V pomanjkanju vsega je še pomlad dobra
Se 98 dni do EVrOpe
V tej številki še:
-URADNE OBJAVE OBČINE IZOLA
-IS PIŠE IS
-ČRNA KRONIKA
(VO) Finor novi lastnik Mchana. Vest, ki smo jo v uredništvu čakali vse do zaključka redakcije, prihaja iz koprskega temeljnega sodišča. Družba z omejeno odgovornostjo FINOR je v roku, to je do ponedeljka,9.marca naslovila na koprsko sodisšče ponudbo o nakupu tega izolskega stečajnega bolnika. Dan kasneje je stečajni sodnik Horvat lahko ugotovil, da je edina ponudba res prava ponudba, saj so ponudniki ponudili 13 miljonov mark, kolikor je bila tudi izklicna cena. Povedati moramo, da je družbo Finor že pred leti ustanovila koprska banka, ki ji bivši Mchano, pred stečajem, dolguje kar 75 odstotkov omenjene kupnine. Razliko pa
bodo v Finorju, vsaj tako kaže, brez večjih težav spravili skupaj. Kakorkoli že, nakup se je kupcu še kako izplačal, saj je dobil Mehano za nizko ceno v katero denimo niso bili VraČUIiani Stroji in ostale nepremičnine, ki so plod dela mnogih generacij delavcev Mehanotehnike. Zdaj ima kupec na voljo 60 dni, da poravna kupnino v celoti ( razliko med dolgom Mehana in 13. miljoni DEM ), šele potem bo jasno, kaj namerava s tovarno storiti in katerim ljudem bo zaupal njeno vodenje. Medtem pa imajo v Mchanu kar dovolj dela, večja naročila pa pričakujejo še sredi marca in v začetku aprila, ko naj bi po že sklenjenih poslih izvozili na konvertibilne trge za 25.milijonov DEM izdelkov. To delo bodo zmogli s 700 zaposlenimi, kar je za pol manj kot pred letom dni, ko je kolektiv štel več kot 1300 delavcev.
V petek (20. marca) bosta tako stečajni upravitelj Atilio Vuk in družba FINOR podpisala kupoprodajno pogodbo, slednji pa so zagotovili, da bodo pravočasno poravnali celotno kupnino. Finor bo tudi izplačal druge upnike, vendar verjetno le do 80% vrednosti njihovih terjatev.
Po Stavbeniku, trgovskem podjetju Zarja in Kmetijski zadrugi se tako še eno izolsko podjetje seli v Koper. Kdaj se bo kdo preselil v Izolo ?
Že tretja inventura v tem letu, novo povišanje najemnin in dodatno kompliciranjc poslovanja s posebnimi obrazci za trgovce so, ob sicer že ostri davčni zakonodaji, razlog za vse večje nezadovoljstvo obrtnikov. V Izoli že beležijo vračanje obrtnih dovoljenj, še posebej med tistimi s storitvenimi dejavnostmi.
Na obrtnem združenju pa nič.
Italijansko pokojnino je treba prijaviti za odmero dohodnine. To je zdaj jasno. Pogumni bodo tvegali, zavedni bodo plačali. Če se imate slučajno za slednje preračunajte pokojnino iz lir v tolarje.
«
zavarovalna družba d.d.
assicurazioni s.p.a.
MAREC 1992
To je Vaša rubrika, spoštovani bralci. V njej objavljamo Vaša pisma kar tako ali pa odgovore na pisma koga drugega oziroma vse vrste pismenih reakcij na karkoli. Pri tem Vas sploh ne bomo omejevali, razen v dolžini ( največ ena in pol tipkana stran ) in v osnovni oliki, ki jo določajo tudi zakon, novinarski kodeks in bonton.
Pisma morajo biti podpisana, če želite pa bomo zapisali le vaše iniciale ali psevdonim.
Naslov poznate, lahko pa si ga preberete tudi v kolumnu vsakega Mandrača. Zaenkrat ste se dobro odrezali. Naj bo še naprej tako. Hvala !
1 katerega
hriba ?
Spoštovani gospod Dimitrij Kralj_
Ni v moji navadi, da bi se spuščal v polemike v javnih medijih. Za svoj debut v tej zvrsti dialoga sem se odločil iz spoštovanja do vas. Čeprav se samo bežno poznava, pa imam o vas toliko pozitivno mnenje, da mi ni čisto vseeno, če imate vi o meni tako slabega.
Sicer pa moj namen ni prepričevati vas, kakšen ljubitelj zelenja sem, ker moji funkciji taka vloga ne pristoji. Poglejte, sploh me pobliže ne poznate, pa ste mi nadeli vlogo betonskega monstruma. Če bi me v mislih ustvarili drugačnega, bi bil za vas in marsikoga drugega neuporaben.
Želim vas potolažiti in vam dati nekaj nasvetov na osnovi izkušenj, ki sem si jih nabral v funkciji predsednika izvršnega sveta. Prepričan sem, da se potem ne boste več počutili ogroženega od takih kot sem jaz, direktor zavoda za urbanizem in podobni.
Vzemiva kot hipotezo, zaradi lažjega razmišljanja, (bog ne daj, da bi vam to zares pripisal), da želite ohraniti vašo hišo, skupaj z vrtom na ulici Oktobrske revolucije. Z dosedanjim postopkom si ne bi belila glave. Sedaj je imela besedo stroka in prav je tako. Samo strokovnjaki lahko pripravljajo idejne rešitve pri urejanju prostora in samo strokovnjaki lahko take rešitve ocenjujejo. Ko je najboljša idejna zasnova sprejeta je le treba preveriti, če je hiša obstala. Če ni, je treba dati takoj pripombo, pri čemer se je treba izogibati pravemu namenu, in raje iskati napake projektanta, očitati nekompetentnost komisiji, morda razširiti glas o podkupnini, lobiju ali kakšno drugo zadevo, ki gre v uho. Najti pa bo treba način, da do izdelovalca zazidalnega načrta pride glas, da prav vaša hiša z vrtom pristoji temu okolju. V tej fazi je za tako sugestijo najbolj primerna krajevna skupnost. Če je bil izdelovalec zazidalnega načrta trmoglav in na papirju porušil hišo z vrtom vred , gre že bolj zares, čeprav je pred nama še javna obravnava. Zopet je treba preveriti vse nečedne povezave, poiskati napake v postopkih, ki so tako za-
pleteni, da napaka mora biti. Če zaradi časovne stiske ne najdeva napake, si je treba izmisliti nekaj zvenečega za skupščino. Tu rabiva podporo v krajevni skupnosti ali v stranki. Uporabiva vse nečednosti, ki sva jih našla ali jih slutiva in ni vrag, da ne bi vsaj pridobila na času.
Če bo tudi skupščina potrdila zazidalni načrt, gre sicer za nohte, vendar je prostora za kreativnost še neskončno veliko, vse dokler hiša ni porušena in vrt pomendran. Najprej je tu ustavno sodišče, ki rado obravnava take zadeve. Tudi tožilec bo rad vzel v roko prijavo proti vsem odgovornim v tem nečednem poslu. Za medijsko podporo si bova omislila na primer Marico Božovič, ki bo namesto naju seznanjala javnost o vseh hudodelstvih okrog hiše z vrtom in povdarjala prednost sedanjega idiličnega stanja. Možnosti je res neskončno. Tu so številne komisije, stranke, ministri, in kaj vem kaj še vse. Morda vsi skupaj ne bodo našli nič pametnega, lahko pa bo obupal ali propadel izvajalec oziroma investitor. Pri vsem tem si nama ni treba beliti glave ali operirava z resničnimi informacijami. Če bova kakršno koli neumnost dovolj vztrajno pošiljala v eter, dobro veva, da bo postala sveta resnica.
Ko bo šlo zares, midva ne bova več skupaj, kajti jaz se bom moral posvetiti postopku, kjer bodo različni strokovnjaki suvereno zagovarjali svojo stroko in me upoštevali po sistemu ”le čevlje sodi naj kopitar”. Vi lahko vse skupaj opazujete in iščete napake in "napake”, moje in njihove. Če sem jaz tisti, ki lahko odločilno vpliva na vaš problem, lahko oboje uporabite proti meni. Če tega ni, ponovno preberite prejšnje nasvete. Kdo od naju je torej močnejša stranka?
In na koncu še čisto zares. Takih postopkov, kot sem jih opisal, vam resnično ne pripisujem, ker mislim, da ste intelektualno nad njimi. Vaše pismo v Mandraču pa je iz mojega poznavanja stvari dišalo prav po tem. Če zaradi drugega ne zato, ker objektivno ne morete poznati celotnega postopka, moje vloge v njem in mene osebno. Najmanj kar pričakujem od ljudi, ki jih cenim, je to, da me opozorijo na zablode in si vzamejo vsaj malo časa zame, predno si me sposodijo kot predpražnik.
Jože Černelič
BUCI BUCI...
Morje Adriansko malo morgen. Kljub vsemu pa nekaj nasvetov za ribolov v Slovenskem lavotju. Sonce bo te dni vzšlo že ob 6. uri zjutraj, zašlo pa nekaj minut po 18. uri. Skratka, dan bo trajal več kot 12 ur. V sredo 18. marca ob 19. uri in 19 minut bo polna luna, 22. marca (nedelja) pa bo večerni začetek mraka. Zadnji krajec bo v četrtek (26.marec) ob 0131 minut zjutraj. O plimovanju pa vse pove ilustracija.
' 10 20 22 20
30	1310	23	4
8 40	17	10
5 20	18	80	8	00	17	10
18 30	610	19	40	800	20	50	8	30	21	10	»00	21	20
T';
3 00	14	40	3	20	15	00
yy Inv I réni I 8 47 17 90 4 8 41	17	54
/ 8 38 17 58 10 6 30 18 02 13 8 25 18 08
IL SOLE
i/g /•»* tram 16 8 18 18 10 >9 8 14 II 14 22 I 08 18 II
25 8 02 11 22
26 5 57 18 28
VEN
SAB
DOM
LUN
MAR
MER
GIO
Potem, ko smo prebrali članek Nade Mora-tove z naslovom ”Mi s hriba” smo se drug drugega vprašali, ati je to tisti nrio, Kjer tudi mi živimo. Gospa Moratova je gotovo dober zgodovinar in v njeno obvladanje pomembnih dogodkov v zgodovini naše skupnosti ne dvomimo. Vendar pa je zelo malo verjetno, da se, razen nje, danes še kdo ”s hriba” boji Atilov, čeprav ni bil Atil ampak Atila. Zato se lahko bojimo le Atil. Ravno tako malokateri "čitalniško navdihnjeni” hribovci razumejo narečje, ki ga navaja v svojem članku. To pa ne pomeni, da ne cenimo njenega truda in prizadevanj za ohranitev narečja ter ljudskega izročila pa njeno skrb za usihajočo vaško kulturo. Vendar, ali to pomeni, da se bomo morali ponovno učiti tisto, česar že zdavno ni več? Prepričani smo, da je treba bolj razvijati prosvetne dejavnosti v naših vaseh in da je bilo do sedaj posvečeno premalo pozornosti temu področju. V tem se strinjamo z gospo Moratovo. Ni nam pa jasno, kaj imamo gasilci opraviti s tem. Bomo morali kot ostale zdrahe vstran, ker nas Moratova noče na skupnem imenovalcu?
Želeli bi še opomniti, da nam gasilskega doma ni zgradila krajevna uprava, temveč naše lastne roke. Dom stoji zaradi prostovoljcev in ne zaradi uzurpacije izvršne oblasti, kot namiguje Moratova. Kdo bo zgradil trdnjavo pred "ideologijo potrošništva in pohodom barbarstva v našo naravo, človeka in njegovega duha?” Nada Morato poziva na plan mladino. Naj vas spomnimo, da je v našem Gasilskem društvu veliko mladih rok in glav.
Ko smo že pri "nas s hriba” bi bilo vredno omeniti, da takih ribiških ladij, kot so na sliki, ki spremlja članek z "nekaj besedami z vrha”, tu na vrhu še nikoli nismo imeli.
Upravni odbor Gasilskega društva Korte
Tri cvetke, tri
!
vprašanja •
Prva cvetka je (žal že) zrasla v S.Simonu, tik pred nosom hotela Halietum jo imamo stlačeno na vpogled in v čast. Na izolski zemlji so jo za svoj lasten interes zasadili ljubljanski graditelji. Ali bi lahko Izolani zgradili kaj podobnega v ljubljanskem Tivoliju? Eno figo !
Druga cvetka se (iz ure v uro) širi v zalivu pred Izolo. Gre za garažo velikanko, ki bo enajst mesecev na leto shranjevala jahte, katerih lastniki bodo dvanajsti mesec rekli Izoli čau čau ! Ali bi lahko Izolani zgradili v kakšni od tirolskih dolinic garažo za tisoč izolskih kamp prikolic ? Raaaus !
Tretja cvetka (na srečo) še klije v novem zazidalnem načrtu, ki naj bi uredil območje med Livadami in starim mestnim jedrom. Tu vmes naj bi, na edini še zeleni površini v mestu, zasadili še 345 stanovanjskih enot s pripadajočimi 552 parkirišči ! Za koga ? Več ponosa, Izolani ! Več spoštovanja in poštene skrbi za vse, kar smo dobili od starih izolanov v dar ! Vse, ki jim ni vseeno kakšno Izolo bomo predali zanamcem, vabim, da se oglasijo na tel. 65-677.
Dimitrii Krali
MANDRAČ - 1L MANDRACIIK) je štirinajstdnevnik krajevnih skupnosti občine Izola.
Preds. časopisnega sveta: MarijaSosič ; Uredništvo: Neva Zajc, Nataša Benčič Jelačini Mirjam Muženič, Gianfranco Siljan, Andrej Sumcnjak, Tonček Juriše-vič, Danilo Markočič, Vlado Ostrouška, Drago Mislej
Oblikovanje: Davorin Marc Odgov.urcdnik: Drago Mislej Naklada 6000 izvodov, cena izvoda 0 Sit Priprava GRAFF1T, tisk: Tiskarna Piran
našA svimska fiesa
Tudi Izola ima svojo Fieso. Dobrih 100 metrov od morja (nasproti avtocampa oz. ob Mehanu) je namreč sladkovodno jezerce v katerem še vedno živijo zlate ribice in postrvi ter gnezdijo nekatere redke ptice. Pravimo "še vedno” zato, ker je to jezerce že vrsto let prava greznica in smetišče za vse vrste odpadkov. "Jezerani” (tisti iz neposredne okolice) so sicer protestirali in se jezili na skrivne odlagalce strupenih in manj strupenih odpadkov a ni veliko pomagalo. Še posebej so se jezili zato, ker vodo iz jezera uporabljajo za škropljenje nasadov. O tem, kaj vse polivajo na solato in paradižnike raje ne razmišljamo.
Dober tek !
HJ8TI8CE
•tO.MAU CHF ' ™ VLHQA hVT V/.' ■
V izolski občini že tretje leto uspešno tekmujemo v akciji: "ZA ČISTE ZOBE" in izvajamo fluorizacijo na osnovnih šolah. Fluorizacija pomeni premazovanje zob z zdravilnim Fluor preparatom, izvajamo pa jo enkrat tedensko. Strokovno je dokazano, da so ftuorovi preparati (žele, kapljice ali tablete) edino medikamentozno sredstvo, ki utrjuje zobno sklenino, ščiti zobe pred delovanjem kislin ter s tem zmanjšujejo topljivost mineralnih snovi na zobeh. Na ta način zaviramo zobno gnilobo. Učinek se dopolnjuje z rednim čiščenjem zob.
To skušamo privzgojiti otrokom in staršem z različnimi predavanji in na tak način spremeniti higienske navade. Učiteljice, poleg izvajanja fhiorizacije, delijo učencem Fluonatril tablete. Rezultati sistematičnega dela z otroci so že vidni: pred leti je en otrok imel toliko kariesa kot ga ima sedaj cel razred; k zobozdravniku prihajajo otroci z umitimi zobmi, kar je bila v preteklosti največkrat izjema.
Tudi otroke v vrtcih učimo pravilnega in rednega umivanja zob. Pri tem delu nam dnevno, po jedi, pomagajo vzgojiteljice. Tekmovanje "ZA CISTE ZOBE” zajema učence od 1. do 4. razreda osnovnih Sol "Vojka Šmuc”, podružnico v Kortah in "Dante Alighieri”. Najboljši razred vsake šole se vsako leto udeleži regijske podelitve priznanj in nagrad v Kopru.
Akcijo zaokrožimo po šolah. Na vsaki šoli dobijo trije prvouvrščeni razredi lepe nagrade. Doslej so nam nagrade omogočili:
Doro - Izola, ALG - Izola, Galeb - Izola, Droga - Portorož, ACK - IPI Izola, Eicktromchanika Viler - Portorož, ZS Triglav - Koper, Tclmont - Koper, Croatia - Koper, Ljubljanska banka - Koper, Luka - Koper, Mercator - Degro posL Jagodje - Izola, Foto Benčič - Izola, PDUD -Izola, Alpetur Simonov zaliv -Izola, Mehano - Izola.
Priznanja "ZAJČEK so dobili otroci v vseh malih šolah in v italijanskem VVO od 3. leta naprej.
Da je naše delo uspešno gre zahvala učiteljicam in vzgojiteljicam, ki to delo opravljajo prostovoljno in so ga sprejele kot del vzgojnega procesa z otroci. l\idi letos nadaljujemo s to akcijo in pričakujemo podobno sodelovanje podjetij v Izoli oz. na Obali.
Marina ČOK, medicinska sestra
TfT)	T	7 t	Čpp	TP	(VO) V zadnji šte-
l\	l\	I	#	J I	11 L/ C	J 1 J	vilki Mandrača
smo poročali
(da	BOG	POMAGAJ)	ssset
\	/	Dobrava na pro-
testnem zboru. Danes, po slabih petnajstih dneh ugotavljamo, da je skupina najbolj vnetih krajanov le uspela prepričati lokalne oblastnike - ti pa investitorje v turistično naložbo Simonov zaliv, da izpolnijo svojo obveznost
Poleg dveh semaforjev imamo danes v Izoli tri - zadnjega na križišču, ki pelje v KS Jagodje-Dobrava. In začuda, tudi ta, na katerem je še pred slabim mesecem utripala le opozorilna rumena luč - dela. Prav tako so investitorji uredili javno razsvetljavo in kot pravijo udeleženci v prometu tudi talne oznake. Res, vse je na svojem mestu a hkrati urejeno tako, da bog pomagaj. Prehodi za pešce vodijo v grmovje ali obcestne table, cestne oznake se prekrivajo, največja mojstrovina pa je prav "speljava” samega križišča. Zdaj se namreč dogaja, da tretji čakajoči avtomobil pred semaforjem za prehod iz Izole v Jagodje že čaka pred prejšnjim križiščem, saj je načrtovalec skozi čakajočo vrsto speljal prednostno cesto. Pozabil je tudi na možnost neposrednegr. vključevanja v promet vozil, ki zavijajo na desno, prav tako je zgrešeno speljano zavijanje v levo za vozila, ki prihajajo iz smeri Portoroža.
Prav radi bi vedeli, kateri prometni inšpektor je izdal uporabno dovoljenje za to prometno zmedo, ki jo dovolj jasno dokazuje že to, da je -prej sicer nevarno križišče-že postalo pravi prometni zamašek.
Krajani Jagodja, Id so zahtevali semaforizacijo in ureditev križišča so seveda pri tem še najmanj krivi.
Sport maestral
Vabi v svoje športno rekreativne prorame Izolanke in Izolane vseh starosti
a. Športna delavnica za predSolske otroke
1. Otroci od 2.do 4. leta - torek in petek od 17. do 18. ure 2. Otroci od 5.do 6. leta - torek in petek od 16. do 17. ure. Vadba poteka v telovadnici vrtca v Livadah
R KOTALKARSKI IN PLAVALNI TEČAJ za otroke od 4. do 6. leta starosti
C. EURORITEM - aerobna gimnastika Vadba je namenjena dekletom in čenam od 20. leta dalje-Vsak torek in petek v večernih urah
PRIJAVE SPREJEMA: "SPORT MAESTRAL”, Tone Barič, Kraška 1., Izola vsak pon.in sredo in četrtek od 15.do 16. ure Tel. 61-013 oz. 63-850 (po 20.uri)
Draga teta iz Amerike !
Sem strankarsko neuvrščena, pa sedaj Čutim tak energetski predvolilni naboj, da ga zaradi psihičnega zdravja moram sprostiti. Upam, da si pri moCeh in da boš prenesla. Že pet let je odkar sva z Urbanom v Izoli. Imam krasno službo (kar je tu prej izjema) in krasno družbo. Sem Izolanka. Ni mi Čudno to reCi, ker je tu morje folka, ki trdi isto, pa ima pol ali Se manj veze z Izolo kot jaz. Glavni problem: Slovenci imamo tolk mal morja, pa tolk nam je zanj, pa vsi Čutimo to lepoto pa tko naprej... Jaz pa sem tu, pa me je pri tolikšni ljubezni in skrbi kar nekam strah. PoCutim se ogroženo. Šopamo v Evropo, fui hitro. K nam pa prihajajo s sveta in zahoda nekakSni Evropejci in vsi polni dnarja in ljubezni do morja in poceni lepih krajev in ljudi. Fui fajn. Tolk fajn, da se je vnela vojna med tistimi, ki so za marino in tisitmi, ki so proti. Zadnji imajo Se varianto: proti marini na zahodu in za marino na vzhodu. Marinci obljubljajo eno samo svetlo, delovno, jahtno bogato in mestno Cisto prihodnost Izole. Ti bodo dali nekaj dela domačinom. Protimarinci so sedaj opazili, da mamo umazano moije (prej so ble samo uvožene alge iz Pada in pristen drek iz 10 000 riti) in so proti. (Velik izrek moje taSCe je: ne razumem, mogoCe sem Stupida, ampak sem veeno pruti). Ti Se niso povedali, kaj nudijo.
Ta zeleni Ljubljančani mislijo, da je tukaj, tud ko jih ni, samo sonce in da mi sam ribe lovimo in se sončimo. To pa je vsekakor za ohranit (za Ljubljančane in nekatere poslance). Domačini in jaz, ki sem se jim prištela, pa pensarti, kaj bomo delali tko zaSCiteni. Tovarne za sedaj ne delajo ali delajo zelo malo, pa je idustrijskih strupov v morju tolk manj. Problem je Se, ker Se vedno serjemo in rabimo ogromno denarja že samo za papirje za Čistilno napravo, kaj Sele za njeno gradnjo. Sam kaj, ko to fui smrdi in ni tema s katero bi si stranke v predvolilnem boju zasmradle svetle in rožnate obljube. Kateri American je Se zmagal s težko obljubo: "Davkoplačevalci, samo, Ce mene izvolite, bom priskrbel, da se konCno zgradi Čistilna naprava, uredi kanalizacije in mestno smetišče. Z mano boste srali in smetili kolikor boste hoteli!” Ljudje padajo na tople besede, na kilometre NaSe obale, na neokrnjeno naravo, ki jo bomo pazili... Zadnjic sem se zgubila v arhivu, pa sem najdla seznam opravljenih raziskav o morju, o pomorski usmeritvi, o turističnih potencialih Obale in zaledja, o zaledju, ki zaostaja, o obali, ki je prebukirana z gradnjami, industrija.. Kolk denarja so Spendali, pa kolk smo preuCeni, pa kolk ljudi je na temo doktoriralo, pa magistrirala pa kolk se to uporablja, pa niC ne ve! To je
33?.* -•
tako, kot v zakonih. Prej so bili slabi. Pol' je priSla svetla preteklost in prve volitve, pa smo dobili nove ljudi in nove zakone. Pa se ti zakoni med sabo ne marajo, prav tako kot njihovi ministri. (Tako si tudi razlagam zakaj se jih upošteva.) Zato tudi mislim, da so marinci in protimarinci zmenjeni med sabo. Kroži anekdota, da ni res, da imajo marinci slab inženiring pri organizaciji gradnje uradne zahodne marine, ampak da je to samo odraz dobrega sodelovanja s tistimi, ki so proti. Ni mi pa jasna da se Kortežani niso Se oglasili Morda Se niso preboleli krutega dejstva, da ne bodo imeli obalnega smetišča, ali pa se kregajo, kje bodo imeli svojo marino. Dol v Izoli jo ima že vsaka krajevna skupnost (celo Jagodje-na križiSCu v Simonov zaliv). To je tko kot s stolpnicami: ene so dobre in lepa ene pa bolje, da jih ni. Nikoli ne trpi zadosti tisti, ki kq zakuha, ampak tisti, ki se za njim rodi in mora to jest.
Pravzaprav sem vse to napisala, ker sem Stufa in imam poln kufr politike in strank in neuspelih tipov, ki sedaj priplavajo na površje in SCitijo domorodce in jim obljubljajo, kar si oni želijo sliSat. Sloni pa Se naprq pasejo travo in neopazno gredo mimo. Kje so tisti modri starci iz pravljic, ki vedno najdejo pravo Storijo, po kateri je vse malo sram in vsem milo pri srcu, da so spregledali, da tudi Ce noCemo, vsi živimo na isti zemlji in pod isto kapo. Da to, kar olepSamo ali uničimo, pustimo v enaki meri otrokom svojih sovražnikov in svojim. Ko nas ni, ne kontroliramo in ne moremo vplivati na niC. Cao, pa ostanite Se naprej z nami in pozdravite strica Avstrijca VaSa Monca p.s.
Prosim, nikar ne mislita da je to uradna slovenska slovnica. To je moja Se ne-preCiSCena pluralistična verzija združene ljubljanščine in primorSCine z rahlim navdihom zelene Štajerske.
JOLLY
Marija Marušič STRMA POT 2, Jagodje-Izola Tel. 62-116
ŠPORTNA KONFEKCIJA - CONFEZIONI
Najnovejša trgovina v IZOLI ! ! !
Izključno uvozni artikli priznanih tvrdk JEANS, NOGAVICE, TRENIRKE, SPODNJE PERILO, ELEGANTNA OBLAČILA ZA MLADE
ekskluzivno zastopstvo vrhunskih ur ZZERÒ Odprto od 8. do 13. in od 15.30 do 20. ure Odprto tudi ob nedeljah !
Je kateri od teh avtoradijev vaš ? Če ste ga prepoznali in Ce vam je izginil pred kratkim, potem se javite na izolski policijski postaji. Tam so jih namreč zbrali kar nekaj po uspešni akciji v kateri so prijeli domačina R.D., ki je januarja vneto zbiral te stvari po tujih avtomobilih. Mimogrede so med akcijo prijeli še koprčana A.R., ki je baje prvič poskusil podobno srečo v Izoli in priletel naravnost v past. Če je radio vaš in to lahko dokažete ga boste seveda dobili nazaj.
- Fitipaldiji še vedno ne mirujejo. Koprčan V.M., sicer stari znanec prometne milice je 6. marca ob 23. uri pri Parangalu dobro razbil avtomobil Fiat 132, ko ga je zaradi neprimerne hitrosti (omejitev je 30 km/h) zaneslo v ovinku. Za posladek pa je še vozil brez vozniškega izpita.
- Tudi Kranjčan G.D. je imel nočno dirko, ki se je 29. februarja končala na tabli diskonta KRAS na začetku drevoreda 1. maja. Namesto voznika je "bolho” vozil alkohol in to bistveno hitreje kot avtomobil, gume in cesta zmorejo.
- Na policijski postaji so še povedali, da je stalna nevarnost požarov. Enega takšnih so v Kortah pogasili šele domači gasilci s pomočjo profesionalcev iz Kopra.
- Nadaljevanje rubrike Morilci so med nami sledi v naslednjem Mandraču.
Ribja restavracija v Ribiškem mestu
..gftitM"
Branko & (do
.1r attona.^
Ko boste izbirali kraj za poslovno kosilo ali prijeteno snidenje s prijatelji
VIDEO JON
IZOLA, Istrska vrata 4
1)1 IOT SIIOTS - K
2) ROBIN HOOD - A
3) STONE COLD - A
4) BURBS - K
5) THREE AMIGOS - K
6) MURDER IN MISSISSIPPI - D
7) DOUBLÉ IMPACT - A
8) SCARE CROWS - G
9) THE FABULOUS BAKER BOYS - D
10) DEAD CALM - A
Legenda:	G-glasbeni,	A-akcijski,	F-fantastika,
V-vojni, K-komedija, T-thriller, D -drama NA IZPOSOJO JE VEČ KOT 1800 FILMOV Nudimo še: audio in video kable, prazne kasete, izposojamo TV, vidcoplayerje in kamere IŠČEMO DEKLE ZA DELO V VIDEOTEKI !
Za zaprtimi vrati, je naslov kasete izolske rock skupine ZEBRA IMAGO. In čeprav so imeli ob njenem izidu vsi veliko povedati velja, da kaseta JE, da je na njej nekaj DOBRIH pesmi in da je vredna nakupa in poslušanja. Konec koncev gre za DOMAČO skupino, po dolgem
času eno redkih obalnih skupin, ki jim je kaseto založila DRUŽBENA firma (Helidon) in eno redkih, ki sploh kaj počne v mrtvilu obalne POP ROCK scene.
ZEBRA IMAGO niso inovatorji, njihova glasba ne gre izven okvirov znanega in preverjenega, pesmi so pisane na kožo več generacij. In predvsem: to ni kaseta rock frajtonaric in domovinskega onaniranja. Je samo glasba, ki Vam bo morda všeč. Poslušajte jo, morda boste spoznali, da imate v sosedstvu sposobne glasbene ustvarjalce in izvajalce. Kaseto imajo v GRAFFITu in v Primorskem tisku.
O novem slovenskem filmu TRIANGEL, ki ga je režiral Jure Pervanje, scenarij zanj pa je napisal Dimitrij Kralj, smo v Mandraču, ko je film še nrstajal, že pisali. Nadaljevanje zgodbe smo obljubili ob premieri filma, ki se je zgodila v petek, 6. marca v portoroškem Avditoriju.
V filmu, za katerega je levji delež denarja prispevalo Mi-nistret”^ za kulturo, prav tam jc bil tudi potrjen in izbrcn scenarij, je sodelovala vrsta znanih imen, med njimi kar nekaj Primorcev: Dimitrij Kralj - scenarij, Jure Prevanje -režija, Valentin Perko - direktor fotografije, Alenka Bartl -kostumografijo, Duško Milavec - scenografija, Zoran Predi.; - giasba, Boris Benčič - umetniški direktor in glavne vloge: Barbara Lapajne, Janez kof, Miran Domik-Plohl, Boris Cavazza, Alojz Svete in drugi.
Triangel, kot si ga je zamislil Dimitrij Kralj, je zgodba, ki se prepleta v .reh plasteh istega Casa: zgodba o Njej in njenih treh moških - možu, ki jc zaljubljen v avto, iluzionistu, ki se spozna na zvezde in angora zajce, profesorju, ki ve vse o zvoku. V scenariju je Kralj predvidel nekaj zanimivih dramaturških zapletov, veliko ljubezni do zelenega in še veC akcije.
Prav slednjega - hitre akcije, pa filmu manjka. Ob odlični fotografiji Valentina Perka / pozna se, da je režiser veliko delal kot direktor fotografije/, še boljši scenografiji Primorca Duška Milavca, nezgrešljivem umetniškem pečatu Izolana Borisa Benčiča in nekaj svetlih igralskih prebliskih (Alojz Svete, Goje Lešnjak), se film odvija mnogo prepočasi in ostaja brezčasen tudi v odnosu do temeti-ke, ki sicer hoče biti povdarjena, pa ji to ne uspe - ekologija, z zmesmi kriminalke in veliko humorja. S koncem, ki to ni in nas pušča z vprašanjem na ustih. Kljub naštetemu, filmu ne bi mogli očitati gledljivosti in Zelje po koketiranju z gledalcem. Morda tudi s sposojeno mislijo režiserja samega, da si je film TViangel treba ogledati... trikrat / k čemer je producent, Milan Ljubič zlobno pripomnil, da zato, ker ga gledalci prvič ne bodo razumeli/.
Ob osrednji slovenski premieri, ki je bila v portoroškem Avditoriju /tako kot tudi prejšnji, bistveno boljši Pervanjev film "Do konca in naprej” / pa bi morda veljalo zapisati še nekaj misli o dogodku samem, eprav je sprva kazalo, da bo ustvarjalska ekipa premiero zaradi zamere producentu, ker filma ni prijavil na "Slovenski filmski maraton 91”, bojkotirala ... se je zgodilo ravno obratno. Prišli so - in to množično! Pri predstavitvi na odru, takoj po izteku filma pa se je iz obnašanja večine prisotnih ustvaijalcev dalo čutiti jezo na producenta, lastno nezadovoljstvo za sodelovanje v filmu, ki ga morda niso sprejeli ”za svojega" in še kaj... Dalo čutiti pravim zato, ker naštetega nihče ni direktno omenil. In tako je primorsko občinstvo, veselo vsakega "osrednjega” dogodka, ki vsaj za kakšen dan prehiti slovensko prestolnico, še enkrat dobilo občutek, da se je Ljubljana "priklonila” Primorcem.
Verjamem, da si takšnih reakcij občinstva ustvarjalvi filma niso želeli, morda jih tudi opazili niso. In tako se je, hote, najbolj profesionalno obnašal Dimitrij Kralj, ki ga na premieri ni bilo, ker meni, da je svoje delo končal z zadnjo piko in podpisom pod scenarijem. Zadnja pika pri filmu pa ni napis "The end”, ampak krst pred občinstvom. Zanj pa tudi delamo, kajne?
Nataša Benčič Jelačin
MINI MARKET JAGODA Korte ( pri šoli )
Trgovina, ki jo boste radi obiskovali tudi tisti, ki niste ”s hriba”.
Odprta je vsak dan od 7.30 do 12.00 in od 14,30 do 19.00 ure. ODPRTO TUDI OB NEDELJAH od 730 do 12.00 ure
4
............?
3 ANGEL
GUIDO MERLOT, koprčan z delovno vizo za delo v Izoli (Non sono bello, pero ho fatto una faccia adeso...) se javno zahvaljuje stari in novi oblasti, da mu rešujeta družinski proračun. Oblastem zato, ker niso ukinile nekaterih pomembnih praznikov ( novo leto, pust, 8. marec ). Tisti, ki so ga videli na te praznike so povedali, da se je dobro spotil, kar ni nič čudnega, če vidimo v kakšni obleki je nastopal. Sicer spominja na nekoga a se ne moremo spomniti za koga gre (ha, ha...). Posnetek je nastal med uspelim pustovanjem v izolski Rivieri.
( Guido je v sredini zgoraj op.a. )
A ISOLA UNA VOLTA SE RIDEVA CUSSI’
(dalla raccolta curata negli anni ’80 dalla sig.ra Maria Kocjančič, allora insegnante della terza classe della Scuola elementare ”Dante Alighieri” di Isola)
E REMA CHE TE SE REMA Una volta quei de Piran i voleva far una scoribanda a Isola. I se ga pronta’ in gran segreto e, in punto a mezanote, i soldai se ga imbarca’, a faghela vede a quei de Isola, cossa che i xe boni de far. Al’ordine del capitano i se ga messo a remar. E rema che te rema, de Isola Gnanca segno. Finalmente i senti cantar i gali.
- Qua semo vissin - i disi.
Ma po’ un se volta indrio e a siga:
- Ma come? Semo de novo a Piran?
... I se gaveva dismentiga’ de molar la sima!
LA LUCE ’LETRICA
(Canzone che si cantava a Isola all’inizio degli anni ’30 quando i lampioni a gas furono sostituiti dall illuminazione elettrica. Erano gli anni del fascismo e qualche
V pustovanje so se dobro vključili tudi pri Delamarisu. Na predpustni večer so namreč (kot imajo sicer v navadi) spustili v zrak kar lepo količino črnih, debelih saj in tako sosedstvo (stanovalce, perilo, hiše in ulico)
prpnKIplr 1i v Himnilrsirclrp macVp
"Preoblečeni” se za brezplačno maskiranje zahvaljujejo, vendar za naslednje leto predlagajo naj pri Delamarisu izberejo kakšno manj "svinjsko” preobleko.
Namesto s sajami bi jih lahko (v sodelovanju z Argom) obdarili s konzervami, ki jih imajo v omenjeni tovarni že toliko, da so morali poslati iz tovarne celo delavce (na čakanje), ker je začelo zmanjkovati prostora.
Lahko bi se zgledovali po dobrodelnežih, ki so socialno ogroženim izolanom (v glavnem materam mlajših otrok) brezplačno razdelili nekaj kartonov osvežilne Bibite. Problem je le v tem, da je rok uporabe le teh potekel že pred štirimi meseci. Na zdravje !
gerarca, pensando che le parole avessero un carattere antifascista, come del resto lo avevano, fece arrestare chi la cantava e in seguito la canzone fu proibita.)
Come se senti i ga fato i progeti d’in piassa ale porte la luce i ne meti
in ne fa busi de qua e de la’ in ne fa busi de qua e de la’ povera Isola i ne ga rovina’.
Ala centrale i xe assai rabiai i speta i motori de sento cavai me se un cavalo se malera’ me se un cavalo se malera’ i metara’ la fia del podesta’.
Anche la luce la xe rivada i ne la passa per ogni contrada ma la fa ciaro poco che mai assai meno dei veci farai.
Cafe’ Centrale ga fato l’impianto i ne ga roto per duto quanto parla Gualtiero co so papa’ parla Gualtiero co so papa’ quanto coteci ne volara’.
Za svojevrstno podjetniško potezo so poskrbeli na osnovni šoli Vojke Šmuc. Ena od učiteljic je nadomeščala samo sebe medtem, ko je bila ueradno na bolniški. Nedvomno gre za dober recept, kako bi si lahko učitelji podvojili plače.
Neumorna izolska branjevka Celestina vstrajno išče še bolj znanega šerifa red. Drofenika, saj bi se rada z njim med štirimi očmi pogovorila o težavah, ki jih je omenjeni zakuhal. Med drugim Je namreč obrnil njeno stojnico tako, da je Celestina s hrbtom obrnjena proti strankam, gleda pa naravnost v svoj kombi, ki je tam seveda nepravilno parkiran.
Kaj si ljudje mislijo o komunalnih inšpektorjih in redarjih se da prebrati v občinski stavbi, na steni pred vrati komunalnega inšpektorja. Nekdo je namreč napisal:”Komunalni je mona!”. Prizadeti se je strinjal, saj pravi, da pameten človek ni pripravljen prevzeti takšnega dela.
Orjana, dolgoletna tajnica predsednika IS in SO, prevajalka, kulturna animatorka in sploh spiritus agens izolske občinske skupščine odhaja s tega delovnega mesta. Nekateri trdijo, da je to huje, kot če bi odstopila oba predsednika, ki jih je čuvala.
Za naslednjo številko Mandrača je v pripravi izmišljena zgodba o tem, kako je znani gospod Starman proti gradnji marine v Izoli, saj ta lahko škodi njegovemu projektu odkupa Adrije v Ankaranu, gradnji Casinoja in marine. Vsebina je seveda izmišljena, lahko pa se zares zgodi.
Kdo pravi, da so upokojenci brez moči. Njihova republiška zveza namreč najavlja, da bo hotel Delfin v bodoče namenjen samo domačim upokojencem, podjetni direktor Fujan pa naj bi postal navaden upravnik. Ukrep je povsem razumljiv, saj se v pogojih, ko gre v naši družbi vse k hudiču, ne spodobi poslovati z dobičkom, kot je primer hotela Delfin. Dimitrij Kralj zbira izolske zelene, vendar pravi, da ne gre za stranko ampak za interesno združenje ljubiteljev narave. Za boljše razumevanje mu predlagamo, da v naziv vzame kakšno drugo barvo, le rdečo naj raje pusti pri miru.
Hotelu Marina se kmalu ne bo več moglo zgoditi, da bi bil odprt samo za enega turista. V apartmaje na vrhu hotela se bo namreč vselila Demokratska stranka. Na ta način bo v Izoli demokracija zares najvišje.
UttAPRI
obvešč.!$W™^
Obnovili smo zaloge šolskih potrebščin, povečali smo zbirko knjig in ponudbo CD plošč in kaset. ( Lou Reed, Tribute to Elton John, De la Soul, Sugarcubes, Primal sc rea m , Prince)
Trg 22.ju1ija 6, Tel.62-022
(DM) Pa smo doživeli tudi to. Jugoslovanska izvozna in kreditna banka je zaprla vrata, za vrati pa so ostali prihranki, čeki, krediti, plačilne kartice in Se kaj. Še najbolj trdno so vrata zaprli v Izoli in reprezentančni objekt v srediSču mesta zdaj stoji prazen.
Varčevalci in drugi uporabniki storitev so sicer že slutili, da se dogaja nekaj nevarnega. Pred časom so namreč že zaman skuSali opraviti vplačila na plačilne kartice a jim to ni uspelo. Čekov te banke pa trgovci že nekaj časa v glavnem niso sprejemali, Se posebej pa po obvestilu, ki jih je obkrožilo pred dobrim tednom dni.
V koprski enoti JIK banke so sicer konec prejšnjega tedna opravili nekaj vplačil na tekoče račune varčevalcev, izplačil pa že ni bilo več.
Tako kot varčevalcev pa se godi tudi zaposlenim, ki so pri vsej stvari morda Se najmanj krivi. Enajst v Beograd premeščenih delavk Se vedno stavka, v centrali jih štejejo kot, da niso več v službi, to pa pomeni, da nimajo pravice niti do nadomestil za nezaposlenost. Podobno Strajka tudi 24 zaposlenih v direkciji za maloobmejni promet, ki ga je finančno urejala prav ta banka.
Na Banki Slovenije o zapletu ne dajejo izjav, dejstvo pa je, da bi lahko na sami JIK banki že pred tem lahko storili nekatere korake v smeri organiziranja meSane banke ali celo osamosvojitve. Napačna ocena razmer je tako veijetno botrovala zlomu. In če bodo za zaposlene naSli nekakšno rešitev, kakšno rešitev lahko pričakujejo varčevalci ?
MArinka JA, MArinka NE
(VO) Grmenje in puščice so bile pred kratkim izstreljene iz Kopra v Izolo. Ali bolje rečeno, obalni zeleni so na tiskovni konferenci v Kopru odkrili javnosti vrsto nečednih poslov, vezanih na gradnjo izolske marine. Od nezakonitih, kamor sodijo protiupravno pridobljena dovoljenja, do ekoloških in ekonomskih, ki ne obetajo lepe prihodnosti že vidnim obrisom izolske naložbe. Naj bo tako ali drugače, medijska vojna ljubiteljev neokrnjene narave, ki so s svojim vplivom pomembno prispevali, da izolski Marinvest do danes še nima v rokah dovoljenja za nadaljevanje gradnje (rok je potekel 6. marca) je Izolanom naredila samo škodo. Po prvih ocenah je zaradi izgubljene gradbene sezone - junija naj bi v Izoli že pristajale prve jahte - škode za 2,5 miljona marie. Če pa bi se uresničile zahteve zelenih, da je treba gradnjo takoj zaustaviti - potem znaša škoda 7 miljonov mark - toliko denarja so investitorji doslej vložili v projekt V Marinvestu zaenkrat ne razmišljajo, da bodo morali ustaviti gradnjo. Tudi zato ne, ker vse do danes nimajo od ustreznih republiških ministrstev nikakršne obrazložitve, da bodo morali tako tudi ravnati.
So pa pripravljeni na vse. Uidi na tožbe, ki jih bodo vložili proti zelenim (Tihomiru Stepanovu, Žarku Preglju, Borisu Filliju in drugim), saj se vloženemu denarju ne mislijo odpovedati. Po zadnjih trditvah predstavnikov Marinvesta bo v Izoli v prihodnjih mesecih vroče. Tako na sodiščih kot ob sami Marini, kjer bo junija svetovno prvenstvo v jadranju in kjer bodo organizatorji, domači jadro klub Burja zardevali zaradi nedokončanih del, vezanih na marino.
Ob pripravi dokumentacije za vzdrževalna dela na stavbi v Gregorčičevi ulici 76 - palača Bcscnghi degli UGHI - &čemo podatke o originalnih dimnikih na tem objektu in podatke o tem, kakšen je bil vhod v dvorišče palače na mestu, kjer je sedaj zgrajen objekt bivše dimnikarske delavnice. Prosimo bralce Mandrača, ki imajo stare fotografije tega območja, da v uredništvo Mandrača sporočijo svoj naslov in da posodijo to dokumentacijo, da bi bilo možno pri posegu čimbolj vemo ravnati po originalnem stanju objekta.
Levo od tega teksta je kopija posnetka iz leta 1967 in prosim za vaše sodelovanje.
Referent za prenovo Stepanov Cvetana, arh.
Naša razišljanja o tem, ali naj 2. Oktober - popravljalnica ladij-ostane v Izoli ali ne, so že dobila epilog. Vsaj tako lahko sklepamo iz obvestila stečajnemu upravitelju, kjer izolska izvršna oblast ne nasprotuje novim programom ladjedelnice. To pa ne pomeni nič drugega kot ugotovitev, da bi bila naložba v turistično usmeritev ob samem vhodu v Izolo predraga investicija, ki bi zelo počasi vračala vložena sredstva. Ladjedelnica torej ostaja, ni pa še lastnika, ki bi skrbel za izpeljavo novih programov. Nedavna licitacija, ko so 2. Oktober prodajali na javni dražbi ni uspela, kar pa še ne pomeni, da lastnika ne bo. Ob zadnjem sklepu izolskega IS se ponovno veča interes slovenskega gospodarstva za odkup ladjedelnice.
Vlado Ostrouška
Ali je bil
NA TEM MESTU PORTAL IN KAKŠEN JE BIL?
In Memoriam
V eni od prejšnjih številk Mandrača smo začeli objavljati nekatera manj znana dejstva o Izoli, ki jih je leta 1962 v svoji diplomski nalogi zapisal naš someščan Viktor Vrabce. Prišli smo do konca 19. stoletja, danes pa gremo naprej..
"Izola, ki Je bila prej nepomembna vas, je sedaj postala industrijsko središče Slovenske Istre. Nastajal je tudi delavski razred z napredno miselnostjo in kmalu zasledimo številne izobraževalne kroZke, med drugimi posebno pomemben krožek esperantistov.....
....Jo vrsti zelo plodnih let je Izolo zadelo usodno leto 1914. Avstrija je napovedala vojno Srbiji, naslednje leto pa je vstopila v vojno še Italija in zaradi bližine fronte je bila v Izoli industrija paralizirana. Podjetje "Anglo-Avstrijska banka” kot močan oskrbovalec avstrijske vojske, je preselila tovarno v Scharlinz pri Linzu, medtem ko so morali ”War- hanek”, "Naming-her”, "Degrassi” in "Nardone” zapreti tovarne. V Izoli je nastopila beda in lakota. Leta 1917 se je stanje še poslabšalo zaradi velike suše, ki sta jo spremljala kuga in španska mrzlica. ”
Po mirovni pogodbi leta 1918 je Izola prišla pod Italijo. "Tovarne so leta 1920 preimenovali in sicer:	"Anglo-avstrijsko
banko” v SA. Conservifici”, Giorgio Sanguinetti pa je postal lastnik tovarne "Warhanek”, ki je kmalu prišla v roke druZbe "Arrigoni”. Podjetje "Degrassi” se je preimenovalo v "Torregiani”.
Istočasno je ”S.A. Conservifici” prevzelo tudi prostore ”Namingher”-ja in jih spremenilo v skladišča. Lastniki so, pod novimi imeni, proizvodnjo še povečali. "Arrigoni” je začela proizvajati, poleg ribjih kon- zerv, tudi razne predjedi in zelenjave, uvedla je tudi proizvodnjo jušnih kock. Z osvajanjem novih proizvodov je podjetje "Arrigoni” močno prehitelo svoja konkurenta ”S.A. Conservifici” in "Torregiani”. Slednja se je ukvarjala izključno s predelavo rib, ker pa ni bila konkurenčna, je Ze leta 1937 prenehala obratovati. Tovarno je odkupila firma ”S.A. Conservifici” in jo spremenila v skladišče. "Arrigoni” je medtem razširila svoje prostore z gradnjo novega poslopja. Podjetje ”S.A. Conservifici” je pričelo graditi tudi svoje ladjevje, združilo privatne ribiške ladje in jih opremilo z motorji. Prvi lastnik tega podjetja je bil bogati tržaški industrijalec Stoka, nato pa je prešlo v roke odvetnika in fašističnega prvaka Alessija, ki je užival veliko podporo v rimski vladi. Alessio je preimenoval podjetje "S.A. Conservifici” v "Ampelea”. Ladjevje "Ampelea” je bilo organizirano na avtonomni osnovi s sedežem v prostorih bivše "Torregiani”, ki se je preimenovala v "Itala”. Po zgledu "Ampeiee” je organiziral svoje ladjevje tudi "Arrigoni”. Leta 1940 je imela "Ampelea” 21 ribolovnih enot, "Arrigoni” pa 17. V času druge svetovne vojne je izolska industrija še vse intenzivneje obratovala do leta 1943, ko so Nemci okupirali tudi to ozemlje, zaplenili vse boljše ladje, omejili ribolov in odpeljali v pregnanstvo zavedne delavce. 29. aprila 1945 je Izoli prinesla osvoboditev JLA.”
Nadaljevanje prihodnjič
Slovensko ribištvo je v knock down-u, ravnodušni sodniki pa mu štejejo do deset. Dogovor med slovensko in hrvaško vlado oziroma ustreznimi ministrstvi in komisijami se namreč izteka tako, kot so pravi pesimisti napovedali. Slovenska vlada bo namreč sosednji državi ponudila predlog sporazuma o sodelovanju na področju morskega ribolova, ki med drugim govori o možnosti izlova 3000 ton plave in 1000 ton bele ribe v hrvaškem morju. Zasebni ribiči pravijo, da je takšen sporazum pisan na kožo Delamarisu, zato se z njim nikakor ne strinjajo. Tudi predlogi o vlaganju v marikulturo jih ne pritegnejo, kaj šele tisti o skupnem varovanju življenja v morju in o znanstveno raziskovalnem delu. Obeta se torej "vesela” ribiška pomlad.
Da so časi resni in težki, je v lanskem
decembru zaslutila tudi jata cipljev, ki je s Hrvaške pripotovala v sečoveljski zaliv, da bi si odpočila in tu poskrbela za nov ribji zarod. O dobrih namerah cipljev pa so že vsa leta, odkar so pred 800 leti prvič izpeljali lov na okusno belo ribo, seznanjeni Delamarisovi (bolje piranski) ribiči, ki so tudi tokrat dobili ustrezno dovoljenje za enkraten ulov. Toda, pravega ulova ni bila Kaže, da so ciplji letos pravočasno zaznali nakane ribičev in v januarju odpluli prek slovenske meje v Italijo. Baje zaradi onesnaženosti moija. Namesto tradicionalnega praznika ob zajetju jate so v "Ribi” seštevali škodo oziroma stroške ulova. Kar za 400 tisočakov se jih je nabralo. In verjetno ni skrivnost, kdo jih bo na koncu plačal.
Vlado Ostrouška
(DM) V sili vrag še muhe žre in ko gre k vragu vse, kar prinaša kakršenkoli dobiček, gre k vragu tudi obrt. Predvolilne obljube o olajšavah za obrtnike, še posebej tiste, ki sodijo med takoimcnovanc proizvajalne in storitvene dejavnosti so zbledele v pozabo, odletele v nebo in sc vrnile kot huda ura, ki že tolče po pameti in žepu večino slovenskih in seveda tudi izolskih obrtnikov.
Pustimo ob strani dejstvo, da kurbc govorijo vedno o poštenju, vojaki o ”skračenju”, obrtniki pa o davkih, vendar je res, da se jih zadnje čase lotevajo vsi po vrsti Država z novimi in novimi ukrepi davčne politike, vse mogoče družbene dejavnosti z raznimi prošnjami za sponzorstva, stanovanjska s povišanimi stanarinami itd. Najnovejši cvetki sta vzcveteli prejšnji teden.
Trgovci so namreč iz uradnega lista izvedeli, da morajo ob vsakem artiklu, ki ga dajo na polico izpolniti še obrazec s 13 podatki o artiklu ( od osnovne cene do marže, prometnega davka, prodajne cene, zaloge itd). Za tiste, ki imajo v prodajalni po nekaj sto artiklov je to seveda strahotna obremenitev, saj morajo te obrazce izpolniti že za čas od 1. februarja tega leta. Predvolilne obljube o olajšavah pri poslovanju in vodenju poslovnih knjig so sc tako spremenile v farso, ki bi sc je sramoval še največji birokrat rcalsocializma.
Novo presenečenje prihaja z domačih logov. Na stanovanjski skupnosti sicer trdijo, da so le uskladili najemnine z republiškim povprečjem, v prevodu pa to pomeni, da so sc povečale za približno 300 odstotkov.
Zc pred tem je bilo slišati vesti, da vse več obrtnikov vrača obrtna dovoljenja, ker enostavno nimajo več denarja za preživetje, ob teh najnovejših šokih pa bo gotovo pobralo še marsikoga. Zaskrbljuje predvsem to, da prvi udarce pobira storitvene dejavnosti, ki jih je tudi v Izoli vse manj
Ob tem pa sc v obrnem združenju obnašajo, kot da sc nič ne dogaja. Ali je možno, da jih niti padce udeležbe na vsakoletnem novoletnem obrtniškem plesu ne skrbi?
Odgovor IzvrSnega sveta Skupščine občine Izola na objavljeni intervju ministra JazbinSka v Primorskih novicah IzvrSni svet SkupSčine občine Izola je na svoji redni seji dne 10. marca 1992 obravnaval izjave, ki jih je minister Jazbi-nSek dal za Primorske novice. V intervjuju, ki je bil oblavljen 6. marca 1992, minister izjavlja: "Kakorkoli obračate, je Ma-rinvest zasebna firma, ki je prišla do naravnega bogastva brez natečaja. Lokalna struktura je postopek speljala mimo zakona, izvrSna oblast se je napletla z zasebnimi investitorji. Druga težava je v tem, da sta morski in kopenski del marine popolnoma neuravnovešena. Sodim, da se bo treba na miru vsesti z vsemi akterji in se pogovoriti kako naprej.”
IzvrSni svet take izjave odločno zavrača in jih ocenjuje za neprimerne za ministra iz naslednjih razlogov.
1) Podjetje Marinvest, ki ga minister proglasa za zasebno podjetje, so ustanovili : gradbeno podjetje Stavbenik Koper; podjetje Galeb Izola in turistično podjetje Simonov zaliv. Soustanovitelj je tudi obrtnik Paliska Ivan (predsednik Obrtnega združenja v Izoli) in sicer zato, da je podjetje Marinvest lahko po takratni zakonodaji pridobilo status meSanega podjetja.
2) Brez natečaja je Marinvest dobil zemljišče zaradi kcmunalnega opremljanja. Komunalno opremljeno zemljišče je Marinvest dolžan po pogodbi vrniti občini, ki potem izvede natečaj. Tako razmerje je bilo vzpostavljeno potem, ko je "Toplakova komisija” naložila družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da preko so-diSča proglasi za nično pogodbo, v kateri je občina dejansko v skladu s sploSno prakso, Marinvestu prenesla komunalno ne v celoti opremljeno zemljišče. Potem, ko je bila prvotna pogodba spremenjena, je družben', pravobranilec tožbo umaknil. To pomeni, da je stanje sanirano v skladu z zakonom. Minister je s temi dejstvi seznanjen.
3) Minister izjavlja, da je lokalna struktura speljala postopek mimo zakona. Minister oziroma ministrstvo nas do sedaj ni obvestilo o kakršnikoli nezakonitosti, kar pomeni popolno nekooperativnost upravnega organa.
Obstaja veljaven zazidalni načrt, ki ga je sprejela občinska skupSčina (o veljavnosti je za nameček presojalo tudi ustavno so-diSče in ni naSlo pomankljivosti), obstaja veljavno lokacijsko dovoljenje za I. etapo I.
faze Marine, ki ga je izdalo "Ministrstvo za okolje” že v času ministra JazbinSka, obstaja veljavno gradbeno dovoljenje, na osnovi katerega je zgrajen valobran kot najzahtevnejši in najdražji del Marine. Informirani smo tudi o internem dopisu, ki so ga ministrove strokovne službe pripravile ministru Jažbinš-ku, v katerem mu med drugim pišejo, da je bil dosedanji postopek zakonit in da je gradnjo marine možno ustaviti samo v soglasju z občinsko skupSčino ali z moratorijem v skupSčini Republike Slovenije. Kljub temu si je Jazbinškovo ministrstvo privoščilo molk organa po 60 dneh, v katerih bi morali odločiti o izdaji lokacijskega dovoljenja, e več, pozvalo je Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, da ne izda gradbenega dovoljenja za fazo, ki ima podlago v veljavnem lokacijskem dovoljenju. Zaradi tega si je tudi drugo ministrstvo privoščilo molk preko 60 dni predpisanih v zakonu.
Poznamo sicer politične pritiske, ki sta jih deležna oba ministra ter Številne tožbe, ki s strani nekaj "prijateljev” Marine dežujejo na njune mize. Vendar pa bi od ministrov pričakovali, da delujejo samo v skladu z veljavno zakonodajo.
4)	Minister Jazbinšek pravi, da se je izvrSna oblast spletla s privatnimi investitorji. To ni res. Dokler ni prišlo do zapleta z izdajo soglasij za nadaljevanje gradnje, je izvrSni svet sicer podpiral gradnjo Marine, vendar si je v Marinvestu izboril članstvo v nadzornem odboru s pravico veta, imenoval posebnega člana izvrSnega sveta za ekologijo prav zaradi Marine ter imenoval skupino za nadzor nad izvajanjem projekta.
Ob sedanjem zapletu pa se je izvrSni svet postavil poplnoma na stran investitorja, ki je v odnosu do dveh ministrstev, ki sta se zarotila z molkom, šibkejši partner. Razlogi za to podporo pa so:
- Gospodarstvo v Izoli je na kolenih. Stopnja brezposelnosti je preko 26 z vsemi socialnimi posledicami, ki gredo k tako grozljivi stopnji. Marina je edini pozitivni projekt, ki nakazuje izhod iz te situacije in obenem začenja s prestrukturirwanjem izolskega
gospodarstva v smeri turizma. V Marini namreč ne gre samo za priveze ampak tudi za hotele, restavracije, špotme objekte, različne uslužbenostne in servisne dejavnosti in Se marsikaj, kar se v Izoli lahko razvije.
- Projekt Marine se zavira sredi poti, potem ko je vanj vloženih že ogromno sredstev (preko 7 milijonov MM). To bi verjetno pomenilo Se dodatno brezposelnost v Izoli, saj bi investitorji zalogaj težko preživeli.
Posebne vrste ironija pa je dejstvo, da ministrstvo za okolje dovoli izgradnjo va-lobranov, ki zapirajo akvatorij, ne dovoli pa sanacijo tega akvatorija z regulacijo divjih izpustov, kar je med drugim predmet gradbenega dovoljenja, ki se za nas neznanih razlogov ne izda.
- Izola ima najslabšo komunalno infrastrukturo na obali. Prav projekt Marine leto v veliki meri rešuje s sredstvi komunalnega prispevka, ki je praktično edini vir; s katerim lahko začnemo resnejše posege. Republika Slovenija se do sedaj ni izkazala.
V preteklem letu smo se s štirimi projekti uvrstili v republiško financiranje, vendar sredstev nismo dobili, odvzeti pa so nam bili izvirni prihodki za komunalno raba
- Letos bo v Izoli svetovno prvenstvo v jadranju v razredu Evropa. To bo največji športni dogodek v mladi državi Sloveniji. Zaradi ustavitve gradnje Marine je najmanj, kar je pod vprašanjem, nivo organizacije.
- Postopek obeh ministrstev je daleč od tega, kar bi pričakovali od pravne države.
Poslano: Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, g. Miha Jazbinšek.
V vednost: Predsednik Izvršnega sveta RS g. Peterle - Minister za industrijo in gradbeništvo g. Rejc - Predsednik Predsedstva RS g. Kučan -član Predsedstva RS g. Plut - Predsednik skupščine RS g. Bučar - Minister za informiranje g. Kacin - Minister za turizem g. Paš , sredstva javnega obveščanja - delegati OS
Ste mislili, da boste zbežali pred roko davčne pravice 7 Nič ne bo. Italijansko pokojnino prejemate in država mora vedeti to. Sicer ste lahko prepričani, da to že ve (s pomočjo rep. pokojninske skupnosti ali pa po kanalih TKB-LB), zato razmislite, kaj boste storili. Če ste glavni kos pokojnine dobili pred letom 1991, potem se vam ni bati, da bi vam država veliko pobrala. Pobuda poslanca Pahorja sicer ni uspela, vendar je finančni minister Sešok pojasnil, da se bo plačilo davka v Italiji štelo kot akontacija za plačilo dohodnine za ta del vaših prejemkov in tako ta denar ne bo dvakrat obdavčen. V vsakem primeru pa se vam bo zgodilo, da boste iz kategorije slovenskih pokojninskih revežev prešli v razred pokojninskih skromnežev. Če ste lani prejeli vso zaostalo pokojnino boste malo na slabšem, saj je obdavčenje teh dohodkov v Italiji nekoliko nižje kot pri nas.
V vsakem primeru morate vedeti, da morate sami preračunati v tolarje vso italijansko pokojnino, ki ste jo prejeli lani. In kako boste to storili 7 V pomoč vam bo ta kurzna lestvica: OPOZORILO: Na Davčni upravi v Izoli sprejemajo prijave dohodnine VSAK DELOVNI DAN od 7. do 15.ure. Hkrati prosijo, da pohitite s prijavo, sicer bo zadnje dni marca velika gneča.
MESEC	DEM	ITL	USD	
Januar	900,0000	1,1966	13,5883	DIN
Februar	900,0000	1,1983	13,2886	DIN
Marec	900,0000	1,2064	14,3738	DIN
April	1.046,6667	1,4123	17,8525	DIN
Maj	1.300,0000	1,7523	22,3950	DIN
Junij	1.300,0000	1,7489	23,1079	DIN
Julij	1.300,0000	1,7460	23,3250	DIN
Avgust	1.300,0000	1,7385	22,6839	DIN
September	1.300,0000	1,7394	22,1476	DIN
Oktober	1.300,0000	1,7391	21,9060	DIN
Oktober	3200,0000	4,2803	54,2728	SLT
November	3.279,2507	4,3551	53,4017	SLT
December	3.680,9488	4,8676	57,4975	SLT
La scuola e una necesita’ o un male necessario? Viste le condizioni in cui versano le scuole dell’obbligo del nostro comune, pare che la scuola venga veramente trattata quale male necessario. Ambienti inadeguati, classi sovraffollate, turni mattutini e pomeridiani, mezzi didattici obsoleti, biblioteche poverette, ecc., certamente non danno alla scuola quella caratteristica che le compete. Un capitolo a parte e’ rappresentato dalla Dante Alighieri costretta a operare in quattro stabili dislocati, uno meno adatto dell’altro a rispettare i canoni della pedagogia moderna. Ora si cercherà’ di risolvere questo annoso problema con la costruzione di un nuovo edificio scolastico.
Sembra che siano già’ state individuate le fonti del suo finanziamento. Pero’ non gli e’ stato ancora trovato un luogo deputato. E’ vero che esistono dei progetti innestati in un recente parziale piano urbanistico, pero’ e’ altretanto vero che questi non soddisfano le esigenze delle istituzioni della nazionalità’ italiana di Isola.
Ultimamente abbiamo visto anche l’esito del concorso riguardante la ristrutturazione di Via Rivoluzione d’ ottobre. Tutti i progetti premiati proponevano pure la soluzione del problema della scuola elementare di lingua italiana. Pero’, stranamente, la stessa non ne sapeva niente di tutto ciò’. Superfluo sottolineare il malcontento dei diretti interessati. A questo punto ci chiediamo: la nuova scuola deve risolvere i bisogni dei fattori scolastici o deve appagare l’estro artistico degli architetti coinvolti? Dato che si tratta di progetti già’ premiati e, naturalmente, ben pagati, siamo fermamente convinti che predominante e’ stata e sara’ la seconda opzione.
Gianfranco Siljan
V osmih razredih osnovnih šol v Sloveniji je letos približno 28 tisoč učencev - zanje in za ponavljalce, običajno je takih od 1500 do 2000, bo jeseni v srednjih šolah 37 tisoč mest v 1176. oddelkih. Dovolj torej za pravilno izbiro! Kam torej po končani osnovnošolski obveznosti? Tistih neodločenih je, v primerjavi z minulimi leti, vedno več. Tako je razbrati iz analize namer in želja osmošolcev; prav tam pa tudi te, da je amlo takih, ki bi se želeli takoj zaposliti. 1790 učencev v osnovnih Šolah šestih južno Primorskih občin razmišlja tako: daleč največ, kar 23% jih želi v gimnazijo; v elektro programe jih namerava 6%, kar je približno enako kot lani; zmanjšuje se zanimanje za kovinarske smeri izobraževanja -lani jih je bilo 12%, letos le 10%; 18% osmošolske generacije se zanima za poklic ekonomskega tehnika in prodajalca - oba postajata ponovno zanimivejša, elje za šolanje v gostinstvu in turizmu ostajajo enake, je pa več interesa za šolanje v štirih letnikih, torej zahtevnejših programih.
Namere osmošolcev v naši občini: 13 jih želi v poklic turističnega tehnika (srednja gostinska in turistična šola Izola), 15 avtomehanika (Srednja kovinarska in prometna šola Koper), 7 strojnega tehnika (prav tam), 14 prodajalca in 22 ekonomsko komercialnega tehnika (Srednja ekonomska šola Koper); 35 gimnazijskih maturantov (Gimnazija Koper), 12 elektrotehnik elektronik (Srednja pomorska šola Piran), 14 zdravstveni tehnik (Srednja zdravstvena šola Piran), 7 frizer (Srednja šola tehničnih strok Ljubljana), 3 veteranski tehnik (Srednja agroživilska šola Ljubljana) - 56 jih namerava v srednješolski program četrte stopnje, 131 pa pete stopnje. V Izoli lahko osmošolci izbirajo med dvema srednjima šolama:
Srednja ekonomska in kovinarska šola z italijanskim učnim jezikom (za prodajalce, ekonomske tehnike, strugarje, frezalce in orodjarje) Srednja gostinska in turistična šola (za kuharje, natakarje, kuharje-natakarje, gostinske tehnike, turistične tehnike in gostinske poslovodje)
V prihodnjem šolskem letu bo v razredu prvega letnika srednje šole največ 32 učencev in ne 38 kot doslej, spodnja meja pa naj bi se ustavila pri 28-ih učencih. Pred vpisom v srednjo šolo so učenci osmih razredov deležni vrste pomoči šolskih, svetovalnih delavcev in poklicnih svetovalcev Zavoda za zaposlovanje.
V teh dneh se mladi torej odločajo - razpis za vpis je bil že objavljen, mimo sta tudi informativna dneva v srednjih šolah. Konec meseca morajo učenci V domači osnovni šoli oddati prijavo za vpis. V kolikor ne bo posebnih preizkusov (Spretnosti, posluha za glasbo...) ki morajo biti objavljeni v razpisu za vpis, se bodo osmošolci v mesecu juniju vpisali v izbrano srednjo šolo in seveda priložili originalno spričevalo osmega razreda.
V času med obema navedenima postopkoma, prijavo za vpis in vpisom v srednjo šolo, bodo možnosti prenosa prijave iz ene v drugo šolo; v marcu in še zadnjič v maju bo skupinsko preverjanje znanja iz slovenskega jezika, matematike in iz predmeta, ki si ga bo posameznik izbral med tujim jezikom, fiziko, biologijo, kemijo, zgodovino in zemljepisom. Rezultati zadnjega preverjanja bodo lahko služili kot eden izmed kriterijev pri izbiri kandidatov v srednjih šolah, ki bodo omejile vpis. Klasičnih sprejemnih izpitov jeseni ne bo. čas za oddajo vlog za pridobitev štipendije je pomaknjen v poletne mesece in sicer za kadrovske do 15. julija letos, za republiške štipendije pa do 5.septembra.
Mirjam Muženič
HOTEL
Tomažičeva 10, Izola Tel (066) 63-522 int.392
doma: (066) 65-250
FFiFFtFF
FOTOLABORATORIJ
Potrebovali boste nov, slovenski potni list, vozniško dovoljenje...
Vrhunske barvne fotografije izdelamo v slabi uri.
Seveda pa znamo poskrbeti tudi za Vaše fotografske spomine.
S sodobno tehniko smo še boljši.
. „ -
Stojan Družina obvešča svoje redne kupce in tiste, ki nekaj dajo na elegantna in kvalitetna usnjena darila, da je obnovil zalogo z novimi, modernimi izdelki vrhunskih proizvajalcev..
IuAf* Rlp+J
DELAVSKA UNIVERZA Izola
Oktobrske rev.l, Tel.63-130
VPISUJE V TEČAJE ITALIJANSKEGA JEZIKA 1 in 2 ZA ODRASLE
ODPRTA	DOM
"Nazaj k nara Mesto nas stiska ii na podeželju pa je še d<
Rozana in (Korte 128, Tel pa dodajata še domačo druge istrske :
Vsak petek, soboto i 17. ure '
dobrodošli'
Če niste še nikoli bili v našem grosističnem skladišču in diskontni prodajalni v prostorih nekdanje Opreme (nasproti reševalne postaje), potem boste	c
težko verjeli naši trditvi, da ima- z mo vrhunsko ponudbo alko- .
holnih in brezalkoholnih pijač.	GROSIST
Ce ne verjamete nam verjemite	bajt MILOVAN
svojim očerriFPrepričajte se! Izola, Dantejeva 2
/
Ljubljanska 24 tel. 61-403
FOTOOPTIKA RIO ODSLEJ SE HITREJE IN KVALITETNEJE 7. razširitvijo poslovnih prostorov smo dvignili raven naše ponudbe. To sc boste prepričali, če sc boste odločili za kontrolo vida, natančno določitev leč ali svetovanje o izboljšavi vida. Z najsodobnejšo opremo in profcsijonalnostjo vam bomo pomagali pri težavah z vidom. PREPRIČAJTE SE !
Cvetličarna ORHIDEJA
NE LETAJTE OD CVETA DO CVETA. PRI NAS JE VSAK CVET VREDEN SVOJEGA IMENA.
ODPRTO NON STOP. OB NEDELJAH OD 8.do ll.URE
Kristanov trg 4. tel. 61-606
m
m
P
S & D
? %J %,/ I. Zxr «J I %J ^ Silva Filipčič &. Davorka l.uša
NOV PRISTOP K KMETIJSTVU V IZOLI !
AGROMARKET izola , Prešernova c.6 (stari kamnolom) KMETIJSKA MEHANIZACIJA, DELI IN PRIBOR, ORODJA, ZAŠČITNA SREDSTVA, GNOJILA, KRMILA, SADIKE IN SEMENA, HOBI PROGRAM, VSE ZA ČEBELARSTVO, GRMOVNICE IN PISANO CVETJE
agris d.O.O. - proizvodnja - trgovina - svetovanje
- produzione - commercio - consulenza
7.30-19.00 SOBOTA 7.30-13.00 Tel. 65-321
Tudi med oddihom v zanesljivi družbi
Na izlet ali na počitnice, s seboj vzemite zavarovanje Adriatic. Sprašujete zakaj? Nezgode ne poznajo oddiha, nezgodno zavarovanje pa ni posebno velik strošek. Premijo in zavarovalne vsote si lahko ogledate v spodnji razpredelnici.
Nezgodno zavarovanje za počitnice, dolge 10 dni
zavarovalne vsote		premija
nezgodna smrt	invalidnost	
500.000 SLT	1.000.000 SLT	398 SLT
Strošek torej ni velik, kritje pa je precejšnje.
Nezgodno zavarovanje Vas bo namreč spremljalo vsak trenutek, ko boste na poti s turistično
agencijo, od odhoda pa do vrnitve domov. Zavarovani boste med potjo, na smučišču in izven njcga.Nczgodno zavarovanje je le ena izmed možnosti zavarovanja med počitnicami ali potovanju.
Veliko obsežnejše je turistično zavarovanje, ki krije naslednje nevarnosti:
1 / tatvino vozila ter stroške reševanja in prevoza zaradi nesreče ali okvare vozila;
2 / smrt, trajno invalidnost, stroške zdravljenja in stroške prevoza umrlega zavarovanca;
3 / tatvino, vlomsko tatvino, rop ter uničenje ali poškodovanje prtljage in osebnih stvari;
4 / odgovornost zavarovanca;
5 / prekinitev turističnega potovanja ali letovanja ali kasnejšo vrnitev z njega.
Turistično zavarovanje je mogoče skleniti v naslednjih kombinacijah: kombinacija A zajema vse prej navedene nevarnosti kombinacija B zajema vse nevarnosti razen 1. člena.
Pokličite nas, na vsa vprašanja Vam bomo z veseljem odgovorili.
Nasvidenje in lepo se imejte
d.gentfi.o.0.
pooblaščena agencija Cankarjev drevored 4, izola tel.: 63-611
4
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
rtUMUKSKA ti H MSI US It. A
UJBA
OPER
TEL. (066) 36-OtO
F%^rrarskTÌo
(Ogrlica) TF.L 38-035 GORTANOV TRG (Obrtni dom) TEL. 21-182
LETNO MESEČNO
HRANILNE VLOGI-avista - na vpogled	113%	6,61%
vezava za 1 mesec	248%	11,14%
vezava za 2 meseca	253%	11,27%
vc/mva i.a 3 iiie&cwo	257%	11,30%
vezava za 6 mesecev	263%	11,54%
vezava za 12 mesecev	270%	11,72%
TEKOČI RAČUNI
avista - na vpogled dovoljen limit na TR nedovoljen limit na TR	113% 257% 346%	■ «;«% 11,38% 13,50%
ŽIRO RAČUNI		
pozitivna stanja okvirni kredit na ŽR	113% 270%	6,61% 11,72%
KREDITIRANJE OBRTI		
kratkoročni krediti najm.294% po razpisu občine Koper 264% ob zavarovanju pri Croati» 65%
11,56%
Bravo. Kar 23 vas je uganilo, da je prehod za pešce iz prejšnje uganke na znanem križišču v Jagodju. Žreb pa je bil naklonjen Sandiju Uroševiču	(A.Vale-
nčič a 10/8) iz Izole.
Sandi, javi se v Mandraču ! Novo vprašanje: Kaj si ogledujejo Izolani, ki so na tej, sedem let stari fotografiji ? Odgovore čakamo na znanem naslovu.
4.33%
M A
C C H I O
■HB