sveta maša, pokanje topičev — in za zaključek veselica ob jazzu.
Kako se ne bi Človeku kljub vsej dobri volji zdelo, da je tu nekaj zgrešenega?
Saj smo vendar brali v Krpanovi kobili, kako je Cankar pisal o odkritju spomenika Prešernu. Prav točno je zapisal, da niso postavili spomenika Prešernu radi Prešerna, marveč so postavili spomenik radi spomenika. "Njih ljubezen nI izlita name in na moje pesmi; sama zase živi, sama vase je zaljubljena in zgleduje se nad svojo velikostjo in genij i vo-stjo. Razumeli me boete bolj natanko, če vam rečem, da ljubijo bolj moj spomenik, nego mene."
Toda Cankar je bil blaga duša, hvaležen je bil za zasmeh in za češčenje: "In kakor sem jim bil hvaležen za njih zasmeh, tako sem jim hvaležen za češčenje; zakaj Izvor je isti, le voda je drugačna."
On bi odpustil vsem vse.
Izšel jenifiki komisar g. Fink o Zadružni banki
Na banketu izletnikov Slovenske narodne podporne jednote v Ljubljani dne 27. julija v hotelu Tivoli je med drugimi govoril tudi izseljenski komisar v Ljubljani, g. Fink, ki je kakor smo že poročali našim izletnikom šel na roke kolikor in koderkoli je mogel. Zlasti je važna in pa praktično pomembna njegova akcija za čimhitrejše in najjednostav-nejfte ocarinjenje prtljage pri vhodu v Jugoslavijo na Jesenicah in pa seveda pri dohodu v Ljubljano. S pok. predsednikom Izseljenske lige sta dosegla tudi oprostitev glavarine za izletnike SNPJ. G. Fink je govoril na banketu in v daljšem govoru na-glašal vee momente, ki koristijo našim ameriškim izseljencem in ki so pripomogli tudi k temu izletu. Ko*je govoril o delu Jednot, zlasti SNPJ v Chicagu, je omenil tudi njeno zvezo Zadružno banko v Ljubljani ter povdarjal, da le-ta kot izplačilno mesto SNPJ za posmrtnine Itd. dedičem, ki bivajo v Jugoslaviji vrši to delo brez najmanjših pogrešk lavo. bojeatransko zadovoljstvo. — To priznanje g. Finka kot nepristranske osebnosti nas zelo veseli 4n Je mnogo vredno. Sicer pa bodo o pomoči Zadružne bsn-ke lahko najbolj že povedali vse izletniki SNPJ sami, Molek, 0-lip, Alesh in Zupančič. Zadružna banka se nahaja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 (v bližini glavnega kolodvora) in nudi najboljše pogoje za vse bančne posle. Njen zastopnik v USA je Jože Menton, 15824 Normandy a ve., Detroit, Mich., ki vam tudi da na razpolago vse potrebne informacije in ima v zalogi delnice te edine delavske in zadružne banke v Jugoslaviji.
Krivda "Morosinlja" sodno ugotovljena Sibenik, 2. avgusta 1930.
Na kraju nesreče parnika "Ka-radjordja" se vršila včeraj preiskava posebne sodne komisije iz Sibenika in več pomorskih strokovnjakov. Na podlagi točnih o-pisov vseh dejstev je ta komisija službeno ugotovila, da se je trčenje med "Karadjordjem" in "Morosinljem" dogodilo 180 metrov vzhodno od rta Galešnjaka. S tem je najjasneje dokazano, da je "Karadjordje" usmeril svojo vožnjo na stran do skrajne meje možnosti. Ce bi bil krenil samo neksj metrov še bolj ne desno, bi zsdel ne čeri otoka Galešnjaka. "Morosini" pa js imel as svoji straill že 1000 metrov pro-štora in je lahko kretal kakorkoli Je hotel. To dejstvo najjasneje očitno kaže krivdo parnika "Morosinlja" za to strašno trčenje. Na kraju, kjer je prišlo do trčenja, so potapljsči nsšll v v morju več predmetov, ki so se pri trčenju odlomili od "Kara-djordja".
Umrli ss: V Gornjem Grada je umri vjh>-kojeni nadučitelj In ugledni turist Fran Kaebefc, star Jedva 67
v razne revije in Časopise o planinah, orisal malone vse poti na Savinjske planine ter jih večinoma tudi sam uvedel i. t. d.
Dalje so omrti zadnje dni: V ljubljanski bolnici gdč. Ela Schiller in g. Ivan Jeglič. — V celjski bolnici je umrla 18-letna Marija Cesarjeva iz Sv. Roka ob Sotli. — Na Savi pri Jeeenicah je umrl v 66. letu starosti delavec Jože Erzar. — V Ljubljani sta umrli 87-letna Marija Pože-nel roj. Stritsr ter foepa Ivana Snedic, stara 70 let. — V Cerknici je umrl Andrej Drenik (po domače Bočkov). — V Mostah pri Ptuju je umrl veleposestnik Simon Toplak.
Nezgoda a patrono. — V Četrtek sta se dva fanta, Tonček Bri-celj in Alojzij Trtnik, igrala v Vrh polj ah z neko patrono, ki sta jo bila našla. Pri tem je patro-na eksplodirala ter oba fanta ranila. Enemu je odtrgalo troje prstov na roki In ranilo po životu, drugi pa je ranjen na glavi ter celem životu. Alojzij Trtnik, star 20 let je bil prepeljan v ljubljansko bolnico dočlm je Tončka vzel oče domov, potem ga je zdravnica dr. Sossova v Kamniku obvezala.
dvig turizma v Savinjskih Alpah, ki jih je dobre poznal ter napisal polno člankov o njih ter zgzndfl dva planinska domova. Baš 27. svgusta se vri! otvoritev Kocbekove koč« na Koroški, s njemu ni bilo dano. pričekatl tega dneva. Desetletje je pred-I «svinjaki
Smrtna kosa
V Zagradu pri Celju je umrl veletrgovec Franc Strupi za srčno kapjo. — V Potorežju pri Mariboru je umrla hišna posestni» ca Jožefa Zupan, stara 78 let. <• V Konjicah je umrla trgovčeva žena Pretnarjeva. '
PRIMORSKE MfflOE
Glem pri Kopru. — TAidi pri nas so se pojsvlli veliki roji kobilic in to že tretje leto. Predlanskim so prlšje bolj pozno; takrat niso napravile poeebne škode. Lansko leto je bila škoda že večja, posebno na krompirju in fižolu. Letos so se kobilice pojavile bolj zgodaj, poleg tega jih je dosti več kot prejšnja-leta. Bojimo se, da nam uničijo vse poljske pridelke.
Sap jene. — 14. jul. je umrla nagle smrti Marija Moljsvec (Tišlarjeva). Zjutraj . je šla zdrava na delo. Ni bila še 10 minut na njivi, pa se je zgrudila mrtva, zadeta od kapi. Zapušča še iz vojne bolnega moža in 3 o-troke.
Nova Kračina. — Ze dve leti delajo cesto iz Jelšan čez našo vas. Na sredi vasi je bil star most, ki ga obenem s cesto popravljajo. Približno kakih 16 korakov od mosta je podružna cerkev. Po novem načrtu bo cerkev stala pod cesto» da bo treba narediti do nje nekake stopnji-ce. — Pred kratkim ata se poročila brata Jožef in Franc Potočnik. Prvi je vzel v zakon Marijo Moljavčevo, št. 16, drugi pa Marijo Moljavčevo iz Sušaka št. 20.
Iz Idrijekega kotle |sv. Ahaci j.—V nedeljo 22. Jul. je Adrija praznovala vsakoletni zgodovinski rudniški praznik sv. Ahacija. V soboto na večer je bila po mestu bakljada z godbo, nato koncert na trgu. Zjutraj ob 5. uri budnica po mestu in predmestjih, ob tričetrt na devet sprevod rodn. uradnikov in na-stsvljencev iz grajskega dvorišča s godbo na čelu v fsmo cer kev. Popoldne je bils na Zemlji običajna rudn. veselica.
Na dopust. — Dne 7. jul. je prišel na parmesečni oddih iz Severne Amerike v Idrijo naš rojak g. Robert Stencu s soprogo, ki je tudi naša rojakinja. V dobi svojega bivanja v tujini Je to že njegov tretji obisk. Veliko lužo bo torej sedaj že sedmič prevozil.
• Hp. Idrija. — Dne 10. jul. smo pokopali Ano Hladnikovo, ženo rudarja in posestnika. V četrtek je zjutraj na videz zdrava vstala, celo dopoldne delsls, popoldne pa že eni vala na mrtvabkem o-dru. Zadels Jo Je kap.
Govejk. — V bližini "Kluke so v polnem teku dela za Zgradbo nove vojašnice za obmejne strežnike.
Vojsko. — Zadnje nedelje smo Imeli že precej izletnikov, upa-
PB0SV.ETÄ1
w	______mo pa/ da ee bo njih število ss-
EtT KocbelTIms SMfl UšHg M pomnožilo
Kamen. — Pred kratkim se je poročil Godnjlč Just s Psškulin Leopoldo, gosUinlčarko. — V bližnjem Volčjem gsdu bi se bila 11. Jul. kmalu zgodila velika nesreča. Treščilo je v dve hlM Pri vdovi fttolfa je pokvsrtte dimnik, ožgslo 11 letnega sinčka Dorčeta in omamilo vso družina
Slov. planinskegs društva, plssl ds so komsj prišli k zsvsstL
Xainjtimi konkurirajo aiii®rükini dsIsvcoiR
Urednik «elsvskega časopisa pravi, da je Amerika preplav-Ijena s prqflukti kasnjenAega dela in napsda Brisbane, kl je Izjavil, da v Ameriki ni kes-kurence ksanjenskih Izdelkov
IndianspoHs. Ind. — (F. P.)— Typographical Journal, glasilo Mednarodne ¡Junije tipografov, piše, če prlde lz Rusije sploh kaj Izdelkov v Ameriko, ki so produkt kaznjensUvra dela. da bi jih seveda morali onemogočiti, da pa vsekakor ne pride iz Rusije toliko talcih izdelkov, da bi bilo vredno omenjanja, če pogledamo na ameriški trg, ki je dobesedno preplavljen s raznimi kaznilniikhtoi izdelki, ki konkurirajo drugim industrijskim izdelkom. Na to stališče se je postavil Woodruff Randolph, u-rednik glasila, ko je odgovoril na neko tozadevno izjavo Ar-thurja Brisbane, ki je znan kot najbolje plačani j urednik na svetu. Brisbane, ki je popolnoma prezrl dejstva» ki bi mu morila biti znana, je zapisal:
"Mi ne dovoljujemo, da bi kaznjensko delo v Ameriki konkuriralo prostemu delu ln bi tudi ne dovolIH konkurence ruskih kaznjenskib produktov ns ameriškem trgu." |t,_ ^
Randolph pa rnu odgovarja takole: "Izgleda, da je naž zgovorni prijatelj Brisbane dosegel višek smsšnouti v tem slučaju in da bi ae no bil mogel bolj osmešiti kot se je s to svojo Iz-jsvo. Vsem je labko znano dejstvo, da kaznilnice v raznih državah Unije preskrbujejo in zalagajo razne yeltke department-ne trgovine, ki razpošiljajo blago odjemalcem po pošti, z velikimi količinami v kaznilnicah produciranih isdelkov, kot čevlje, metle, peči, poMštvo, obleke, vrhnje hlače in . predpasnike. Vsak delavec, ki se udejstvuje v delavskem gibanju ve, da Je a-merlški trg preplavljen z jcsz-nilniškimi izdelki, ki konkurirajo drugim industrijskim izdelkom, ln to uspešno, kar kaznjencem pač ni treba dajati nl-kaklh mezd."
Uredniki ostalih glasil rsznlh unij, ki so združene v Ameriški delsvski federaciji, so se postavili na enako stalliče ter menijo, da si je Mathew Woll izbral zelo nevarno podlago za svoje napade na sovjetski Izvoz, kajti dokler bodo domači kaznjenskl Izdelki preplavljali ameriški trg, apodtivaii ostale lnduatrijsko Iz-delke In tako škodovali ameriškemu delavstvu, Je vsak boj proti tujim kaznjenskim r. produktom brez uipsha. Amerike naj najprej odpravi kaznjensko konkurenco doma, potem naj še-le misli na zsbrano uvoza podobnih isdelkov iz inozemstva.
Pri Min kz miril tih)
Nedavno se je mudil kapetan George Hubert Wilkins v Amsterdamu, kjer izdelujejo Instrumente za merjenje težnosti, ki jih potrebuje za svojo podmorsko pot na severni tečaj.
O svoji ekapedicijl v podmornici na severni tečaj je dal Wilkins časnikarjem zanimivs pojasnila, Podmornica Je bila prej Isst ameriške vojne mornarice. Wilkins jo Je vzel v nsjem proti letni najemnini enega dolarjs, kajti popolnoma zastonj Je A-meri k a ni hotela dati.
Na ladji bosta spredaj dvs mogočna žarometa. Dalje jo bodo spremenili s vsemi napravami za omiljenje tresenja e-paratov In s pot rsbnlmi sredstvi za vrtanje In topljenje Isdu. Wilkins bo vzel s seboj goriva za sedem tisoč milj vožnje. Pod vodo bo podmonpss lahko vozila z brzino treh vozlov ns ore.
V podmornici bo osemnajst mož. Deset mag posadke In o-sem znsnstvenlkov. Med drugimi znsnl rsstskovsler dr. Svi-rdrup, mogoče tudi poroČ-nlk DsM, kl ae je svoj čas ude-Ježll polarne ekespedklje * dr. gverdrupcvim «četo«. Poleg ibov pojdo na pot tu-filmskl operstsr, kl bo msl prizore ' Wilkins se nsdsjs, ds odrfn* ns pot prihodnje Isto v ms Ju It Kanade In sicer najprej na severne Spitzberge. Dva
m
bodo proučevali podmornico pod ledom. Ce se bo pokazalo, da je Čoln potreben še naknadnih popravil, se bo odprava Vrnila s Spitzbergov v Ameriko ter bo podmornico popravila kakor bodo zahtevala izkuatva. Ce pa se bo pokazalo, da je podmornica v sedanji obliki kos svoji nalogi, bo Wilkins takoj naatopil vodno čez severni tečaj proti A-meriki. V tem primeru upa, da !bo labko v agustu 1. 1931. so-pet v New Yorku, in sicer pravi, da ae mu bo posrečilo najti pod ledom najkrajšo pot med Florido in Aljasko, Evropo in severno Azijo. ,
Ko je nekega majskega jutra j. 1928 svet izvedel novico, da je Jetalo preletelo Severno ledeno morje, je svet prvič slišal Ime George Hubert Wilkins. V priznanje tega odličnega Čina v letalski stroki — Wilkins je letel z enostrojnim aeroplanom. tipa Lockhe-Vega, ki ga je krmil poročnik Eyelson in je napravil 2200 milj vožnje od Polnta Bar-rowa (Aljaska) na Spltzbergo — je kralj Jurij V. povzdignil Wilkinaa v plemeniškl stan. Pozneje je Wilkins podvzel že dve uspešni ekapedicijl v kraje južnega tečaja. Udeleil! ae je tudi Zeppelinovega poleta okolu sveta.
Večina ljudi naše dobe bi pač bila zadovoljna, če bi v vsem svojem življenju dosegla vsaj polovico tega, ' kar je dosegel Wilkins zadnji dve leti. In vendar nI bilo prejšnje Wllkinsovo življenje nič manj bogato na činih.
Spomladi 1926 se je napotil Wilkins s tremi letali v Aljasko. Čeprav je naslednje poletje preletel kakih 6000 milj, ko je prevažal zaloge goriva Iz Falr-banksa v Point Barrow — razdalja med tema točkama znaša 550 milj — in se mu nI posrečilo doseči clljs, kl si ga je bil zastavil. (Ti poleti so bili priprava za pravi polet Čez Severno ledeno morje.)
Preletel Je petkrat gorovje Endioott ln ugotovil, da Je vlso-ko 10.000 čevljev, medtem ko so poprej smatrali, ds doseže jedva polovico te višine. Po nesreči *ta se mu dve letali pri pristajanju v Falrbanksu zdrobili. U-soda je hotela, da je na ta način Izgubil še tretje letalo, in to baš v trenutku, ko Je bilo natovorje-no ln se je pripravljalo k startu.
Nekateri finančniki, so podpirali Wilklnss, ssrsdl tega so Izgubili pogum, vendar pa se je Wilkinsu posrečilo namestu njih dobiti nove kapitaliste. Naslednje leto se je vrnil v Fairbanks, topot z dvema letaloma Stlnso-novega tipa. Letol Js s njima ns Point Barrow in 29. marca Je startal s pilotom Eystsonom na poizvedovalni polet čez Severno ledeno morje,. Njegov načrt Je bil pre leteti 600 mUJ v ssvernoza-psdnl smeri, potem pa 200 milj v Južnem prsvcu in se potem vrniti k Izhodiščni točki.
Letalo je le Imelo za ssboj kakih 660 milj v sevemozapadnem prsvcu, ko se Js pojsviJ defekt v motorju. Tedejel je Wilkins spoznsl, ds Je nspočll trenutek, ko bi se dal v Severnem ledenem morju doeežl nov čin drznosti. Medtem ko Je pod ssboj gledal neskončno ledeno puščsvo, si Js izbral pripravno meeto ta pristanek. Dal Je Ryelsonu znamenje, nsj se a pusti na tla in Je |*>*kr-bel vse potrebno za morebitno nezgodo. Sreča ps mu je blls mila in letalo je pristalo gladko med plavajočimi lsdenimi polji.
Dve url so trsjsls popravljalna dela in Eyelsonu so prsti v le-d enem mrazu tako smrznili, ds so jih morali poznejs amputirati. Wilkins je lečel meriti globino morja In je dognal, da snsša glo bins vode na prostora, kjer je pristalo k-talo, približno 9 milje. Led, rssmeroms nov, pa Je bil debel tri čevlje in pol. Ko Je meril vodo In led. so se ns Južni strsni nabrali oNaki. kl so sbsUli ne. vihti». Wilkins js zato startni proti Ban-onru, Start j« bil uspe-šen. toda po Jedva deset minut trs js jočem letu ss je Iskszalo, ds mors letalo vnovič pristati. To-pot je EyeUon stroj dobro popravi! Is zopet se Je dvignilo letalo z ledenih tal v smiri proti Barrdfeu. Veter, kl ga je Imel aeT'Plan proti sebi, ps je silno o-vlrsl polet. Hrsdl noči sta prišls Wllklnrf In K vela*« v sne'ni vihar. Položaj je bil «s opssnejšl, ko js stroj nenadoma odpov edni pokorščino — Izkazalo trn je. ds le btia izčrpen* zaloga bencin*! Sredi arktlčn» noči, y snežnem
Slovenski Narodna
UMmmvUmm s. aprila 1004
Podporna Jednoti^
lakorjv IT. J«*nU» 1007 v drterf Mimik
HŠT-M So. Lawndala Ave* Cklcafo, III	y Tal. Rockford 4004
GLAVNI ODBOR S.N.P.J.
UPRAVNI0D8KK:
VINCENT CA IN KAR. pradaadnik.....MI7 B. LawndaU Ara., Ckleafo, HI
PRKD A. VIDER, fl. tajnik.........Ml B. Lawadala Avi., Chlcafo, IH.
HI.AS NOVAK, tajnik bol oddelka..M67 8. Lawndala Avo„ Chicago, 111 JOHN VOGRICH, fl. blatajnlk..,..MST 8. Lawadal« Ave.. Chicago, III HUP QODINA, upravitelj flatUa... .SS5T 8. LawndsU Are., Chicago, III JOHN MOLEK, urednik glaalla.....8S67 8. Lawndala Aro.. Chicago, III
1 ODltORNlKI ANDREW VIDRICH, prvi podprodaodnlk, WO RuimM Ava., Jobnit^wn, Pa. DONALD J. LOTRICH, drugi podpreda, 1987 8. Trumbull Ava., Chicago, III JOHN J. ZAVHRTN1K, gl sdravnlk........8784 W. 86th St., Chicago, III
GOSPODARSKI OD8KK:
PRANK ALE8H, pradiadnlk..........8184 8. Crawford Ave., Chicago, Itl
JOHN OUP...............................8624 W. 87th St., Chicago, m
JOSEPH SISKOVICH..,,,.........,,J009 E. 74th 8trect, Cleveland, Ohi*
POROTNI OD8KK:
JOHN OORftEK, predicdnik..............414 W. Hay St., 8pringfl«ld, HL
ANTON BULAR...................................Box 17, Arma, Kana
JOHN TRCEU. ...........................................Box 887, Strabana, Pa.
FRANK PODBOJ................................Bos 81, Park Hill. Pa.
PRANCES SAKOVSEK.................1018 Adama St.. No. Chicago, XU.
OKROŽNI ZASTOPNIK Ir
GEORGE SMREKAR, prvo okroája.......187 Main Ave., W. Allqulppa, Pa
JOHN LOKAR JR., drugo okrošj............ B. 188ml St., Cleveland, Ohla
PRANK KLUN, tretjo okroftje.................Bo« 888, Chliholm. Minn.
JOSEPH BRATKOVK3H. šetrto okrolje..........R. R. 7, Plttiburg, Kaaa
PRANK KLOPClO, pato okrošje.................O. Dlnoa, Wya
NADZORNI ODSKKi
PRANK EAITZ, prod.ad.uk.................1888 W. 88th St., Chicago, III
ALBERT HRAST......................888 8. Pieroo 81, Milwaukee, Wla
MICHAEL PLE8HE..............810 Madtaoa Ave.. N. 8., Pittsburgh, Pa
rOBOS l-gern»«a«w»e ■ cta«at»l «Itevmai. hI «ataja * «i »»«N. m vali -
VBA nan*. M m mmIiS aa *••>• vt. pnMilU. ml aa aaateva ae eniuiallla» VSS DSNASNB »*«UJat*a la ««»rt, kl n Mlaje |L mn.hii aSaaOa la Mm4* v«Me aal ae »ellUaj« n. «I. ujallua.
Ve» aaOave, Ukalele ee Matlfca liSin, aal ae »ellljele aa M. «alalllae. Va« eeSar* » .»hI ■ MeaalaMMial »mM. aal n» aeMtfc* ae MaealalMf^
f "L *9MVMS	M **IU|a|e Pteak Bale*
am^'i f i	a4Mk ae aa| »alU|a|e aa ieha Bertha.
riLlie» Ía4aeto, aal ae adule aa "f SOS V STO," Mil S UvMele Aaa.,__
MOTSl CerrMiMM4Miae »lih iha Se»r*M« orSaa aheeltf le illnaii ae «ellevei
ffcc IM ÉS9MMM INWMKM	IM IMnnkI Mm,
AH iilaNlíí^ia i^MMV ^MÉMH	IMI^W sfisiMfs
leaafn eheelS be e44faaae4 la the aearelarr'a eMlee.
Menara el aSŠ haeein ahe«M ha **4rm-4 to Iha aealatoat aMralary. fleiaalel bmiut*	Um lerleSMtoe al Iha laeaaenea eNWe
eMaaralae Sm «reah el Mu einriß KayhliU epoeela eheoM to
ha
to Jaha Bettoh.
v «Toirn« i ^"itoírt^T^íTi"¡J MtMi.
aa4 aB eSM
te NraosvBT*.M
Ršffslslas In aslsk BBa ks> la s
ww«««nma wm wywwm vav) SS* |S V
viharju Je sklenil Ben Eyelson, kl gs je pozneje doletela tragična smrt v ssvernosspadni Sibiriji, da prlstsne tretjič tekom enega dneva na ledu. Topot pa se Je letelo razbilo, a nouštrsšena letalca sta oatala pri ftivljenju.
Pešpot čez plavajoče ledena plošča ni bilo zs Wilkinaa niš novega, tudi 100 milj dolgs pot mu nI Jemala poguma, aaj Je vendar prebil svoja učna leta v Arktldl 8 Vulhjalmusom fltefanssonom (v letih liilil.—ll>16.) Temeljito je spoznal tehniko polarnega potovanja ln metode, ki prisilijo človeka, da Se neomejeno dolgo čsss preči vi ja z ribami in drugo morako fivsdjo. Imela pa ata šs dovolj prvpPčfnra jn ¿okolade kakor tudi dovolj atrojnega olja, kl sta ga lahko nesla proti obali. Za prvo atlo bi bila morala lovi-ti aamo tjulenje, ki bi Jima bili alušlll za prehrano is gorilni material. Hvoje stvari sta transpor-tirala na saneh, kl sta Jih blls ns-pravila Iz lesa razbitega letala. Vsako noč sta apala v sneženih hišah, ki Jih Je bil napravil Wilkins. Slednjič sta dosegla Point Hsrrow brez posebnih ovir, Naprav se je Wilkinsu enkrat mod potoma udri led In ae Je do rs-men pogreznll v voflo.
Hlr Huberet Wilkins, Član kon. gre aa in Juriat, se Je nodi! St. oktobra 188M v Juftiit Avatralifi in Je dotivel prvo puatt/lovš^lno kot tiskovni fotograf y turški ar. madl za časa balkasske vojne. I. IHW. Je sprsmljal kanadsko ekapedlcijo na neverni tečaj. V letih J910«.—10M. ae k udalefte-val po|e<"v Is Anglijo v Avstralijo. Proti koncu 1. js epm-
mljal Sharkldton-Howettovo «k-špedicijo na jušnl tečaj in je po-neje vodil za Brltakl muzej eks« pedlcijo, ki je dobila po nJem na. zlv Wilklnsove odprave. Vodila ga Je v Avstralijo in na avstral-ake otoke.
Wilkin* nI pustolovski Človek. Njegovi načrti ao resno premlš. I jeni. Uspehe, kl Jih doseza, Ima pripisati obvladanju alehernega položaja. Wilkins Je tudi isboren govornik ter piše zelo pob ud no In poučno, toda neprestani načrti ln priprave mu Jemljejo čas za vse ostalo delo.
1MODA KVROPHKIH NARODOV«*
(Nadaljevanja a t strani.)
"Imamo stare kamne In Jih ljubimo. To je razlika med Bvropo ln Ameriko. Ko Jih o« pazujemo, naa navdajajo "občutki". Ce dela AsIJna Isto, ima svoja misli. To je vsa rszlika med Evropo In Azijo."
Tetko Je dospeti do kakega zaključka. Ves svet Ima pravi Ne preostane nam drugega kakor čakati na razvoj dogodkov. Kakor Je rekel le Voltaire: "Čakati moramo In gojiti svoj vrt."
i Ituhimlrumlh Tngttrv ml Ja razodel pod palmami v Napol!" Ju:
"Kvrupe trpi na nevarni Ih>-lezni in noče ozdraviti. Val, vsi ste suinjl vaših strojev In dokler ne rszbljete teh mallkov, korakate nepretrgoma čaz most, kl se lahko vsak trenutek poruši."	(7<iv. In »vt.)
(fOVKRNER NA INŠPEKCIJI k
.JtLAJk" J »¡!i-j¿.£
Stara in zaupna prijateljica
PROSVETÄ
Adam Milke»II:
PODEDOVANO ZNAMENJE
(Povest, ld je blU nevreden» t literarnem kostestu ProeveU.)
"Tako?" se j« isnenadlls orth.
"Da, Uko."
"Nu, ravno prav," se je znašla Pepina. "želela bi vedeti vaše ime. Dolgujete mi ie sto dinarjev, goepod. In klofuto ste mi dali . , ."
"Molči!" ji je zabruail v obraz Lesjak in hptel oditi, da bi ga Mara ne videla v Uki druščini. "Klofute »o danea najmanj po sto dinarjev," je rekel nazaj, "Urej je stvsr v redu."
"Sto dinarjev," je «topila ona brezobzirno za njim in ga znova potegnfla za rokav. Les-jaku je zalila obraz kri. Mimoidoči ljudje so poaUjali in prisluškovali z druge strani ceste. Da bi se otresel vsiljivke, je segel v žep In JI pomolil neksj deseUkov.
"Sto dinarjev hočem 1" Je udariU ona z nogo ob tla. "Sto dinarjev hočem 1 Sicer vas izdam; saj sem več kskor vi mislite. Huh, in klofuto ste mi dali!" Da bi se prikupila ljudem, se je hotela jokati, pa se ni mogls. Lesjak je vrgel vanjo še dva deaeUka, se obrnil in skoroda osupnil. Nekaj korakov pred seboj Je zagledsl Cshsrijo, ki si Je veselo smehljaje popravil čepico. Poznal je Caharija malone vse mestne pohajačice in seveda Pepino tudi, da Pepino še prav posebno — pa se je zato silno razveselil nepričakovanega srečanja. Se preden je pozdravil Lesjaka, je dregnil dekleU. "Kaj pa tir'
"Glej, ga glej I" Pepina šteje deseUke.
"Bedak! Kaj me ne vidiš T" reče Lesjak. "Kje jt* Mara?"
"Tako ln Uko," Je rekel Caharija hladno, "slabosti so jo obšle, gospod. Namesto nje sem prišel jsz, ds vsm sporočim, da Je ne bo."
"Tako?"
"Tako, gospod," pritrdi s sunkom glave Caharija in spet dregne Pepino, ki se ji račun nikakor ne strinja.
Se preden si je prijsteljlco dobro ogledal, je bil Lesjsk te odhitel proti mestu. In ko se je Pepins ozrla in stlačila denar v žep, je izza ovinka ujela ssmo še čevelj njegove desne noge. Obrnila se je in odhiteU v drugo stran. Tako je naenkrat osUl Caharija sredi ceste asm. Ozrl se je na levo ln desno, hitro premislil položaj, potem pa urno skočil za Pepino.
"Tak počakaj nu, punčara!" Jo Je pokaral za vogalom razdrte hiše. "Kaj pa sU imels?"
"Odkod pa ti T se je nspravila ona nevedno in ga pritegnila k sebi, da se je moral z desnico prijeti za njene prsi —, da ni padel.
Dogovorila sU se in zavila k "Pečeni gosi". Spotoma Je Caharija premišljeval. Torej on je bedak! Lesjak mu Je vpričo Pepino rekel, da Je bedak. Vpričo ljudi mu Je rekel! Kaj ni to sramoU? Kaj ni U sramoU vredna maščevanja? Caharija Leajaku ni naklonjen ie iz prvega početka; bil mu Je odvraten, ako ne celo oduren človek.
"Grdavš črn!" je rekel in Pepina se Je nasmejala s gromkim smehom. Potem Je spo-toms poblrsl s njenih ramen ostanke sena in slame ter Jih spravljal v šep.
"Čemu opravljaš to?"
"Korpus delicti," Js rekel Caharija. "Ma-rl pokažem. V tem človeku je akrit hudič."
Se preden aU zavila k "Pečeni gosi", aU za bližnjim vogalom na sploAno presenečenje *opet trčila v lisjaka.
"Dober dan," je rekel Caharija in ae oklenil Peplnine roke. Leajak je hitel' mimo z mrkim obrazom, a ko ae je ozrl, Je Caharija udaril po dekletovi zadnjici. "Korpua delicti!!" je pogledal Lesjaku prav v oči, Pepina pa ae je nasmejsls z globokim glssom.
Ko je Stojan Leejak dospel k Hribarjevim, je Mera ležala v postelji. Ob njej je presedel vse dopoldne, oeUl na Hribarjevo željo Um tudi na kosilu in 'celo sam stregel bolni Mari. Kadar je dvIgniU roko izpod odeje, se je rahlo sklonil k njej in jo poljubovsl. Mara mu je nI odtegovsla. Silila se je, da bi občutila ugodje. Le kadar ga je pogledala v obraz, jo je nekaj streslo. Njegove poteze eo pričale, da je preživel že davno vse, kar bi moral na njeni strsni šele načeti. Lesjsk je skušal ustreči vsakemu njenemu pogledu. Čutil jih je in Jih razumel. Skrbel je zanjo bolj kakor bi si kdajkoli Mara predsUvlJaU. Gladil jo je po laseh, dihal vanje in ob njeni toploti rahlo po-drhUval. Videl je njene bele prsi, kako so se dvigale in padale, videl je njene zaprte oči, In kri je valovila v njem.
"Mara, moja Mara ... V' Zajedel se je vanjo, njena bolezen je Šla mimo njegove strasti in še pomislil ni, da leži pred nJim Mara — bolna . Ovil jo je krog pasu, grebel po odeji in Jecljal kakor otrok: "Mara, ti Mara moja, ti moja . . ."
"Stojan!" je vztrepeUU ona, ko Je začu-tila ob vročem telesu njegovo hladno roko.
"Mara ti moja, ti moja ... V'
"Stojan!" Njene Unke roke so skušale braniti njeno Ulo, a strast je bila močnejša, in Les j ako vs oči so strmele vanjo neizprosno in njegove roke so pohotno trgale odejo s postelje bolne Mare ...
"Moj Bog! Stojan! Stojan!"
"Mara, ti moja Mara!"
V	tem trenotku je nekdo odprl vraU in pomolil radovedni obraz — bil je Caharijev. Lesjak je odskočil. Njegov obraz je bil divji, in sam pa je bil kakor zver, ki ja je pravkar nekdo iznenadil pred naskokom ns onemoglo žrtev.
"Kaj hočeš?" se je zadri vanj.
Caharija se je priklonil: "Oprpstite, mislil sem, da me nekdo kliče."
"Bedak proklsti!" je zaškripal z zobmi Lesjak in mu zaloputnil vraU pred nosom. Potem se je vrgel na posteljo in skril obraz v dlani. Tako je sedel sključen, dokler se v njem ni umirilo. Mara je zatisnila oči in ss ni prebudile do večera.	-
V	mraku Je Lesjak odšel. Obljubil je, da se vrne še U večer. Ko je prišel domov, je na mizi sobe nsšel zavojček in poleg njega pismo s črnim robom. Izpočetka je malo osupnil, potem pa ne da bi pismo odprl, ugibal. Belo pismo s črnim robom! Kdo naj bi mu ga poslal? Ker je*bil naslov na ovoju napisan s pisalnim strojem, tudi iz pisave nI mogel takoj izreči prave sumnje. Ko pa je pismo odprl, se je skoro prestrašil. Irma! ČiUl je:
Dragi!	, \ 1 /
Preboleti ne morem. RešiUv je edino v tem samokresu. Pridi in ubij me še telesno, ko si ml umoril dušo ..,
Tvoja nesrečna Irma.
"Samokres r je ponovil Lesjak in roka mu Je podrhtevaU. Zasadil je prste v zavojček in pred njegove oči ie v naslednjem hipu zazijala črna cev browningñ, kalibra osmih milimetrov. Strmel je vanj, potem se je s bolestnim izrazom nasmehnil In stopil k oknu. "Irms! Da, Irma! SiroU se ne more uifveti v položaj. In aedaj hoče umreti! Umreti hoče! Hm!" Zsmlslil ae je. Dolgo je sUl kakor pred ogledalom svoje pretekloeti. Pred njim ao vsUjall lepi spomini prvega srečanja t njo.
(DslJs prlkodajlš.)
TOVARIŠI
(Za ProsveU napisal A. Adamič)
Preden je starešina podružnice gosjHid Peček, ki je trdil, da ni ne iz pečke pa tudi ne is peči, prijel za |>oresnik, je pomigal s kazalcem kakor osa z zadkom. Ko ae je prepričal, da prat giblje, si je uravnal |»ero z levico med prsi I desnice in zaškrtal jk» papirju.	•
Dve minuti Je zdihoval in se trudil. |M>tem je odložil pero ter zopft pomikal it kazalcem. "Ta-ko je, če je človek že ves pre-tegnjen od dela," je dejal jezno in vrgel naočnike po mizi.
Stol je zaropotal in strahova-lec Peček Je dvignil.
Tudi drugi Moli ao ae premak-nili, glave so se imniUle.
Najmlajši pri sosednji miil. J«* *<• najniže potisnil avojo v,. metniAki poteaano glavico med l»lw« in ae allno zaposlil. V ri-čel Je seštevati a tenkim f.las-kom kot muha v pajčevlni dve l**d» viiiok »topeč, pou* farja Je številko, s levo peatjo r<o zraku je predel a svinčnikom, fnevidno nit od vrha doli do čr.ua prečni ce.
"Se vedno niste aaštdlir* Pe l* k je menda odkrhal trsko i polena.	i
Ilom, bom !" je Joknvo <*!*<►. v orli Marijan 2W)e.
' Bim, banO,oin. 4kndar jaz
umrl bpm, če ate tako Izvrsten pesnik kakor dober računar, potem — zbogom domovina, mili kraj!" SUrešlna Je z "na-na-na" zopet lezel za pisalno mizo in se skr.H za predalnik s spisi. Prva ploha se Je vedno in redno ItfNa nad Zajcem.
Peček je bil ubogemu Zajcu zelo gor ek. Ga je dražila Zajče-va polizsina frisurs? Njegove o-tožne oči? Mords ps je Zaje premalo kadil in lizal pete svojemu predsUjnlku? Mends res. Ker jet Peček poleg tega doznal, ds piše Zaje dekletom verse v spominske knjige, ga je kaj rad podajal it vezano beeedo. Kaj bi Štile bilo, če bi vedel, da Je pra'xt!kant zaljubljen v njegovo bledolftno hčer Rošico, ki Je fiogoato prrihajala k očetu v pisarn ico! .i
Dejali amo že. da je sUrešIna zopet sedel sa mizo. Piaal Je kar tri ifre. Proti poldnevu je stol zopet zaropotal in Peček ae Je dvignil ko alvkast, točono-aen oblak. Nameril ae je k mizi prvega knjigovodje Nikolaja Sedlarja. v katerega Je zapičll svoje lialčje oči.
"So Izvadki spisani? Vae do. poldne Ae čakam, (ioapod Sedlar je Uko zanimiv ko hiter."
Sedlarja Je ohlfla nWlca. — Nearamni starec! Sedlar pa Je Ml plah. «tar «strne, catn jr mol.
čal
"Red, red pa. manj deklet! Kaj ne, goepod LeakovaH?" Sam sebi ugajajo* ae je okrenSl k Le-skovarcjvi mlsl.	i ,
"Vaša pisma ao še spisana. Ali ne, gospod Leakovar?"
Za četrto m i so se je UUI drugI knjigovodja! Leskovur. Hinavec mu js kadil:
"Po edinstvenem vašem nasvetu," ae je alinil, "aem spisal naročeno pismo sa zamudBnika Raka. Tu je pismo* gospod šef. Goepod šef, moje baasde ao medle «siromašne, sato saa prosim gtepod šef, dodajte moji kaši nekaj avojo sabela, kakor znate pač samo vi, goepod šef."
Pečku ae je zjasnilo klalo lice. Kimal je, vaol piamo in odšel k avoj I misi. leakovar se je sa nJim klanjal. < Bil pa Je U Leakovar velik lenuh, da veeU, kajti t lato kašo je kuhal fto kar dva dni. Lenuharitl ia strsmu-haril Je po hrbtiščm drugih.
Dan za dnem ao ieo vrstile take in enake scene, «menjavale eo ae le «imperije. Peček je muči podrejeno oeobje ter ae trkal po prsih IV» meni m p vr.gtedujte t je lajal. I*akovarju aem Še prizanašal, toda tudi no vedno. Kadar je šefa popadel živčni krč v prstih. tedaj ee jO zadtraJ na vss strani. Prošešf deenleo predee in migajoč a saš>rekllm kazalcem je leUl in aobo v eobo, od miae do mlaa ia vtikal vsepovsod •voi nos. i j
SOBOTA. 23. AVGUSTA.
je
Kdaj ste priàll sinoči domov, gospod Leakovar?"
"Sinoči?" leakovar mu je »drzno zrl v oči in se čudil.
Vem, da al noči — ne, pač pa -i davi! Sram vas bodi."
In bi ne sovražil Ukega starešine!
Ko ni bilo strank in je Pečka osUvil saUn, je pripluU v pi samico dolgodlaka mora. Molčali so in pisali, pisali ter zehali. Sef je bil čudno priden, vztrajen, neumoren. Resnično, pisal je za deset. Cečkal je, premeUvai papirje, vzdihoval in pisal, pisal. Da bi ga! CepeU-li so, toda kdo bi si drznil, da bi odšel iz pisarnice pred šefom?
Kadar pa se Je šef vendarle zmajal, se je poslovil z besedami:
"PodeUjte zaostenke, kakor sem jih jaz!"
Več ko presedala je že vsem tolikšna neslanost, katranasU čmerikavost in zlohotna ujedlji-vost. Ker je dozorel ie tudi po etih, so kaj težko čakali, da ga x>bere slana.
Ko je prod štirinajstimi dnevi odšel ob osmih zvečer iz pisarnice, je vzkliknil Sedlar vee razjarjen: '
Kaj hudimana naš šef vedno toliko plearl? Ves ljubi dan pi sari in aitaari, vse njegove korespondenco pa je na dan komaj za vizitko. Upokoje naj ga! "Da se potem vsedemo na njegov stolček — mi, kaj, gospod kolega!" je z zavistnim nasmehom pokazal nanj Leakovar.
SedUr je stisnil ustnice, za-mižal z levim očesom in se raz-koračil. Morda — vir Skraj no zaničljiv in žalUv pogled Leskovar j a sicer ustrahoval, toda ne poboljšal. .
Kdo je dejal?" se je izgovarjal.
Nalezli ao se drug od drugega; žrli, požrli bi se bili najrajši. Le v sovraštvu do starešine so si bili složni.
Prejšnji teden pa je živčni krč zvijal in lomil Pečkovo desnico že vsak dan in vedno češ-£e. M učenec je stokal za mizo, bliskal v kazalec in škrUl z zobmi.
Zdajci pa jeivisoko dvignil svoj prst in zaklel prav grdo po madžarsko. Brcnil je stol, da se je prekucnil. Gospod šef je sredi sobe plesal in pihal kakor gad.
*SaUn ! To vse je od prehu-dfga dela!. Vi lenuharite, jaz pa tovori m kot mula.1 Jaz, bedni človek!'
Nihče ni črhnil besede. Ker je opazil škodošelne obraze,, je ropotal za svojo mizo. Grkal je ln pljuval, potem se je sadri:
"Tudi vaa bo krč, Zaje! Pa ne od dela, nego od kovanja rim! Nič ne bi dejal, da sem kaznovan po pravici, tako pa. Da bi jaz zagrešil rimo? Ne."
Zopet je stal aredl sobe. "Za dopust bom prosil!" je vzklik nU, vsel klobuk in odšel.
Peček je šel na dopust , Vrni pa se ni nič več, kajti njegova ura je prišla.
Prvi knjigovodja Sedlar je začasno zasedel prasni stol. Takoj je pričel stikati po predalih In vse je prsbrskal. Nametal je na mizo kopo pisem in spisov Poglobi j al se je v pisanje, ves srdit je prepeUval papirje in jih urejeval. Z gromkim glasom je poklioal:
"PoJdiU sam t Pečkova pesmarica! AU jo je pozabil, nesramne!? Zdaj vsaj vemo, kaj je vedno uko aesnansko prid no pisaril. Goepod Zaje, vaš najopasnejii tekmec. Eto!*l
Svetlečih se oči sU prihlUla Lsekovec in Saje, da vidiU sa puščino. Sedlar je globoko u žaljen pomolil vsakemu po nekaj pol popisanega papirja. O-gorčena sU brala, zamenjavala pole In sopet brala In ae jeeila. Vae strani ea bile popisane Wvetkaml, kakor "l/oakovar je pljandura. no ve. kdaj je ura. Peček, Zaje, Sem raj c—to Je rima. druge nima. Peček. Kratka pamet» dolga i Zaje in peanfc — o nebesa I Peček. Sedlar« komar.. Zaje, smrajc. Pečak." '
Najbolj se jo jeall Leakovar "O, cigan! Vem. da mu je priporočil zdravnik, naj pridno giblje s prsti ker bi mo sicer prezgodaj (»dreveneli. Da pa si je dovoljeval tabo jalove do-vtlpo, ne, tega ma ao
.
pustiti. Sam ponesem te dišave v centralo, da ga primerno priporočim. Zanesite se name!"
"To je moja dolžnost," je u-govarjal začasni voditelj Sedlar.
"Le zanesite se name. V centrali poznam gospode, bolj ko vi. — Mar želite, da se Peček vrne?" Sedlar ae je vdal. |la Uko se je zgodilo, da je napredoval — Leskovar in zasedel Pečkov stol! Sedlar se je bunkal po čelu.
Pa tudi Zajček je elegično po-vešal ušesa, ker nf bilo Rožice pič več v pisarnico.
"Ce me pošlješ v Cirkvenico, bom vsako noč sanjala o tebi.'
"Veš kaj, oaUni raje doma, pa sanjaj vsako noč o Cirkvenici."
Slab
apetit in prebava
alaba
SE VADI ZA HONTEST
AU J« »U »i»tit »lak T lauto ataba »nta»-IJmJ* tau« ki ato i» pojedli T
vomi ta M M Odpo«IJ«to V
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
d je In še poeebno Hat ftrwvata aa koristi» ter potrebno agitacijo svojih društev In Članstva la n gando svojih Idej. Nikakor uo aa propagando drugih | Vaaka or-
ima običajno svoje Torej agiUtorični dopisi Irugih podpornih la a jih društev aaj ProsveU.
Afitirajte za Pro«veto!
Mise Dorethjr Marakall. Id si Je laaske leto priborila naslov "nsjboljfa famarice," ae pridne vadi v svoji stroki sa keatest. ki ee bo vriil 12.-21. »pi v Poni oni. Ca!., na katerem se bodo najboljše fsrmsrice boHle »s prvensU«.
NAZNANILO.
Društvenim uja&om lu taJ
da BMttajo naznaniti atembe naslovov flsaov in članic, naslove novih ŠUnov, tef iona ia naslove odatopUh, črtanih in iaobčeaih Banov n* _ lanitl upravništvu ProsveU, da ao lahko toCao vredi Imenik K' poüljanje llsU ProsveU buena la naslove, katere pošlje U glavnemu Ujniku ostanejo Um v arhi/a U jih upravnifttve ao dobL Torej Je solo važno, ds vselej pošljete aa nalašč pripravljenih listinah vae ve upravništvu ProsveU boj. Pri vsaki spremembi mudo» va na j se vselej omeni stari U novi naalov. Upravništvo uljud-ao apelira, da društveni tajniki in tajnico to upošteva jo.—Philip Godina, upravitelj.
Naročnin za liti Prosvela
Za Združ. države ia Kanado |š.OI
1	tednik In ................... i#o
2	tednika In._________
aeeeeeeeeeee 3.69
S tedniki In _________tu
Za Cicero in Chicago Je.......47ÄI
•	**.*.................... 6JI
2 tednika in..M..M..MM........ 5.10
t tedniki In_________________8.90
Tednik aam stane................ $1.20
Tednik v Evropo stane___1.70
Poštnina» tednik v Evropo ¿0
Mladinski Ust sUne............91.20
ML Ust v Evropo stane......1.50
Cena oglaeom po dogovoru. Filip Godina, upravnik.
Ali ste naročeni na dnevnik "Proaveto"? Podpirajte svoj Ust!
Ja ta dobro poznana banka svojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga In daje nasvete. Ona izvrSuje vseh vrst bančne posle in prodaja pa-robrodniike liste vseh družb.
Ne pozabite se obrniti ha njo kadar kaj potrebujete.
KASPAR AMERICAN STATE BARK
I fOO Bine
CHICAGO, HÜ
V TISKARSKO OUT STARAJOČA «ElA
Tlaka vabila «S yeeeliee in abode, viritnice, Časnika, knjiga, Mb» darja, letaka itd. ? alovanskem, hrvatskem, alovaikem, češkem, nem-ftaoK, mflWfbm ksflro in draeffi
SODSTVO nSKABNS APBUHA HA ČLANSTVO &NJPJ. DA OBKOVINB NABOCA Y, SVOJI TISKARNI
S. N. P. J. PRINTERY
t1 TAM SB DOBS NA tMUO TUDI TIA U8TMKNA POJASNILA
■sa