DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice inIiHjajo vsak celi-toli; ako : : je ta dan praznik, dan poprej. : :
Cena jim je za celo leto 5 IÍ. m pol leta S'ô« K. NaroĚuina za NemSijo, liosnu in druge evropske države ziiaSa «'íjO K, za Ameriko ťi'ÓO K. Ust in «elH«i se phieajejo naprej.
: Vse dopise, itnro^iiiiio iu oznanila : sprejema tiskarn» J. Krajec nasi.
Njegovo C. iu kr. Apostolsko Teličaii-fti^o so najjnilostneje lilHgovolili izdati naslednji Niijviiji manifest:
Mojim narodom!
z boijo milostno pomočjo smo sklenili mil' z Ukriijno.
Naše zmagovito oioije in naša z neumorno vztrajnostjo ziisIoiJovaiia odkritosrčna mirovini poHtika sla rodila prvi sad boja, ki ga vodimo v obrambo za naš obstoj.
Sknpno z Mojimi težko preskušenimi narodi iipam v to, da bode po prvem nas tako razveseljnjočem sklepn mirn podeljen trpeřemu človeštvu kmaln spKtšni mir.
Pod vtisom tega mii n z Ukrajuo se obrača nas pogled jioln simpatije na oni nmrljiïi^ mladi îiarod, v fiigar srcn je najprej med naSimi sovraiiniki nčinkoval ^«t Ijnbejsni do bliinjega in kateri je po |>i-abrosti, ki jo jc dokiizal v mnogih Intkali, ïinel tudi zato zadostno odločnosti, da dá "f^jtinsko izraza svojemu boljšemu prepri-pred celim svetom.
Tako je kot prvi zapustil tabor našili «^vraínikov, da združi v korist kolikor iiiogoÉo iiiti-o dosege sedaj sknpnega ve-'•iPga cilja svojapriziulevanjazniifiomočjo.
Ako sem se ćntil že od prvej^a tre-"«t^ka, ko sen, zasedel prestol Mojih presvetlih I'rednikov,jedinegazmojimi narodi > "leonijijno trdem sklepu, nam vsiljeni ftoj do častnega mini izvnjevaii, se i-ntim tem bolj jedinega t njimi v te| uri, v kateri seje storil prvi korak, da se taeilj nresniči.
Z občudovanjem in ljubezni polnim priznanjem za skoro nadčloveško vztrajnost 1" neprimerno požrtvovjilnosl, Slojih jnna-•^liib Éet kakor tndi oiiiii, ki vsak dan doma kažejo manjše požrtvovalnosti, gledam l'olii zaupanja v bližnjo, srečnejšo bodočnost.
Vsemogočni naj nas nadalje hlago-Nlovi z inoCjo in vztrajnostjo, da dosežemo 11« le za nas in naše zveste zaveznike, marveč za vse človeštvo konečni mii-.
Dunaj, dne 12. sveCana 1918.
Karol s. 1.	Seidler s. v.
Mirovna pogodba z Ukrajino.
Naše cenjene bralce bode gotovo za-Jiinialo, kako se glase mirovne pogodbe. Razume se, da so inirovne pogodbe z različnimi državami i'azlične, toda v bistvu m načinu so si vendar podobne. Za zgled naj^ nam bo mirovna pogodba z Ukrajino, KI je prva vtaknila orožje v iScp, ponudila '■«ko v spravo ter tako zasejala setue za svetovni mir.
Mirovna pogodba se priieirja s sle-«cutni uvodnimi stavki:
se je proglasilo ukrajinsko Ijiulstvo iiied sedanjo svetovno vojsko za neodvisno ker je izlazilo žctjo, naj se obnovi
/ikrajinsko ljudsko republiko in z velesilatni, ki se vojskujejo z Rusijo, mi-ovno stanje, so sklenile vlade Nemčije, Avstnje. Bolgarije in Turčije, da sklenejo Vlado ukrajinske ljudovla<le mirovno po-
m'î'	® 1'1'vi korak,
bo L	ti ajnega svetovnega miru, ki
vseliI"' končal le , «i strahot vojske, marveč ki bo privedel
" obnovitve prijateljskih razmer med
narodi v političnem, pravnem, gospodarskem in v dusnem oziru.
Po navedbi navzočih poobIa§čencev slede določbo:
Člen I, Nemčija, Avstrija, Bolgai'ija in Turčija z ene strani in ukrajinsko ljudsko zastop-itvo z ilruge strani izjavljajo, da se je vojno stanje med njimi konćalo. Stranke, ki sklepajo pogodbo, sose odločile, da bodo odslej živele mirno in prijateljsko.
Ďleti IL 1. Med Avstrijo in ukrajinsko ljudsko republiko bodo, v kolikor mejiti obe velesili, obstojale tiste meje, ki so obstojale, predno je izbiubnila sedanja vojska med Avstrijo in Rusijo. 1'i'oti sevei'u od tam se pričenja meja ukrajinske ljudske republike pi'i Tarnogradu in se bo raziezala splošno 1)0 črti Jîilgoraj-Szcezbizsz^^n-Kiasnostav-Pugaszow-Iiadin-Mešiiečje-Saranki-Melnik-W}'soko-Litowsk-Kameniec-Litovsk-Pruša-Jiy-Wygonowskojesze. V podrobnostih bo to mejo določila glede na etnogi afske razmere in upoštevajoč žeye prebivalstva mešana komisija. 2, V slučaju, da bi imeîa ukrajinska ljudska republika še s kako drugo dižavo četverozveze skupne meje, se o tem pridržo odločbe posebnim dogovorom."
Ďlen III. Zasedena ozemlja se prično precej izpraznjevatt, ko se izvede ratiii-kacija (potrdilo) sedanje miiovne pogodbe. Način, kako naj se izpraznijo in izroČe izpraznjena ozemlja, določijo pooblaščenci prizartefib delov.
Člen IV. Diplomatske in konzularno lazmere med pogodbeniki so priCno precej, ko se potrdi mirovna pogodba. Kolikor mogoče obsežna pi'ipustilev obojestranskih konzujov se pridrži posebnim dogovorom.
Člen V. Pogodbeniki ae medsebojno odpovejo povračilu njih vojnih izdatkov: to se pravi državne izdatke za vojskovanje, kakor tudi nadomestilo škode, katero je vojska povzročila, to se tiče tiste škode, ki jé nastala njim in njih podanikom v vojnih ozemljih vsled vojnih odredb; upo-štete so tudi vse v sovražni deželi pod-vzete 1'ekvizicije.
Člen VI. Obojestranski vojni ujetniki se odpuste domov, v kolikor ne ostanejo s pritrdilom bivaiiŠČne države v njenem ozemlju in ne žele, da se podajo v kako drugo deželo. Vpi'ašanja, ki so s tem v zvezi, se uiede s posebnimi pogodbami, o katerih govori člen VIII.
V zelo dolgem in obsežnem členu VII. se urejajo bodoči gospodarski odriošaji med velesilami Četverozveze in ukrajinsko ljudsko republiko po sledečih načelih: Pogodbeniki se za dobo do 31. julija obvežejo, da si bodo preostanke poljedelskih in industrijskih pioizvodov dobavljali. Množino blaga in cene določi komisija, ki se zbere precej, ko se podpiše mir. Blago so bo zamenjalo deloma potom državnih aH po državi nadzorovanih central, deloma potoni svobodnega obrata. Dokler se ne sklene končnoveljavna trgovinska pogodba, vsekakor ])a, dokler ne poteče šest mesecev po splošnem mii'u, se ohojeslianski obrat blaga uredi z začasno pogodbo, ki se od 30. jutiija naprej lahko na šest mesecev odpove. S tem provizorijem se uveljavljajo tiste obojestranske jjogodbene carine, ki so veljale do izbruba vojske v obratu med Avstrijo in Rusijo, za obiat monarhije z Ukrajino. Obsega dalje vse važne določbe naših prejšnjih trgovinskih pogodb z Rusijo, v kolikor so morejo nanašati na Ukrajino.
Poleg tega se zagotovi prosti prevoz v Azijo, posebno v Perzijo, ki ga je prej Rusija zapirala. Končno so se pogodili : V gospodarskem prometu med pogodbenimi carinskimi o/,eudji Avstrije in Uki-ajine ne bo Ukrajina zahtevala tistih ugodnosti, ki jih dovoli Avstriji, Nemčiji ali kaki drugi |iot.om carinske zveze ž njo zvezano deželo, s kateio Avstrija posiedno ali s kako diugo ž njo ali z Nemčijo caiinsko zvezno deželo neposredno meji. Ravno to velja za Ukrajino.
Člen VIII. Obnovitev javnih in zasebnih pravnih razmer, zamenjava vojnih ujetnikov in civilnih internirancev, vprašanje pomilostitve in vprašanje o postopanju s trgovinskimi ladjami, katerih se je polastil sovi'ažnik, se urede s posebnimi pogodbami z ukrajinsko ljudsko j'epubliko, ki tvorijo bistven del sedanje mirovne pogodbe in ki se v kolikor je to mogoče, uveljavijo istočasno s to pogodbo.
Člen IX. Dogovori te mirovne pogodbe tvorijo nedeljivo celoto. S členom, ki obsega določila o razlagi besedil mirovne pogodbe, ki se je spisala v nemškem, ogrskem, bolgarskem, turškem ia ukrajinskem jeziku, se končno določi, naj sc mti-ovna pogodba potrdi, in da naj potrdilue spise prej ko mogoče izmenjajo na Dunaja. Mirovna pogodba postane veljavna, ko se potrdi.
Neoilvisno od mirovne pogodbe sklenejo še štiri posebne pogodbe velesile četverozveze z Ukiajino; pogodbe so že sestavljene in se te dni podpišejo. Obravnavajo stvari, o katerili se razpravlja v členu VIK.
Obrekovalcem kmečkega stanui
(Konec.)
Posebno poglavje je preskrba z mesom. Kmet itiora mesta in vojaštvo pieskrbovati z mesom, sam ga pa ne (lohi, ker skrbe aprovizacijski odbori najprej za mesta. Kaj naj da poleti koscem jesti, ako ne dobi mesa?
Gospoda! Kmet ni kriv, da je vsled pomanjkanja živeža nastal še veČji pi'epad med deželo in mesti in da se začenja razredni hoj !
Kmet — oderuh? Gospodje, ali je kaj bolj neumnega, kakor način določevanja cen za kmetijske pridelke. Za vse obrtne izdelke se določi cena tako, da se določijo proizvajalni stroški in pribije primeren dobiček, samo za kmečke pridelke se ukazujejo cene od zelene mize. Primeijajmo, za koliko so se jiodražili kmečki pridelki in za koliko obrtni! Pšenica pred vojsko 24 K, danes 42 K, torej 757o več; rž 18'50K sedaj 42 K, 97%. Kaj pa stane obleka? Prej 50 K, danes 400 K; čevlji prej 20 K, danes 100 K. Kar kmet i'abi, mora plačevati za 500 do 1000 procentov dražje, satu pa ne dobi niti 100 procentov več. Ali je torej kmet oderuh?
Diuga ravno tako neumna ti'ditev: Kmet — požeruh? „Nova Preša" je pisala netlavno, da imajo kiuetje pri nas dovolj Žita in kruha, da ga pa kiitiijo Živini in na skiivnem prodajajo in da kmetje Tuoko zajiravljajo, ker ni nadzorstvo mlinov dovolj strogo. Kaj je bilo posledica? Ker je vlada pritiskala na Ogrsko, naj pomaga z žitom, je odgovoril „Pester
Lloyd" z ozirom na goienji članek, da ne smemo zahtevati, da Ogrska trpi zaiadi tega, ker vlada pri nas tak nered. (Čujte! Čujte!) Čudno me je dirnilo, da se je dr. Adler včeraj norčeval iz besede samo-preskrbovalci. Dr. Adlei' no pozna kmetove duše, on ne ve, da je kmet navezan na grudo in da si hoČe pridržati piavico do svojih pridelkov, kakor se brani delavec, da vojaštvo razpolaga z njegovo delavno niočjo.
Gospoda! Sedanja lakota je najboljši dokaz medsebojne zveze industrije in kmetijstva. To je zlasti vojaštvo prepozno spoznalo. Skrbelo je pač za strelivo, zidalo nove tovarne, oproščalo delavce, pozabilo pa je skrbeti za to, da se veČ pridela. (Tako je!) Mi smo pravi Čas svarili. Zahtevali smo, naj se skrbi za semena, za umetna gnojila, naj se jemlje manj živine — manj živine je manj pridelka! — naj se ktiiete bolj oprošča vojaške službe. Kaj se je zgodilo? Nič! (Medklici.)
Vlada si ni bila na jasnem, kako je nazadoval pri nas pridelek. Od začetka vojske do leta 1916 je^bilo 12 odstotkov zetulje manj obdelano, (Čujte! Čujte!) leta 1917 še manj. To pomenja samo po sebi 4 milijone stotov žita manj, to pomenja manj kruba za 4 milijone ljudi v Avstriji. (Čujte! Čujte!) Pridelek je pa bil tudi sam slahši. Leta 1916 in 1917 smo pridelali komaj polovico tega, kakor pred vojsko, prej 43 milijonov stotov žita, sedaj komaj 21 milijonov, tako da iii vsled slabega pridelka kruba za polovico ljudi v Avstriji. Kdo je torej kriv, da ni kruha? Ali kuiet^ ker zapravlja, ali vlada, ki ni skrbela, da več pj'idelamo. Kako pa naj deta tndi kmet z veseljem, ko vidi, da dobi on od vojaštva za oves 30 K, njegov ogrski sosed pa 40 K, za seno 23 K, oni 34 K, za živino povprek 2-80 K, oni 5-40 K?
Živelo se je tja v en dan. Minister za prehrano je vse tajit in skrivat. Vpraševali smo: Kako je z Utnuunijo, z Ogi'sko, kako s plenom v Italiji? Nikdar ni bilo pravega odgovora.
Ostaja samo en izhod: nagel mirovni sklep, splošni mir. Bil hi zločiti, ako bi se vsled CzejTiinove krivde mir zRusijo sklenil prepozno ali .sploh ne. Eno spoznanje bo ostalo v ljudstvu vsled sedanjih razmer: Kako nesrečno je gospodarstvo uradništva in vojaštva, ki je povzi'očilo vse gorjé. Mi se zavedamo lesnosti trenutka. Mi vemo, da se bo karta Evrope izpremenila. Samoodločba narodov trka na vrata, o kateri je pisal Fischhof, ustanovitelj nemške ljudske stranke, leta 1869: „Kako bi v Avstriji izgledalo popolnoma drugače, kjer je samoodločba narodov nemogoča, ker je nemško gospodstvo uveljavljeno kot načelo." V uri stiske so spoznali narodi sami sebe. Tudi jugoslovanski narod se je zavedat, čuti se dozorel in ugoden, (fa se ga prizna. Jugoslovanski narod hočebiti enakopraven med enakopravnimi. Da se to zgodi, je treba, da se čim prej uresniči dvoje: svetovni mir in demokratična pieosnova naše dižave. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Prosimo vljudno: Pošljite inseratel Poáljite naročnino!
Dragi čitatelj ! Aii se §e spomniš, da si bral v „Dol. Novicah" črtice z bojišča s iKulpisoiti J. M.? Te zanimive sličice je priobčeval p()ročnik Janko Mulia. Pred vojno je bil učitelj v Ajdovcu pri Žužemberku, dne 15. januarja 1915 pa je bil vpoklican k vojakom kot enoletni pimlo-voijec. Po dovi'šenih nankiii v šoli za i'e-zei vne Častnike je služit ves Čas pri našem gorskem streiskeui polku št. 2.
Ko sem se v začetku septembra minulega leta mudil v Ajdovcu, sem Čul, da je Jankova mati prejela otl bataljonskega poveljnika dopisnico, s to vznetiiiiljivo vsebino: „Dne 4. septembra so Italijani naše poveljstvo močno obsti'eljevali in zažgali gozd. Vaš sin je Žal prezgodaj zapustil kaverno in odšel brez mene. Do danes se še ni vrnil." Takoj sem se obrnil na polko vnega adjutanta nadporočnika W. M. s prošnjo, da mi stvar pojasni. Gospod nadporočnik je odgovoril, da marljivo poizvedujejo po Mubatu, a niso mogU še ničesar dognati. Poi'oČnik Jezeršek (zdaj že tndi padel) mi je pisal: „Muha je sicer ušel iz goreče kaverne, a se nič ne ve o njem." Jesíeršek je bil vendar odloČtio mnetija, da je Muha v sti'a.Šnili dneli 11. ofenzive izgubil življenje. Dolgo Časa se ni dalo nič pravega dognati. Dne 12. t. m. pa je došlo v Ajdovec ui'adno potrdilo, da je Miilia mrtev. Še tisti dan so zvonovi naznanili AjdovČanom, da je njihov učitelj žrtvoval svoje mlado Življenje domovini. Pač bridka izguba za mladino, ki ji je bil pokojnik zelo vesten vzgoji}elj in učitelj. Kaj rad je vodil šolarje na daljše izlete, ter vse uporabil, da jim je bistril glavico in blažil srce. Tudi šoli odraslo mladino je zbiral okrog sebe, jo uril v narodnem petju ter prirejal gledališke predstave. Ker je bil sam izvrsten tenorist, je bil njegov zbor sploli priznan.
Tudi kot vojak je svojo nalogo točno vršil, zato pa se je povspel do bataljonskega adjutaiita. Toda učiteljskemu poklicu je ostal zvest. Skoraj na vsaki dopisnici, ki mi jo je pisal, me je vprašal, kako je s šolo. Šola v Ajdovcu ima po njegovi zaslugi krasen „vojni kotiček", s kakor-Šnim se ponaša malokatera šola. Hvaležno moram priznati, da je tudi količku v Prečni pomagal do veljave. Kadar je prišel na dopust, se je vselej oglasil pri meni v Prečni ter prinesel kaj za vojni kotiček.
Najhuje je prizadeta uboga mati, ki ji je ki'uta usoda s sinom iztrgala edino opoi'0. Svojim us!.oiti je i»ritigovaIa, da je le Jankota spravila do kruha. Hvaležni sin pa jo Je zato vzel k sebi takoj, ko je nastopil učiteljsko službo. Kdo naj sedaj utoUži obupano mater?
Meseca avgusta je bil Muha zadnjikrat )iri meni. Kot vnet Čebelar se je ponmdil pri uinjaku in kar si'ce se mu je smejalo, ko so mu marljive Čebelice brenčale okrog glave. Pač nisva slutila, da so nui pele — zadnji pozdrav. Izprehajal se je po vrtu ter občudoval cvetoče vrtnice, ki jih je posebno ljubil. Ob slovesu sem mu ponudil nekaj cvetov. Ves vzradoščen mi je pripomnil: „V oktobru piidem zopet. Upam, da bodo vi'tnice Še cvetele. Taki'at si jih povežem v šopek, tei- ga ponesem prav na fionto. To bo nekaj pitsebtiega!"
Da, še so cvetele rožice meseca oktobra, toda le žalostno so povešalo glavice ter se slednjič osule, ker ni bilo Janka po nje. In zopet se povrne vigied, zopet bodo vstale rože k novemu življenju, pokazale se bodo v vsem sijaju in i'azlivale čarobni vonj, toda za Te, dragi Janko — nikdar več. Had bi takrat zbral najkras-nejše cvetke, jih povil v šopek ter položil na gomilo, pod katero počiva Tvoje truplo, a žal, Tvoj grob mi bo nepoznan za vselej, V dražbi svojih zvestih slovenskih junakov
spavaš v zemlji, kjiir so pied nekaj meseci divjali najstiašnejši viharji, kjei' pa vlada zdaj grobni mir, v zetiilji, ki je popila toliko diagoceiie slovenske krvi, v zemlji — na gori sv. Gabrijela.
Giozna vojna Te je odvzela, predragi Janko, iz našo si'ediiie, a odprla Ti je večni raj, kjer boš vžival zmago-slavje in plačilo za svoja junaška in vsa dobra dela, ki so Te spiemila pred pravičnega Boga. Z.
Iz spominov na lakoino leto 1817.
X.
ŽužoinberŠka dokauija.
V tej dekaniji ljudje niso mrli za lakoto, kolikor se da sklepati iz poročil šestih župnij, za katei'e sem dobil podatke iz mrliških knjig. Zapisan je le en slučaj, ki pa tudi ni za gotovo poti jen. Naj navedem tu podatke iz doposlanih župnij.
1) Ajdovec. Tu ni umi'1 nikdo ne za lakoto, ne za gi ižo, kolikor se da sklepati iz čudnih zapiskov iti izrazov o vzrokih smrti.
2} Amhi'us. Tu ni bilonikakeposebne umrljivosti. Miličev je bilo 20, kakor približno leta preje in pozneje. Za lakoto aH grižo ni nikdo umrL
3)	Krka. Vseb oseb je umrlo 69 in sicer za različnimi bolezrn'mi, med temi dva za grižo. P]i osmih pa je zapisano kot vzrok smrti slabost (Schwâche). Pri enem mrtvecu i>a Je zapisano: ubožec, se ne ve od kod, najbrž Dolenjec. Kot vzrok smrti pa je dostavljeno: najbrž za lakoto in še neko drugo neznano boleznijo katerega ni bilo mogoče rešiti pri vsi zdravniški pomoči g, Zupana iz Žužemberka in s katerega dovoljenjem je bil čez 12 ur pokojian,
4)	Sela. Vseh mrličev je bilo 15. Vzrok smrti je omenjen le v nekaterih slučajih,
5)	Šmihel, Umrlo je 13 oseb, med temi ena za grižo. Glede lakot.e ni tu nobene opazke. Za lakoto t.u sploli ni nikdo nmrl v 1. 1815 do 1819,
6)	Hinje. Tu 1. 1817 ni nikdo umrl za lakoto in grižo,	I. Šašelj.
Ruski državni bankcpot.
Korespondenční urad poroča : Petro-grad 10. februarja: Objavljen je nasledtijl dekieťoanuliratiju(razveljavljenju) državnih posojil, .iiprejet v seji osrednjega izvršilnega odbora z dne 3. februarja:
1.	Vsa državna jiosojila, ki so jih najele vlade ruske buržoazije, se s 1. decembrom 1917 naprej pi'oglašajo »a neveljavna. Decemberski kiiponi ne bodo več izplačani.
2.	Prav tako so neveljavna vsa poroštva, ki so jih pi'evzele te vlade za posojila različnih podjetij.
3.	Vsa inozetiiska posojila so brezpo-gojtio in brez vsake izjeme razveljavljena,
4.	Obligacije na ki'atko dobo ostanejo v veljavi. Odstotki se ne bodo plačevali. Obligacije same veljajo kot ki"edil,ne listine.
6. Manj premožni državljani, ki imajo razveljavljena notianja posojila do 10.000 rubljev, bodo oškodovani z deleži novega posojilu ruske socialistične federativne republike.
6.	Vloge v di'Žavin'L hranilnicah in njihove obresti so nedotakljivo. V posesti liianilnie se nahajajoča razveljavljena posojila se bodo jH'evzela na dolg i'epublike.
7.	O odškodovanju zadrug itd. se bodo izdelala posebna določila.
8.	Likvidacijo posojil vodi najvišji ljudski gospoiiarski svet.
9.	Izpeljava je naloga državne banke.
10.	Ugotovitev manj premožnih se bo izviŠiia po posebnih komisijah. Te imajo pravico piihranke, ki niso bili pridobljeni z delom, iiopolnoma anulirati, celo Če ne presegajo svote 5000 rubljev.
Kdo bo izgubil ? Največ Francija, ki je Kusiji že pred vojsko posodila kakili 20 milijard frankov in med vojsko še tndi kakih 5 [iiilijard. Angleška izgubi približno 7 milijard lubljev, Amerika i milijardo dolarjev, Japonska 390 milijonov jenov. Tudi Nizozemska je precej zadeta. Nemčiji dolguje pa Rusija okoli 2 milijardi mark. — Nadalje se je objavil tudi načrt dekleta o zaplenjenju akcijskih kapitalov prejšnjih zasebnih bank. Vsi ti kapitali bodo v polnem obsegu zaplenjeni in izi očeni ljudski banki luske republike. Vse bančne akcije so razveljavljene in izplačevanje dividend je ustavljeno.
Dopisi«
Iz Bráyina pri Novem mestu. Dne 16. februai ja t. 1. smo izročili materi zemlji gospodarskega upiavnika g. Janeza Vozel v preminuli visoki 84 letni stai'osti. Pokojni se je rodil na Vrbu pri SubraiiČeb, fara šentviška na Dolenjskem. Oženil se Je pred 50 leti z Mar. Breitchausej', I'oj, v Pieski na Gorenjskem, katera mu je tudi pred petimi leti umrla v visoki starosti. Pokojnika sta vse svoje zakonsko življenje žrtvovala svojim trem še živečim otrokom, katerim sta preskrbela za bodočnost vse potrebno. Preskrbela sta torej dve hčeri irt jednega sitia, ki Je mai'ljiv učitelj v Trebnjem in sedaj pa vojak,
Kajni Janez Vozel je študiral na novomeški gimnaziji, kjer je prebil drugi gimnazijski razred. Leta 1859 je bil vojak na Laškem. Nato je vse svoje življenje posvetil kmetijstvu. Služboval je kot gospodarski upravnik dolgo dobo le jiri dveh graščinah, kjer je bil skozi in skozi pošten in priden gospodar, — Prva služba njegova je bila 20 let nepretrgana jtri grofu Pace v PonoviČah pri Litiji, Od tam se je podal z istim poklicom v službo na Breitenau pri Zalogu k pl. Langer, odkoder se je z isto družino preselil v lirsljin, kjer je služboval do zadnjih dni svojega Življenja celili 40 let.
Pokojni Vozel je bil poleg di'uzih vrlin tudi zelo priljubljen ili užabnik v veseli di'užbi pli Čeíiďelnu; čestokrat je razvedril goste z I. Drenikom, h kojim je rekel, da hodi Langerjevo vino kontrolirati, katerega so tam točili.
S svojo pokojno ženo Je živel v najlepši zakonski slogi, zato Je opravičeno Čestokrat izrekel: Jaz in moja žena bova v nebesih ceh> pogačo nrezala, kajti ker nikoli se še nisva skregala. Še inanj pa tepla. Rajna sta pa bila v resnici za izgled marsikateri družini, kako se mora skrbeti poleg svoje naporne službe za svoje otroke. V njihovi biši se Je veliko molilo in zalo je v nji vladal blagoslov božji. — Bog jima bodi milostljiv onstran groba, iti nam pa ostajata v nepozabljivem. blagem spoiiiinii.
[z št. Jerneja. Šestdeset je let minilo, odkar se svetu razglasilo. Mati božja na zemljo je stopila, čhiveštvu voljo božjo oznanila : Pokora, pokoi a, pokora I — Prav spodbudno smo obhajali šestdeset letni dan prikazovanja Marijinega v naši linški kapelici. Bil je pondeljek, 11. svečana, krasen, skoro pomladanski dan. Velika množica Marijinih častilcev se Je zbrala popoldne v Rakovniku. Dekleta so kapelo z zeleiiitiii venci okrasile. Ùast. g, kapelan Rud. KapŠ je v ganljivem govoru pojasnil pomen tega dne. V marsikaterem očesu se je solza utrnila. Govoru so sledile pete litanije, nakar je pevski zbor zapel nekatere lepe Marijine pesmi. Vsi hvaležni smo se vračali na dom. Ta in oni je rekel — lepo je bilo! Sosedje pa so vziievoljeni, zakaj jim tega nismo naznanili. Tudi ti bi se bili radi udeležili. Pa morebiti za našo desetU'tnico.
Prav iz dna našega kmetiškega srca nam je govoril državni poslanec, gospod profesor Jarc. Za vse se bolj skrbi, kakor za kmeta, ki je vendar v Človeški družbi to, kar je korenina pri drevesu. Naše žit-
nice so se izpraznile. Sedaj se nam hoče še zadnje vzeti. Nič se ne misli na to, da mora vsak večji jiosestnik poleg svoje družine skozi vse leto preživljali tropo delavcev. Komisija upošteva za prebrano samo to število, ki se ravno sedaj nahaja pri hiši. Brez hrane pa no dobiš nobenega delavca k hiši. Kako slabo se naiti Je poskrbelo za svečavo! Zadnjič so nam delili četrt litra petroleja — samo za kljuke mazati! Ali ni to Žalostno — v toliki občini, ki je dala nad 1000 vojakov, pa nimamo že eden mesec nobenega mesa niti za bolnike. Skozi dva, tri mesece je bila vsa živina, katero je mesar v Kostanjevici poklal, v naši občini nakupljena. Pošlješ po meso, pa se te odslovi; kaj pa ne trkate tam, kjer Je treba — pri deželni aprovi-zaciji za klavno Živino v Ljubljani! Smo Že trkali, pa se ni odprlo. Bo treba menda s celo pestjo vdariti, tako kakor je naredil Martin Krpan I
Iz Smoler^je vasi pri Novein mestu. V petek 15, februarja je po daljšem bo-lehanju za vedno zaspala posestnica Ana Nagelj v starosti 65 let. Bila je skrinia in modra gospodinja, ljubeča in dobra mati svojih že odraslih otrok. Vse svoje življenje je bila delavna in marljiva kot čebelica. S svojo pridnostjo iii z vedniin prizadevanjem si je pridobila v vseh gospodinjskih strokah toliko znanja in spretnosti, kakor malokatera tako, K njej so radi hodili vaščani po svete ter so se tudi ravnali po njenih navoililih. -Dobra tetka Ančka pa je bila tudi vseskozi usmiljenega srca. Imela je vsikdar polno roko darov za potrebne reveže. Marsikateri košček kruha je iz njenih rok romal v roke siromaka, Čeravno je Nagelj umrla nepričakovano naglo, smemo upati, da je prejela za svoja obila krščanska dela večno plačilo pri Bogu, ki nni je vse svoje življenje zvesto-udano služila in rada prejemala sv. zakramente. Še dober teden pred stnrtjo je pristopila z vzgledtio pobožiiosijo k mizi Gospodovi. Pogreb je bil lep v nedeljo popoldne na pokopališče v Smolenjo vas. Udeležba bi bila veliko večja tudi iz da^nejših kiajev, ko bi ne delal visok sneg takšnih ovir, Bog tolaži žalostne d(unače in vse mnogoštevilne soro<1tiike, ki so vsi rajno odkrito spoštovali. Blagt pokojni pa sveti večna luč t.nm v raju, kjei- je sedaj gotovo združena s svojim sinom, ki je uriul v ruskem ujetništvu!
DomaČe in tuje novice»
Cerkveno odlikovanje. Sveta stolica Je imenovala visokočast. gospoda Janeza Smrek ar j a, mestnega kateheta infu-liranim opatom Božjega groba. Vč. gospodu, katerega zasluge za cerkev v škofiji in za salezijanski red tako visoko cenijo v Rimu. naše najiskrenejše Čestitke!
Naznanilo mestnega županstva. Ker je nastopilo velilio pomanjkanje živine na Kranjskem, vojaške zahteve pa so se po-innožile do take višine, kakor se nikdar pričakovati ni moglo, je sklenila „Deželna komisija za ureditev prometa z živino na Kranjskem" pri c.kr, deželni vladi v Ljubljani Vjseji dne 31, jan. 1918, da se bode tudi civilni kontingent omejil. — Vsled tega se bode od 21. t, m, nadalje prodajalo meso v mestiiib aprovizacijskih mesnicah to je pri Fabjaii-u in Mežtiaršič-u samo sledeče dneve: V torek. Četrtek, soboto in nedeljo. — V ])ondeljek, sredo in petek se ne bo oddajalo mesa.
Novomeško elektrarno je kupil gosp. Vinko Bon iz Rake od g, Seidelj-na. Novi podjetnik hoče v najkrajšem Času vso električno napravo v Luknji po modernem sistemu tako popraviti in preurediti, da bo električna luč slehernenui na razpolago. NovomešČani prisrčno pozdravljamo novega posestnika, upajoč, da se vendar enkrat zares zasvetli v našem mestu.
Sprememba posestva. Hišog.Lintvika Fevliča „hotel pri Zvezdi" v Novem mestu je kupil g. Fianc Prijatelj iz TržišĚa pri Mokronogu za 80.000 kron. — G. Anton Wei88, ki'ojaški uiojstej' iii trgovec v Novem mestu, i)a je protial svojo liiso g. Bonu iz Rake za 59.000 kron.
Potres smo čutili v Novem mestu z valovitim bobnenjem 19. febr. zjutraj pi-oti pol dveh.
Povodom miru z Ukrajino je poslal g. Emil Supan iz vojne pošte 369 svoto 90 kron, ki jo je nabral med svojimi tovariši za oslepele sobojevnike. Slava blagim vojakom, ki sočustvujejo z bridko usodo svojih trikrat nesrečnih kolegov!
Za dr. Krekovo idejo je nabral narednik g. Slavo Krže v veseli družbi pri Bojancu v Št. Petru in pri g. Windiselierju pri kolodvoru v Novem mestu 30 kron in sicer so darovali gg.: Kail Zupančič 1 K, Neimenovan 1 K, Jos. Bojane 1 K, Alojz in Fi'atičiška Žiira 2 IC, Tinica FlorjančiiS 1 K, Windischer 2 K. Fi'. Žumer 2 kroni, Klement Munich 2 K, Schotiherr 1 krono, Neimenovan 1 krono, OstermaPi 10 kron, liftoncelj roj. Gruden 5 K in Slavo Krže 1 K. — Porabilo se je 10 kron za slepe rojake in 20 kron za dr. Krekov spomenik. Vsem-vseni najlepša zahvala!
Občinski odbor iz Doberniča se je v seji dne 7. februarja izrazil za jugoslovansko deklaracijo z dne 30: maja, in-poživlja še vse zaostale občine in vse zastopnike kmečkih strank in jugoslovanskega kliilia, stopijo skupaj kakor en mož, ker le v združenju je tnoÈ. (Podpisan f^iak, župan.)
Poročil se je gosp. Anton Kastelic, posestnik i,a Ragovem z gspdćno. Mici '^astelic iz	in sicer 12. febr.
v smibelski cerkvi pri Novem mestu.
Umrl je v deželni bolnici v Ljubljani 14. felmiarja prec. g. Ivan Traven, podpredsednik Ljudske posojiltiice, ravnatelj "> odbornik Zadružne centrale, upravni svetnik Ilirske bnnluî, v stai-osti 44 let. l'ogreb je bil v sohoto 16. febr. ob 10. uri 'K rojstne hiše v Tacnu na pokopališče v Žmartnem pod Šmarno goro. li. L P.!
Ogenj v Novem mest,u je nastal po 10. Uri v noči od poniieljka 18. febr. na toieU v hiši gospe Mohorjeve pod ka-P't^ljnoni. Ker je vodovod navadno čez tioč zaprt, ni bilo brž vode pri rokah in je ogenj hitro našel pot pod streho in v ^obe. Med tem je prihitela novomeška P»žania bramba in nekaj moštva iz Kandije, «1 Kn prav pridno gasili do 1. nre popolnoči.
Mstiio občinstvo pa je z vsemi napori pomagalo pri gašenju. Ko bî ne ležal visok bi ogenj uničil več sosednili hiš in katastrofa bi bila velikanska. Škoda je Pi'av občutna, ker je malodane vsa hiŠa postala neporabiia. Najbolj prizadet jo totograf Dolenc, ki j« y hiši stanoval in je ogenj tudi na njegovi strani izbruhnil. ^»s|>odar je zavarovan le približno za -iUOO kron, škoda pa znaša ijotovo petkrat tobko. Z,)i)et stari nauk: Gospodarji, zavarujte svoj« l,iš,; i,i imetje za višje svote!
. Profnet s strankami pri c. kr. deželni vladi m pri C. kr. deželnem šolskem svetu. Z okrožnico z (im. 14
je pi-omet s strankami pij c. kr. deželni, vladi in pri c. kr. deželnem šolslsem svetu ^"if^jt! na srede in sobote od 10. do pol dopoldne. — Od dne 15. februarja ^ ■ se lahko zglašajo zopet stianke pri S l i' '^^^«ini vladi in pri c. kr. deželnem ^o^s eiii	delavnik in sicer od
za' Î	dopoldne. — Pri komisijah
linin!."^ •''"'■f® se bodo dajala sti'ankam
(10 12. III'C dopoldne. Vpsot f P® V Gradcu so darovali: Ko^lv. ^ I"''	po nabiralki
i^^e^-i lhc. Ne.
r. Atanazu'10 iT'" T
^ ~	Župnik v
Adlestcih 20, K. - E,nil Supan, na'-ednik
vojne pošte 369 valed sklenjenega mira z Ukrajino 50 K, — Gospod narednik SI. Ki že 10 K. — Gospića Marica Knoll je nabiala na pustni večer v gostilni pri Jakacu 8 K. — V hotelu pri g. Matkotu (Koklič) se je zložilo 16 K. — Zbrana družba pristnih Dolenjcev v hotelu pri Matkotti 12 K. — Neimenovan 2 64 K. — Bog povrni tisočkrat vsem dobrotnikom ! — Danes smo odposlali č. sestri Klari Verbuuc v Gradec svoto 400 kron. — Vsega skupaj sem poslal do sedaj pi'i mojem uredništvu nabranega denarja 126Î kron. Gotovo nam deia čast ta svota in vsaj nekoliko olajšuje gorje prenesrečnih slepih slovenskih vojakov ! Dragi Dolenjci, iiabirajmo še nadalje z vsemi močmi! — Urednik Urban Horvat.
Nevarno zbolel je za pljučnico v Ljubljani veletrgovec g. Julias Elbert, brat mil g. prošta dr. Seb. Elbcrta. Nahajal se je po kupčiji za soljo v Pirani ter se prehladil na ladji, ker jo vlekla silno huda burja. Želiitio bolniku, da se mn kmalu povrne zdravje.
Odlikovana sta bila za hrabro obnašanje pred sovražnikom sanitetni poddesetnik Anton Pe r p a r iz Dobi niča z bi'onasto hrabrostno svetinjo, in sanitetni vojak Ivan Vti'c iz Mirnepeči z železtiim zaslužnim kiižcem na traku hrabiostue svetinje. — Perpai' je bil odliČnjak kmetijske Šole na Grmu leta 1911 in 1912. Njegova izobrazba se prav dobro pozna na posestvu njegovega očeta, le škoda, da je moral tako iiitro zapustiti očetov dom in iti na biatiik domovine.
Sodniki so postali avskiiltanti: dr. Franc Lo z a r v Kostanjevici in Jakob Jer m a n v Ljubljani ; dr. Vlad. T r a v n e r v Mai'iboru in di'. Ciril Pavlin v Gradcu.
V stalni pokoj jestopil trnovski žu|)nik v Ljubljani, pieč. g. Ivan Vrhovnik.
Naselil se je tta àmarni gori vpokojeni kaplan Č. g. Jos. Frbhlich.
Začasni pokoj je, dovoljen i)reč. g. Martitiii Pečariču. žujmiku Poiikrajem. Ravnateljstvo Zadružne centrale v
Ljiibljani jo pievzel začasno inv.d g. Josip Šiška, stolni kanonik v Ljnldjaiii.
Za vodnjak „Jordan" na Gorjancih so
pi'îiipevali : Neimenovan gospod iz Novega mesta 10 K; Neimenovan hribolazec iz Črnomlja 10 K; g. Fi'. R<'celj, strojevodja pri c. kr. južni železnici v Inomostu 10 K. Zanimanje za piepoti'eben vodnjak na Goi-jancih je veliko. Prosimo vljudno, naj pošlje čimpreje, kdoi' misli pi'ispevati k vodtijaku. Lovci in vsi obiskovalci romantičnih Gnijancev, spomtiite ae z malimi prispevki! Sveža voda iz „Jordana" bo lazveselila na.šega duba, naše si'ce In telo, ko bomo trudni sedeli okrog njega.
Izgubila se je veťíja svota denarja od Novega mesta do Mii'iiepeči. Najbrže leži denar kje pod snegom, ker je taki'at močno snežilo. Najditelj se lepo prosi, naj odda svoto invalidu Josipu Zavrlu, Tre-belno, Dolenjsko ali pa tudi pri našem uredništvu, pri bližnjem župnišČu ali županstvu, pi'ot.i nagradi.
Zlato iglo je našel dijak Nikolaj B a d o v i n a C, stanujoč pri gospodični Ang. Ažman. Izgubiteljica jo dobi pri njem.
„Slovenec" se prodaja v Novem mestu ob nedeljah in praznikih v veži tiskarne J. Ki'ajec nasi, in sicer oil pol 9. do 11. ure. Če pa slučajno ne piide list z viakom pravočasno, aH da vlaki sploh ne vozijo po sedanjem redu, i)otem odpade prodaja in je tedaj vsako nadaljno povpi'aševanje po hišah bi'ez pomena!
Shodi Slovenske Ljudske Stranke, v nedeljo, dne 17. februai ja je imel poslanec Jaic dobi o obiskane sbode zaupnikov in pi'istašev Slov. Ljudske Sti-anke v Črnomlju, kjer se je udeležil sboda tudi deželni poslanec Mihelčič, v Metliki in v Kandiji pri Novem mestu, kjc.r je otvori! shod deželni poslanec Zurc. Državni i>o-slanec Jarc je i)oročal o političnem položaj«, delovanju dižavnega zbora in je zlasti razpravljal o gospodarskih vprašanjih. V reso-
luciji se je sklenila zaupnica Jugoslovanskemu klubu. Zborovalci so tudi sklenili, jiozvati odločujoče činitelje, naj se ustanovi deželna zavarovalnica za Živino.
Vojska in mir.
„Straža" piše, da je jugoslovansko gibanje vzbudilo po poročilu „Neue Zii-richer Zeitung" po vsem svetu veliko pozornost. Politični položaj se je v toliko izpremenil, da skuša sedaj Anglija ločili Avstrijo od Nemčije, katera je glavni krivec, da avstrijski di'Žavniki ne dovolijo slovanskim narodom pravice samoodloČe-vanja. George in Wilson sta v svojih zadnjih govorih otiienjala Avstrijo v zelo vljudni besedi in obliki. Oćividno sta imela namen, pripraviti avstrijske državnike do tega, da optislijo zvezo z Nemčijo in začenjajo misliti na poseben mir brez Nemčije.
Iz Sofije brzojavljajo dne 8. febr., da so Angleži v zadnjih mesecih skušali tudi Turčijo pripraviti do tega, da bi sklenila l>oseben mir brez Nemčije. Ponuiiili so Turčiji mejno Črto Enos-Midia. Tudi v Bolgariji skuša ententa piidobiti tal za razširjanje misli: „Proč od Nemčije".
Ameriška vlada je izjavila, da odgovor Nemčije in Avstro-Ogi'ske na Wilsonove mirovne pogoje niti približno ne zadostuje. Vsled tega WiUon popolnoma soglaša s sklepom vojnega sveta zaveznikov, da se naj vojska nadaljuje z vsemi sredst.vi. — Nemški listi označujejo Wilsonov govoi' kot nerodno past Nemčiji. Nemci se bodo varovali, da bi šli vanjo. Edini odgovor na ta poiskus more in mora dati oi'ožje. — Na drugi strani pa Wilsonova poslanica jamči celemu svetu, da bo leto 1918 zadnje leto svetovne vojske. Kdo verjame takšiiini jirorokoni ? "Wilson pripi avlja vso Ameriko na vojsko, a prorokuje in jamči ob (iiiem mir še v tem letu. To pač vsak priprostak dobro ve sam, da pride za vojsko mii' in da za nevihto posije zopet solnčice. Za takšno nai'avno izjavo ne potrebujemo Amerike in vsejiiodiega Wilsona.
Angleški kralj je izvajal v svojeni pi'estoinem govoru med drugim : „Nemška vlada je prezrla naše pravične zahtevo, da naj popravi napačna dejanja in po jamstvih, da se ne ponove. Doiíltir Nemčija ne pripozna edinega temelja, na katerem je mogoče, da se sklene [iravičen in časten mir, smo dolžni, da se z vso močjo vojskujemo naprej. Moje bojno sile. o tem sem tidno prepričan, bodo na bojišču tesno sodelovale in se ponašale s tisto junaško hrabi'ostjo, ki je Že toliko sovražtiih načrtov preprečila. Gosp()dje iz spodnje zbornice boste pozvani, da poskrbite za potrebščine bojnih sil in za ti'dnost narodnih financ. Bog blagoslovi vaše delo!" — Angleži še l.edaj niti ne sanjajo o miru. Morda pa Bog blagoslovi delo naših zdiu-ženib dižav.
V Italiji je govoril ministrski pred-sedtiik Oilatido v poslanski zbornici, da boče laška vlada v tem velikanskem boju z VvSO odločnostjo vstrajati. Pečal se je z izvajanji Czernina in Hei'tlinga, Češ, da odklanjata vse zahteve in vse zahtevata, pri tem pa ničesar ne dovolila. Zato je edina- pot, po kateri piidejo Labi do pravega miru: Nadaljevanje vojske z vsemi luipoii! Seveda je zbornica tiavdušuno pritrjevala govorniku.
Gospodarstvo«
Preskrba mladih prašičev. „Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani" naznanja, da bo presikrbelo za Kranjsko od drugod nekaj tisoč mladih plemenskih prašičev in prašičev za rejo ter jib bo razdeljevalo po zaupnikih po vsej deželi. Prašiči bodo v stai'osti od 10 do 15 tednov ter bo cena za komad kakih 120 K. Reflektantje naj se oglasijo pri ki'ajevno piistojnem zaupniku „Kranj-
skega dež. mesta** za nakup prašičev. Ime zaupnika }»ove vsakomur domače Županstvo.
Apno! Krnelijska podružnica novomeška naznanja vsem posestnikom, ki so ji plačali na račun apna, da je ona dobila od tvornice apna obvestilo, s katerim zahteva zaradi višjih ilobavnih cen .še enkrat toliko, tako da bode prišlo apno stati za 100 kg na 22 kron. Komur je ta cena previsoka, dobi uložen denar povrnjen. Zadostuje, da pride ponj ali pa po pošti sporoči. Kdor pa hoče kupiti apiu», naj doplača sam ali pa potom Žuiianstva ali Župnoga urada Še enkrat toliko ali pa se izjavi, da je zadovoljen s polovico naročenega apna. Izi'ečno se še dostavlja, da je tudi ta cena neobvezna in je pričakovati, da se iiozneje zviša. lvd(n' se v 8. dneb ne izjavi, se siiiati'a, da hoče imeti uplačani denar povrnjen ' in se nanj pri novi naročit.vi ne bode oziralo.
Ameriška podpora v zadnjem času vlagajo se vsaki dan tumadno brezštevilne prošnje za državno pod|>oro }io zakonu z dne 17. avgusta 1917 drž. zak. št. 376 od strani družin, katerih svojci so v sovražnem inozemstvu, poseluio v Ameiiki zadržani. Ker pretežna večina teh prosi-teljev nima pravice do tc podpore, se vidi C. kr. okrajnemu glavai'stvn poiiebno, v sledečem objaviti tiste i)redpogoje, kateri moi'ajo po gorenjem zakonu iti po toza-devajoČih izvrši In'h naredbah biti izpolnjeni, da ustvarijo pi'avico do te poiipore. 1. Pravico do jiodpore imajo le tiste družine z avsti'ijskim državljanstvom, katerih v Atiieriki odsotni reditelj tudi še ima avstrijsko državljanstvo. 2. Opravičeni do podpore so le tisti svojci, katerim ni mogoče, si potrebni živež iz lastnega premoženja ali dohodka piidobit.i, ter kateii so v slami veljavno dokazati, da je bilo njih vzdrževanje le od v Ameriki odsot.-nega reditelja odvisno. 3. Kdor vleče vzdrževalni prispevek od katerega v vojno vpoklicanega, nima i)ravice do dižavne podpore po v Ameriki odsotiiega svojca. — V prošnjah je navesti : 1. Ime, poklic, rojstno leto, rojstni kiaj, domovinska občina in dižavljanstvo prositelja kakor tudi kraj njegovega bivališča. 2. Imena in staiost vseh podpore potiebnih svojcev.
3.	Pridobilvene in premoženjske razmere.
4.	Ime in poklic v inozemstvu zadr žanega svojca, kakor tudi njegovo sedanje bivališče. 5, Dokazila za to, da so bili svojci izključno le od tega pod točko 4 navedenega vzdrževani. Prošnje, ki bi teirr predpogojem ne ustregle, se bodo takoj zavrnile. — C. kr. okiajno glavarstvo v Rudolfovem.
Oprostitev nadaljne tretjine zapori podvrženega bombaževega blaga in perila za nadrobno prodajo in obrtno predelovanje.
Trgovska in obrtniška zborrrrca v Ljubljani opozai'ja na naslednje odredbe trgovinskega ministrstva: Za čas od 1. februarja do 1, tiraj a 1918 se oprošČa nadaljna tretjina bombaževega in jierilnega blaga, ki je podvrženo zapori, pa izvzeto od oddajne obveznosti. To ])ool»last.ilo velja za one nrnožine, ki jih sjdoh tri bilo treba oddati, pa tudi za tako blago, za katero je trgovitrsko miiristi'stvo vsled prošenj odobrilo izvzetje od oddajtre obveznosti. — Kdor uporabi pooblastilo za nadrobno prodajo zapori'pa tre oddaji podvržene množine blaga, je po ministrski odredbi z dne 31. avg. 1916 dolžan: 1) posameznemu neposredneirru poi'abniku ne več prodati kakor kvečjemu 20 m blaga ali pol ducata perila. 2) Proilajne cene ne nastaviti višje, kakor so se pred 31. avgustom 1916 dosegale v nadrobtii proilaji. 3) Voditi o teh prodajah posebne zapiske, v katere se nuna nad/.orni kyiii trgovinskega mitristrstva vsak čas dovoliti vpogled. 4) Izpolnjevati določbe, odredbe z dne 21. sept. 1917 o poti'dilih potrebe porabnikov- Zadirja navedena obvezirost velja tudi za pi'edeiovatije blaga, ki je obrtirikom dopuščeno za konfekcijske irarirene. Obrtniki so j)ooblaščeni, da smejo tretjino svoje sedanje zaloge
podlog, piiiiatkov . in iioiiiožnega bliiga predelati v Času od 1. febr, do i. maja 1918. Pii ttiiii pa se morajo ravnati po odredbah, ki prihajajo za to v'po«tev. To iia ta način za predelanjc prepuščeno tretjino je izračnniti od one množine blaga, ki je bila po ministrski odredbi z <Íne 30. oktobra 1917 izvzeta od oddajne obveznosti (507o zaloge dne 3U. okt. 1917), kolikor se je tega blaga 1. februarja še nahajalo v posestvi obrtnika; razen tega je v množino, od katere je izračunati tretjino, vračunati ono blago, katero je bilo vsled prošenj dovoljeno izvzeti od oddajne obveznosti.
Zahvala.
Teden dni dopusta.
Piáo Janei Nep, Gciiniá. (Dtilje. 7.)
Zdaj šele sem bil popolnoma sam, Kar me je najbolj zanimalo, je bil divan. Izpremenil se je bi! v postelj. Pa v kak.0 postelji Ja, moja gospodinja. Ta ima okus.
Videl sem se že, kako imenitno spim na tem vabljivem ležišču.
Za danes je bilo spanje pač zadnje ,delo". Kar le^el sem.
Ali glejte, to ni bilo tako enostavno. Šele, ko sem ležal, sem videl, prav za prav čutil, da nekaj ni prav.
Ne vem, ali je bil divan prekratek, ali so bile moje noge predolge. Bržkoine zadnje. Mero so mi bili vzeli po svetem Krištoiu.
Glava mi je slonela ob oknu, noge pa so vsirajno silile pri vratih ven.
Spomnii sem se tiste, zdaj pač že prastare bajke o Prokrustu.
Zagomezelo mi je po udih. V svoji bojazni sem storil nekaj, kar me je speljalo na rešilno misel.
Potegnil sem kolena pod brado pa sem zasrtirčal.
Saj zdi se mi tako. SliSal se nisem.
Človek pa mora misliti na vse, da se obvariye Škode.
Ob mojem rojstvu je bila gotovo tudi kaka vojska, da je primanjkovalo mesa in špeha. Zalo sem prišel tako na kratko, da so mi ostale edino le kosti prevlečene s kožo. Pozneje nisem imel priiike, da bi zahteval svoj primankljaj, pa tudi nisem vedel, od koga. Moral sem torej čuvati svoje skrbno preštete kosti kakor levinja svoje mladiče. Zato sem, preden sem se zleknil v Moriejevo naročje, svoje spodnje hlače kar najčvrstejŠe prevezal ob gležnih, da bi se mi v spanju ne izmuznil kak nenadomesteii del mojega dragocenega ogrodja.
Prebudil se nisem niti enkrat in nobeno sanje ni motilo mirnega počitka,
Vzdramil sem se, še zmerom sključen kakor jež, šele, ko je v bližnji cerkvi že na vse pretege zvonilo k maši. Pa saj ni zvonilo.
Vse zvonove je bil pogoltnil nenasitni vojni zmaj.
Pa maše tudi ni bilo. Tamošnji dušni pastir je služil pri sani-tejcih. Čeprav že pred več meseci.
Pa tam tudi ni bilo treba posebnega svečenika, ker je bila cerkvica le podružnica.
Mogoče, da se je vse to vršilo v moji, po izpremcnjenih razmerah preustrojeni fantaziji.	^
Tega pa ne bom zasledoval. Se ne izplača.
Vstal sem.
Prvo je bilo," da sem pogledal skozi okno zaradi vremena. Lilo je.
Tiste tri košate lipe pred cerkvico svetega Vida so se držale tako klavrno, da sem mislil, da gledam vrbe žalostinke.
Sneg po slemenih daljnjib gora je zrak tako ohladil, da sem mislil, da gre na božič in ne na Martinovo.
Obupal nisem zato.	.
Saj sem imel dopust in se ni bilo bati kake zamude.	.
Gospodinje nisem videl ves dopoldan. Bavila se je s svojimi številnimi gosli v konverzacijski dvorani.
Jaz pa sem se kratkočasil, kakor sem se sploh znal med štirimi stenami. Pa saj jih je bilo več. Zasledil sem vsvoji sobibogato knjižnico. Dvečiti sem pričel Kanta in Schopen-
hauerja.	. j ^ ,
Ali, verjemite mi, moja od dopusta prožeta duša ni bila nič preveč dovzetna za preučeno filozofijo.
Vzel sem v roko domače pisatelje, pa sem se prav dobro zabaval. Deževalo je še zmerom.
Za vse dokaze blagega soíutja i)ovoduiii bolc7.iii in smrtiliiaScgR nepozabnega oieta in starega očeta, gospoda
Jakoba Košaka
veleposetnika in mlinarja
kakor tudi za obiluo in častno siîrcmstvo dražega pokojnika k zadnjemu počitku, izrekamo najpnsrčnejSo i;alivalo vsem prespogtovaiiim udeležencem, osobitý íe preCč. gospodom: župniku ia Belecerkve, kaplanoma iz Št. Petra in Sniarjete, gospodom: Majzeljini, Zorkotti, Bojaneii, Županu Ferkolju, vsem sorodnikom iu prijateljem ter tudi onim mnogoštevilnim znancem, ki se niso mogli udeležiti pogreba zaradi presjlabega vremena, četudi bi prav radi priSli. Bog plačaj vsem-vscm stoterokrat!
Kronovo pri Buli cerkvi, 19. íebruarja^igiS,	ŽalujOČi OStalí.
SVARILO!
Ker se dogaja, da razne neopravičene osebe iztirjujejo, prejemajo denar in blago, prosijo dediči, rfne 17. januarja-1918 v Ljubljani zamrlega trgovca Avgusta Jagodiča (Franc M. Regorschek nasi.) slavno p. t. občinstvo, da nikomur ne plačuje, odr^tuje blaga, denarja, razun v ÎW- trgovini Avgusta Jagodič (Franc M. Regorsctiek nasi.) v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3. Istotam blagovoli slavno občinstvo priglasiti morebitne svoje terjatve:^
u 19/18;5
V imenu Nje^^ovega Veličanstva cesarja!
C. kr, Okrajno sodiSče v Rudolfovera je raisodiJo
tako:
Neža Rome, posostnica v Sevnoni 5t 7., Je kriva
Igral sem si na citre, piskal sem na okarino, žvižgal sem, pel, deklamiral — še zmerom dež.
Nekaj časa sem gledal skozi okno, Potenl sem se pa zamislil.
Kako bi se ne?
Saj se je v enem samem dnevu zgodila laka izpremeniba v mojem življenju, da jo je treba beležiti.
Premislite !
Moje stanovanje tam za goro, doma, ieži takorekoč nad železniškim mostom.
Kaj pomeni železnica v vojnem času, tega ni treba praviti.
Pa baš v zadnjem času je bil na tej železnici tak dirindaj, tako ropotanje, žvižganje in puhanje, da bi prišel človek ob um.
Pa skoraj nepretrgano po dnevi in po noči.
Razvedrilo.
Prepozno. Ženin: „Anica, ko se zbudim zjutraj, so prvo n.oje misli pri tebi." — Nevesta: „Veš ÍVanci, to ježe moćno puzno, saj vendar «piš do enajstih!"
Ne trkati! Kmet pred pisarna: „No, tako močno leni so postali íĚe ti gospodi, da se jim niti ne poljubi i'eitt: „Prosto!"' Pri snubitvi. Sunbać svojomti piiliud-njeniu taatu: „Jax bodem vašo ljubko Keziko nosil vednu na rokah!" — Tast: „O, potem pa ni nié z vami! Jaz potrebujem zeta, ki ima roke za delo!"'
Raztresenost. „Oprosti, kam pa greš gosi)od kolrga?" — „Opioiiti, v Šestdeseto let«!" — „Oprosti, počakaj malo, grem s teboj!" — „O|irosti, pa hitro pridi!"
Pri prosjačenju. Berač: „Verjemite mi, milostljiva, da sem vžival tudi jaz dobro vzgojo!" — Gospa: „Ne dvotiiim! Ampak TŽivalt ste tudi veliko žganja!"
Dober svet. „Gospod doktor! Jaz bi se rada saj nekoliko zredila; kaj naj storim?" — „Ne klepetajte in ne jezite se pri jedi nad svojim soprogom, pa boste kniaUi vi<ltili dober uspeh!"
Učenost. „Kaj, sedem jezikov govori ta gospod! Ali je njegova soproga tudi tako učena?" — „Učena lavno ni, toda ona zna v enem jeziku več govorili, kakor on v sedmih!"
Bojaznost. Soproga: „Kaj ti pa pade v glavo, da liočeš že danes povabili prijatelja na veeerjo za pustno nedeljo, ko je še-le pondeljek. To laljko storiš vendar v soboto. On bi Jtiogočc potem cel teden nič ne jedel!"
Odkritosrčnost. „Danes sem svoji zaročenki celo svoje dosedanje življenje odkritosrčno iziwvedai; sicer sem so bai za izid ; toda ima še pogum, se poročiti z menoj ! — Nato je tinli ona uienî svoje preteklo življenje odkritosično popisala — ampak jaz sem })a izgubil poginn jo poiočiti!"
Na dopustu. Mož: „Liza, kako si vendar izredila debele pieŠiče! To bi mi pač lahko večkrat kakšen dober kos poslala k vojakom!" — Žena: „Hodi pj'epričan, France, da sem vedno na tebe mislila, ko so prešiČi žrli!"
Loterijske Številke. Gradec, 13. feubrarja 83 72 90 36 69
Opr. St U 417/17/-t
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja I
C. tr, okrajno sodišio v Metliki, odd. Ill, je o obtožbi opravitulja državnega pravdiiiátva kakor javnoga obUižitelja ioptT Uija GoieS, posestnika ii Malaga leSča St. a., zaradi proslopka navijanja cen po § 20 cea. nar. z dne po danes dognani glavni raipravi po predlogu opravitelja državnega pravdiiiátva, naj se obtoženec kaznuje, razsodila tako;
Ilija GoleS, je kriv, daje dne 25. oziroma 20. oktoJjra 1917 v .Malem loSfiu, izkorislujoO valed vojne nastale izredne rairoere, lahtoval ïa l ig kg podplatov -iliO K, la i 5« kg kožo iOO K in la -tó dkg podplatov 200 K, in jih tudi po tej ceni prodal, zahteval torej za polrebiie stvari oiividno čezmerno ceno in zakrivil b tem preâLupek navijanja cen po § 20. St. 1. ces. nar. z dne 2é. marca 1917, St. lai drž. zak,: se obsoja
radi tega po tem paragrafu z uporabo g§ 2C6 in 261 k. z. na 5CKJ K (petsto kron) globe, v slučaju neizterljivosti na 10 dni zapora in na jiadaljno globo v znesku 500 kron (pulsto) namesto katere stopi v sluCaja ne-izterljivosU 50 dni (petdeset dni^ zapora.
Po ^ 889 k. p. r. se ot)soja na plafUo stroškov kazenske izvršbe.
METLIKA, dne 28. februarja 1918.
Dr, Hizelberger s. r.
Kupi se ^hišica
v dobrem stanu, z vrtom, v Novem mestu ali prav v bližini Novega mesta, Ponudbe na upravništvo Dolenjskih Novic.
Kupi se v bližini Novega mesta
več voz dobrega, hlevshego gnojo.
v ziimciio odstopi se tudi blaga, iivilinavcCave. A. Hii.šnik^ — Ljubljana, ZaloSka cesta 21.
liekaj hruškovega drevja
vinske moštnlce (tepke), ima na prodaj Ludvik Ferllč v Novem mestu.
ar Kupi se ali sprejme v rejo
honj za lahfto vožnjo
Natančneje se izve pri upravnlštvu Dolenjskih Novic,
Hišassadnimvrtom
se proda v Toplicah pri Straži na Dolenjskem.— Natančneje pove upravništvo Dol. Novic.
Proda se 120 litrov
pristnega tPOpIllOVCa
doma žganega in novo moško Icoio
sistfem „Diamant". Cena po dogovoru.
Več se izve pri Franc SELAK-u na Bučki št. 24, Dolenjsko.	27-3.1
da je meseca decembra 1917 v Sevnem cenila Josipu KoSaku iz i'odgabra belo vino domaČega pridelka po Sest kron liter in mu ga polom prodala 333^1 litrov po put kron liter in kron povrđine, da je torej zahtevala izrabljaje izredne, po vojnem stanju po-vzroiiene razmere za potrebno reČ OđitnoCeimornoceno.
Storila je s tem prestopek draženja pO § 20 5Í. 1, ces, nar. z dne 2i. marta 1917, drž. zak. St. 131.
Zato se
obsodi
po tej íakoníti določbi i uporabo §§ 266 in 261 k. z. na 6Û0 (Sestsio) kron denarne globe, za slu&ij neizterljivosti pa na 3 (Iri) dni v zapor in na daljnili ItóO K (tisoô Štiristo kron) denarne kazni, áe bi se pa ta tie mogla izterjali, pa âe na 7 (sedem) dni v Kipor ter po g 589 kpr, v povrnitev slrofikov kazenskega postopanja.
V smislu g 45, ât. ii in 3 imenovane cejuirske 'naredbe se odredi, da ae ta sodba z razlogi enkrat objavi v tedniku Dol. Novice na ol)toienkine atroSke.
Razlogi.
Josip KoSak je kot priča potrdil, daje kupoval pred božičem 1917 od obtoienkč vino. Ona je zahtevala najprej za liter âest kron, konečno pa sta se pogodila tako, da mu je prodala 333-i litrov belega vina lastnega pridelka liter po pet kron in Se 400 K povràiiie. Vino je meàano iz raznih vrst in po KoSakovem mnenju eno najboljših y TrSki gori. On je vino točil po božičnih praznikih in je kupnino obtoienki takoj plačal,
Obtoženka prizna resničnost teh «avedb. Zagovarja se, da se ji ta kupčija ne zdi kažnjiva, ker zahtevana cena ni oCilno Čezmerna, kajU vino je bilo posebno dobre vrste, pridelovalni stroâki so bih zelo veliki, sedaj je vsaka re^ silno draga, prukupci, posebno gospod tavnatplj deželne prisihie delavnice, Dolenc, pa plačujejo iploSno tako visoke cene. Pravično bi se ji torej zdelo, da se kaznujejo vsi prodajalci in kupovalci, ne pa samo ona.
Ti obtoîenkini ugovori nikakor niso utemeljeni.
Osrednja komisija za presojanje cen na Dunaju je določila za vina srednje vrste ravnalne cene in je pri tem upoštevala vsa merodujnc okolnosti, kakor: kakovost vina in sedanjo sptoâno draginjo, ali, kar je isto, zmanjšano kupovalno vrednost denaija, od katere so odvisni tudi pridelovalni atroâki,
Pritrditi je tu mnenju veáčaka, ki piSe v «Kmetovalcu» O letoSnjili vinskih cenah, da se po določitvi ravjialnih cen sodiSču ni Ireba več posebej ozirali na pridelovalne stroške. To bi bilo morda potrubno samo v slučaju, če bi »e obtoženec zagovarjal, da ga stane pridelovanje enega hektolitra nad 300 kron. Obtoionka pa tega ni potrdila. Veljati mora torej za njo kot primerna prodajna cena ravnalna cena 300 K za hektoliter beline srednje kakovosti, lo je vina z 9 do 10 proaior-ninskiiui odstotki alkohola. Ker je priča Koâak potrdil, da je bilo obtoienkino vino prav dobro, utegnilo je imeti, kakor druga letoSnja vina iz dobrih vrst in dobrih let na Tràki gori, morda <Jo 11 ali celo 12 pros tO minski h odstotkov alkohola, več pa vina s TrSke gore gotovo tudi letos nimajo.
Ker je od ravnalne cone 300 kron za srednje vino odbiti za vsak odstotek slkohoia po 9"/(, na hektoliter 30 K, bi bilo dopustno, da se obtoženki prizna za 10 do lio/o belo vino dosledno 30 K poviSka nad 300 kron, torej .B30 kron, in za 11 do 12 odstotno 360 kron za hektoliter.
Vsako poviSanje preko te cene, posebno pa ob-toienkino zahtevo 6 kron in po vračunanju povriina 400 kron faktično doseženo ceno Ď K 12 h za Utor, ja pa smatrali brezdvomno kot očitno čezmerno.
Tudi okolnost, da so prekupovalci, kakor je znano, plačevali in da »o obtoženkini sosedje pri prodajah tudi dosegli take cene, obtoienke nemoreoptostiti krivde. Sodnik ima soditi tu samo o obtožbi proti ob-toženki. Ce hoče ona sama, ali kdorkoli, ki se Čuti prizadetega, da bodo tudi drugi prodajalci in kupovalci kaznovani, naj napravi ovadbo pri orožnikih, državnem pravdniálvu ati pri sodiSCu, in vsakdo, kdor bo ovaden in obtožen, bo sojen po isti pravici,
Krivdorok je torej utemeljen.
Kazen je bilo izmeriti z zaporom od 14 dni do Seat mesecev, poleg katere kazni so lahko naloži tudi denarna globa do 20.000 kron.
Obteiilno je, da je obtoienka ravnaino ceno visoko prekoračila.
OlajSalno pa je, da jo obtoienka dejanje priznala, (ia fie ni bila kaznovana in posebno, daje bila po pretiranih cenah, ki so se za vino ponujalo po prekupcih, v lo kupčijo, odnosno visoko zahtevo, kolikorloliko zapeljana.
Glede na vse te olajSalne okolnosti in obtoienkino starost je sodnik uporabil izredno milost §S 2Q6 in 261 k, z, in je naloili! obtoženki denarno globo y skupnem znesku 2000 kron. Ta globa je obtolenkini krivdi, njenim premoženj.skim razmeram in posebno doseženemu dobičku primerna.
Ostale določbe se opirajo na navedena zakonita
met; ta.
liaz-sodba se objavi z razlogi vred, da bodo tudi drugi vinogradniki mogli spoznati st^iSČe, ki ga sodišče zavzema pri presoji slučajev navijanja cen pri vinu.
C. kr. okrajno sodišče v Rudoifovem, odd. III.,
dne 5. svečena 1918.