Iz domače in tuje prakse Poročilo o D. delavnici javne gozdarske službe "Gozdna rastišča in razvoj sestojev na Sežansko-Komenskem Krasu" (Sežana - Lipica, 24. - 25. november 1998) V okviru javne gozdarske službe, ki jo po zakonu o gozdovih opravlja tudi Gozdarski inštin.tt Slovenije (GIS), sta posebej pomembna prenos znanja in razis- kovalno-razvojno sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije, predvsem s ciljem iskanja odgovorov na najpomembnejše probleme usmetjanja razvoja gozdov, s katerimi se javna gozdarska služba srečuje v ope- rativi. Sodelovanje in prenos znanja v obliki delavnic se je p1ičelo v preteklem letu z izvedbo prve takšne delavnice: "Gozdna tla- temeljna sestavina gozdnega ekosistema". Letos smo podobno delavnico pripravili na Sežansko-Komenskem Krasu, razširili pa smo jo tudi na področje gojenja oziroma usmetjanja razvoja gozdov. Namen letošnje delavnice je bil: (1) spoznati zna- čilnosti najpomembnejših gozdnih rastišč (kamnine, tla, klimo, vegetacijo) in sestojev na Sežansko-Ko- menskem Krasu ter (2) proučiti zakonitosti rasti in naravnega razvoja starejših sestojev črnega bora - kot podlago za oblikovanje prilagojene strategije sonarav- nega obnavljanja borovih sestojev na nizkem Krasu. Tematika delavnice je biJa razdeljena na teoretični del v obliki predavanj - ta je prevladoval - ter praktični del v obliki terenskih predstavitev. Prvega smo pripra- vili pretežno raziskovalci GIS v sodelovanju s strokov- njaki ZGS, pri drugem pa je bilo obratno. Tako pri prvem kot pri drugem so sodelovali tudi zunanji sode- lavci (6 predavateljev). Prvi dan so bile v devetih referatih predstavljene naslednje splošne teme: gozdnovarstvena, gozdnogo- jitvena in gozdnogospodarska problematika nizkega Krasa; geološke in pedološke razmere, pedofavna goz- dni11 tal, vloga mikorize pri obnovi gozdov, podnebne razmere in biogeokemični ciklusi, avtohtone drevesne vrste ter značilni gozdnovegetacijski tipi, vse za ob- močje Sežansko-Komenskega Krasa. Na terenu so bili z vidika geologije, pedologije in fitocenologije podrob- neje predstavljeni štirje nizkokraški gozdnovegetacij- ski tipi (toploljubnj gozdovi črnega gabra in malega jesena, monokulture čmega bora na boljših rastiščih, pretežno čisti cerovi sestoji ter ohranjeni me.šani goz- dovi hrasta in belega gabra). Na vseh objektih je bila okvirno predstavljena tudi gozdnogojitvena problema- tika (cilji in predvideni ukrepi). Težišče razprave ude- 34 ležencev je bilo v tem dnevu (z izjemo zadnjega objek- ta) usmeijeno v rastiščno problematiko. Drugi dan je bil namenjen predvsem ekološki in gozdnogojitven! problematiiO čmega bora na Krasu. V desetih referatih so bile predstavljene naslednje te- me: gozdni požari in njihov vpliv na gospodaijenje z gozdovi, bolezni in škodljivci čmega bora, značilnosti gospodarje~a z gozdovi v preteklem obdobju, proiz- vodna sposobnost borovih sestojev, dendroklimato- \oška analiza črnega bora ter projekt "Rast in naravni razvoj starejših sestojev črnega bora na Sežansko-Ko- menskem Krasu", ki smo ga skupaj z ZGS zastavili za potrebe te delavnice (v njegovem okviru so bilj pred- stavljeni cilji, raziskovalni objekti in metode ter rezul- tati s področja pestrosti talnih tipov in vegetacije ter podnebnih, ekoloških, okoljskih in gozdnogojitvenih vplivov na rast in razvoj drevja in sestojev). Terenski del se je odvijal v starejših monokulturah črnega bora na Kobjeglavi, kjer so bili predstavljeni razvoj sestoj ev v preteklosti, povzetki preteklih in novih raziskovanj, posamezne faze naravnega razvoja sestojev ter način uspešne naravne obnove čmega bora (z robnimi seč­ njami v večjih jedrih). Težišče živahne terenske raz- prave je bilo usmerjeno v problematiko naravnega raz- voja sestoj ev, v oblikovanje gozdnogojitvenih ciljev ter v strategijo obnove. Ker strokovno-znanstvenih ugo- tovitev ter gozdnogojitvenih izkušenj in (tudi različnih) predstav posameznih udeležencev o nadaljnjem usmer- janju naravnega razvoja b01·ovih sestoj ev - zaradi zelo omejenega časa, pa tudi zahtevnosti in občutljivosti kraške borove problematike- na terenu ni bilo mogoče usklajeno in celovito zaokrožiti, smo po zaključku delavnice, pravzaprav bolj seminaJja, to storili v okviru posebne ožje strokovne komisije. Tako izoblikovane in usklajene temeljne gozdnogojitvene usmeritve za ravnanje s starejšimi borovimi sestoji pa bodo za Kras neposredno uporabne. Ob tem ostaja problematika ob- nove sestoj ev čmega bora, ki se je pravzaprav s tem seminatjem .šele pričela proučevati, aktualna še naprej tako na raziskovalni kot tudi strokovno-operativni rav- m. V zvezi z vtisi in pobudami udeležencev za pripravo nadaljnjih delavnic/seminarjev v okviru javne goz- darske službe bi kazalo poudariti predvsem naslednje: GozdV 57 (1999) 1 1) Izražen je bil močan interes delavcev ZGS za na- daljevanje tovrstnih ah podobnih oblik prenosa znan- ja v bodoče (npr. po vzoru nekdanjih republiških gozdnogoj itvenih seminarjev). 2) Podane so bile rudi nekatere konkretne pobude za izbiro prihodnjih gozdnogojitvenih tematik (npr. na- daljnje obravnavanje problematike črnega bora tudi v drugačnih razmerah, obnova nižinskih (hrastovih) gozdov, gospodarjenje v bukov ih in jelovo-bukovih gozdovih, problematika panjevskega gospodarjenja itd.) . 3)Nekateri udeleženci so bili mnenja, da bi bila po- trebna razširitev problematik (npr. na krajinsko pod- ročje, na področje živalske komponente ter v eko- nomsko vrednotenje). Skladno s tem naj bi bile torej tematske delavnice v bodoče še kompleksnejše. 4) Potrebno bi bilo predvsem več časa za terenski del, posebej za zaključno razpravo oziroma oblikovanje sklepov na mestu samem. Na podlagi mnenj sodelujočih ter naših izkušenj pri pripravi in izvedbi delavnice bi za pripravo bodočih delavnic veljalo upoštevati zlasti naslednje: 1) Na tematskem delu delavnice naj bi sodeloval tudi širši krog strokovnjakov ZGS (ne glede na t. i. ob- močne "bariere''). 2) V bodoče bi lahko delavnice, ki bi bile posvečene le prenosu obstoječega znanja (= izobraževanju), katerih priprava običajno ni toliko zahtevna kot pri- prava problemskih delavnic, pripravljali posebej. Hkratno uresničevanje čisto izobraževalnih in pro- Iz dornače in tuje prakse blemskih ciljev je namreč kratkoročno zelo zahtevno in gre lahko na škodo posameznega cilja. Tako bi bilo lahko izobraževalnih delavnic, skladno s po- trebami ZGS, več kot problemskih. 3)Načrtovanje problemskih delavnic bi moralo biti dolgoročno. Izbor aktualnih tem bi bilo nujno opreti na obstoječe (ali končane) raziskovalne projekte in aktivnosti (=obstoječe znanje), za nove prioritetne teme pa nastaviti nove (skupne) raziskovalne pro- jekte, ki naj bi jih podprlo MKGP. 4) Kompleksnejše tematike bi bilo primerneje uresni- čevati v obliki seminarjev javne gozdarske službe, ki naj bi bili bolj odpttega tipa, morda podobno kot Gozdarski študijski dnevi. S) Manjše, praktične probleme usmerjanja in razvoja gozdov pa bi kazalo tekoče reševati v obliki nefor- malnega ekspertnega sodelovanja med GIS in ZGS (v okviru programa nalog javne gozdarske službe). Na koncu velja izreči prisrčno zahvalo vsem sode- lujočim na delavnici, posebej zunanjim in domačim referentom ter kolegom (soorganizatorjem) ZGS, še posebno iz OE Sežana, ki so se ob tej priliki tudi ak- tivno vključili v raziskovalno delo ter prevzeli terensko izvedbo projekta. Na ta način se je v obojestranskem interesu pričelo pristno strokovno-znanstveno sode- lovanje med GIS in ZGS, ki bi lahko postalo model za pripravo tovrstnih oblik prenosa znarUa in sodelovanja tudi v p1ihodnje. Mag. Franc Ferlin Gozdna in zgodovinska učna pot Stari grad Radlje ob Dravi "Po stezi naj odmeva tvoj korak ... " Na vprašanje, ali je še zanimivo opremljanje in urejanje gozdnih učnih poti, lahko odgovorimo pritr- dilno. Poti skozi gozdove že dolgo presegajo le učni namen, saj so tudi rekreacijske, popotniške, pohod- niške, turistične, pa tudi promocijske za gozd in goz- darstvo. Vsem naštetim namenom naj bi služila tudi gozdna in zgodovinska učna pot po gozdovih nad Radljami. GozdV 57 (1999) 1 Uradna otvoritev te gozdne poti je bila 21. 6. 1998. Radeljčani in okoličani so že v preteklosti radi hodili do ostankov Starega gradu na pobočju nad Radljami, zato smo prepričani, da tmd ob pripravi poti ni bil zaman. Radeljska gozdna in zgodovinska pot povezuje ogled zgodovinskih objektov in seznanitev s kozjaškimi goz- dovi. Zgodovinske točke na poti so ostanki Starega gradu, pogled na radeljski samostan ter Kalvarija, 35