19
                          Mihčeve sanje
^nkarev Mihec ae je nocega jntra minulega tedna TCs objokan pro-budil iu se kremžil. dokler ga niso mati k zajutrcku poklicali. Solzž v njegovih očeh jfi prva zagledala dekla Anica, ki je na vse zgodaj prišla v hiso po krtačo. Ne dolgo, in vsa družina je znala, da se je Mihec po noči jokal. Na očetovo vprašanje, zakaj ao ,je jokal, pripoveduje ves otožen, da je iinel po uoSi hude sauje. Sanjalo sc mu je, da so prišli biriči, ki 80 za nckov oietov dolg vsc pohične stvnri zambili in iz hiše odnesli: ofetov dežnik, Skatlo za klobuk, sekiro, torbo, peč in se cclo materine najlepže cve-tice so iz okna vzeli ter vse skupaj poutavUi ven pred hišna vrata. Mihec jib je s solzami v očeh prosil, naj bi počakali vsaj toliko čaea. da pridejo oče iu mati domov, ali )>i)o je vse zaman. Naposled dobi Mihec v sanjab. pogum ter hiti iz sobe, da bi rešil zarubljene stvari.   Najpred pograbi peč — ali o joj — v
tem hipn ii| vrhu peii brada-tega možica, ki mu je zobi pokazal in pretfl, da ga takoj v prah imelje, ako se le pritakne bodi si katorc koli stvari, ki so jih bii"iči po-brali. V tem strahu se jfi Mihce pro-budil, tresot se po vsem telesu. Ni znal, ali spi ali cuje, dokler ni pri-šla dekla Anica v sobo, ki je iskala krtač.
To m bile Mih-čeve sanje,  katere
je pripovedoval
očetu iu družini pri zajutreku.
Ko so o(-e slišali, kaj je  Mihee  sa-
njal, globoko so vzdihnili, a mati so žalostno pogle-dali oceta tcr rekli: ,,Morda bodc rcs tako, ako ne po-plačamo skoraj za-ostslega davka."
Tudi  v  šob"  je moral Mihec svoje
sanje pripovedo-
vati. Mlinarjev Lukcc ga jo izdal. katcremu ,jc vže po poti vse povedal, kaj so mu je sanjalo. Glasno iu v lepih stavkih je Mibcc na ufiteljevo povelje ie jedenkrat svoje sanje povcdal v šoli. Učitelj ga so pohvalili in rekli, da je v Jepih stavkih govoril tcr ne v niaterinem jeziku vže precej dobro izuril. Potom ga poklieejo k šolskej tabli, na katero je moral Mihec po narekovanji gospoda ufitelja sledefe bosedo zapisati: pee, dežnik, škatla, sekira, torba in cvetiee. K teui besedara so iraeli učenei za priiiodnjo soboto napraviti primerue stavke.
Dčitelj še poreku: ,,Vidiš Mihec, tvoje sanje niso brez pomona. Sanjal si o najpotrebncjSih stvarih za rimo. Peč nam daje gorkoto, dežnik nas brani dežja, sekira uam drva razcepi, v torbo spravljarao razoe atvari a evetice nas opominajo veselo potuladi"....
,,In žkatla ?•' povpraša hitro Telebanov .ložek ....
Tsi otroei se rau nasmejojo, a učitelj rpko: ,.Mislil sem si takoj, da bode kdo vprašal za škatlo.   Skatlo.  q k,at^rej je Mihec sanjal,  iuiara pa jaz.
«0
v oniari spravljeno in jo bodem onemu postavil na glavo, kateri bode največ šepetal.
Vse se je zopet gltisno zasmijalo, dobro vedoč, rta so se gosp. učitelj le malo pošalili, a Lukačev Mihec ae jo še najbolj smijal.
Drugo uro pridejo goap. katehet v šolo. Opazivši na šolskej ploči za-pisane besedo, spuste se tudi oni v razgovor o Miheevih sanjah. Naposled reko: ,,Otroci, kakor vas (>oč grej^ po ziini. tako naj vas grpje ves fcas va-šega življenja milost božja ; kakor vas d c i n i k brani snega in dožja, tako nftj vas brani molitev vsi?h skušnjav in liudih misel; sckira naj vam pomeni ostrost in bistroumnost vašib misli, torba zbirko dobrih del, a cvetioe plačilo za vaša dobra dcla, katero vas čaka, ako bodete pridni in vztrajni.
lJrihodnjo soboto so prinesli vsi otroci prav rtobro izdclane naloge v žolo ; posebno dobro jo je izdelal Lukaoev Aliliec, ki je svoje sanje potem še nekoliko dui razlagal po vasi otrokom.                                                Lj. t.