Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 %
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
54170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODIJREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 32.000
Letna inozemstvo	Lir 50.000
Letna inozemstvo, USA dol.	35
Poštno čekovni lačun:	štev.	11234499
Leto XXXIX. - Štev. 46 (1975)
Gorica - četrtek, 26. novembra 1987 - Trst
Posamezna številka Lir 700
Ob koncu cerkvenega leta
Vedno znova se srečujemo z nebogljenostjo človeške besede. Kako naj na primer povem, kaj je življenje? Pesniki ga primerjajo zvezdnemu utrinku in deževni kaplji na veji. Duhoviteži pravijo, da je komedija za tiste, ki mislijo, tragedija za tiste, ki čutijo.
Ob koncu cerkvenega leta ob nedeljah in delavnikih beremo pri maši Jezusove prilike o pametnih in nespametnih devicah, o talentih, o zvestem služabniku, poslušamo napovedi strašnih dogodkov pred njegovim drugim prihodom; na praznik Kristusa Kralja pa nas pretrese opis poslednje sodbe.
Jezus ni bil ne filozof ne pesnik ne duhovitež, vsaj ne v običajnem pomenu besede. Vendar je s temi prilikami in napovedmi globlje kot filozof in slikoviteje kot pesnik ter duhoviteje kot pripovednik iskrivih domislic jasno povedal, kaj je življenje. Življenje je dejavno pričakovanje Gospoda, ki prihaja. Device so morale pričakovati Ženina s prižganimi svetilkami, polnimi olja. Trije služabniki so morali trgovati s talenti. Zvestega in razumnega služabnika je Gospodar postavil nad svojo služinčad, da jo oskrbi z živežem o pravem času. Napoved strašnih dogodkov pred koncem sveta nam govori, naj s strahom in trepetom delamo za svoje zveličanje. Pretresljivi opis poslednje sodbe nam jasno pove, kaj je v življenju bistveno. Bistvena je ljubezen, vse drugo je postranska stvar.
Blaise Pascal toži v svojih »Mislih«, kako strahotno površni smo ljudje. Neverjetno se zanimamo za postranske stvari, hkrati pa smo neobčutljivi za bistvene. Spreobrnjenec Leon Bloy je rekel, da vzame v roke sv. Pavla, ko želi zvedeti najbolj sveže novice. Zadnja in edina sveža novica je namreč ta, da je Bog postal človek, da je trpel, umrl in vstal od mrtvih.
Najmodrejši je tisti človek, ki svoje življenje spravi v sklad s to novico. Tisti, ki živi iz nje in pričakuje prihajajočega Gospoda. Njegovo uho je prislonjeno k vratom, njegovo oko zre skozi okno, njegova usta govore o Njem, ki prihaja, njegovo srce je že tam, kjer je njegov Gospod. Tak človek je kakor sv. Frančišek Asiški, ki je proti koncu svojega življenja opominjal svoje brate: »Bratje, začnimo dobro delati! Doslej smo malo dobrega storili.«
(Iz glasila rimskih Slovencev »Med nami«)
Avstrijske stranke zavračajo dvojezično šolstvo na Koroškem
Na srečanju predstavnikov zveznih in koroških vodstev socialistične, ljudske in svobodnjaške stranke je bilo sklenjeno, naj se odpravi sedanji tip dvojezičnega šolstva in nadomesti z novim, ko naj bi bili šolarji ločeni z ozirom na materni jezik po razredih. Ker imajo te stranke v avstrijskem parlamentu ogromno večino, ni dvoma, da bo sklep kljub odločnemu nasprotovanju slovenskih koroških predstavnikov spremenjen v zakon.
Zavoljo tega sklepa je predsedstvo SR Slovenije objavilo protestno izjavo, prav tako zvezna vlada v Beogradu; podobne izjave je podalo tudi Društvo slovenskih pisateljev, slovenski center PEN in Zveza borcev, študentje pa so protestirali pred poslopjem avstrijskega konzulata v Ljubljani in Mariboru ter zapeli Prešernovo Zdravljico.
Jasno pa je, da bodo vsi ti protesti ostali brez prave teže, kajti Jugoslavija zaradi znanih gospodarskih težav ne more zaostriti svojih odnosov z Avstrijo. Tega se dobro zavedajo tudi avstrijski politiki. Eden od njih, zunanji minister in predsednik Avstrijske ljudske stranke Alois Mock je npr. na vprašanje časnikarjev, če meni, da bo zadnja odločitev slabo vplivala na jugoslovansko-avstrijske odnose, diplomatsko odgovoril; »Odnosi med obema državama so stalno odlični, čeprav se tudi pojavljajo problemi.«
so vedno odprte za vsakogar, ki je potreben njene materinske pomoči. Tolike pesmi opevajo njen čudoviti ženski lik in materinsko varstvo, kako prijetno se počutimo ob petju Marijinih pesmi, tako so nam blizu in domače.«
Potem pa škofje še želijo, »da bi po Marijinem zgledu in po njeni priprošnji bolj zacvetele naše pevske skupnosti, da bi še več truda in naporov vlagali v naše medsebojne odnose ter bi z zborovskim in ljudskim petjem naredili naše maše bolj domače!«
Slovenski škofje za god. sv. Cecilije
Slovenski škofje so se tudi letos ob tem godu obrnili na pevske zbore s posebnim pismom. Njihova voščila in priporočila veljajo tudi za cerkvene zbore v zamejstvu. Navajamo nekaj njihovih misli.
Ob prazniku sv. Cecilije, ki je zavetnica cerkvene glasbe, se slovenski Škofje obračamo na vas, ki Se posebej skrbite za glasbo po naSih cerkvah. Zahvaljujemo se vam za vaš trud in delo, ki ga tako nesebično, vztrajno in navdušeno opravljate.
Povsod, kjer smo ljudje povezani med seboj, livi med nami tudi govorica glasbe. Če skupaj pojemo, smo si bliiji, v pesmi občutimo toplino in lepoto skupnosti.
Petje nam pomaga, da dojamemo sveto mašo in z njo vse naSe krščanstvo takšno, kot v resnici je: nekaj veselega, odpuščajočega, odrešujočega, sončno domačega, in polnega upanja.
Škofje še omenjajo Marijo: »Njene roke
Slouenija odklanja protiinflacijske ukrepe
f dr. Joža Vilfan
V Ljubljani je umrl v starosti 79 let politični delavec in diplomat dr. Joža Vilfan, sin dr. Josipa Vilfana, slovenskega poslanca v rimskem parlamentu. Kot 20-leten je zavoljo fašističnega pritiska zapustil rodni Trst in se preselil v Ljubljano, kjer je 1933 doktoriral na tamkajšnji univerzi. V komunistično partijo ga je že čez nekaj let nato v Parizu sprejel pisatelj Lovro Kuhar (Prežihov Voranc).
Od sredine 1943 do februarja 1945 je živel na Primorskem in bil na vodstvenem položaju primorske OF, se po koncu vojne veliko trudil, da bi vsa Primorska prišla pod Jugoslavijo, nato pa daljšo dobo preživel v diplomatski službi. Do smrti je bil član zveznega sveta SFR Jugoslavije.
In vendar se vrti
Usposobljenostna komisija ljubljanske univerze je 30. oktobra letos glede dr. Veljka Rusa in mag. Spomenke Hribar ugotovila, da sta strokovno sposobna poučevati na univerzi, čeprav zagovarjata političnemu vodstvu nevšečna stališča.
Veljku Rusu se je namreč očitalo, da ima v nekaterih strokovnih zadevah svoj pogled, Hribarjeva pa je bila izključena zaradi njenih pogledov na narodno spravo in vlogo komunistične partije, »kar pa ne bi smelo vplivati na njeno normalno o-pravljanje poklicnega dela«. Sonja Lokar, izvršna tajnica CK Zveze komunistov Slovenije je s svoje strani povedala, da različen idejno politični pogled (od prevladujočega v družbi) ne sme pomeniti diskvalifikacije človeka, ki tako misli. Kljub vsemu, pa so bile težave ob dilemi, kako sprejeti dejstvo, da je nekdo strokovno dober, pa zagovarja političnemu vodstvu nevšečna stališča.
V noči od sobote 14. na nedeljo 15. novembra je jugoslovanska zvezna vlada, ki ji načeluje Bosanec Branko Mikulič, sprejela paket protiinflacijskih ukrepov, ki so jih slovenski zastopniki označili za neučinkovite, nekoristne, brezsmiselne. Saj je Mikuličeva ekipa zgolj za podražitve, kar bo samo podaljšalo gospodarsko krizo Jugoslavije, ne pa je rešilo.
Da bi se odpravilo nesorazmerje pri cenah, je zvezna vlada povišala železniške storitve za 61 %, električno energijo za 69 %, kemične proizvode za kmetijstvo za 44 %. Novo ceno je dobil tudi bencin. Liter super bencina stane (le do kdaj?) 700 dinarjev. Več je treba odšteti tudi za jedilno olje, moko, sladkor, mleko.
Temu povišanju cen naj bi sedaj za pol leta sledila njih zamrznitev, prav tako pa za isto obdobje tudi plače, vendar samo v nekaterih dejavnostih, v katerih so se najbolj neurejeno dvigale, npr. banke, zavarovalnice, elektrogospodarstvo, naftna industrija.
Jugoslavija je ena tistih držav, ki od leta 1945 ne pozna pretežno svobodnega oblikovanja cen na trgu. Že tedaj je začela z naprej določenimi cenami. V zadnjih 42 letih je bilo obdobje pretežno svobodnih cen samo leto 1958. Veliko bolj pogostna in obsežnejša pa so bila obdobja zamrznjenih cen. Začelo se je na začetku gospodarske reforme septembra 1965, nato v letih 1970 in 1971, posebno pogosto pa v zadnjih sedmih letih. Skratka: večji del cen v povojnem času je določala ali zamrzovala država. Inflacija je bila v petdesetih in šestdesetih letih 20-od-stotna, v zadnjih sedmih letih pa 50-170 odstotna.
Razumljivo je, da zaradi vsega tega javnost postaja vedno bolj občutljiva. Kriza traja vse predolgo. Prvič v zgodovini povojne Jugoslavije se postavljajo zahteve, naj Mikuličeva vlada zavoljo svoje nesposobnosti odstopi. Vendar bi tak odstop verjetno bistveno ničesar ne spremenil.
Da bi se izboljšal položaj izvoznega gospodarstva, je povišanju in zamrznitvi cen sledilo razvrednotenje dinarja in to skoraj za 25 %. Tako je dinar pretekli teden v Trstu veljal 0,6 lire, drugod po Italiji pa še manj. Jasno je, da se bo priliv jugoslovanskih kupcev v Gorico in Trst občutno zmanjšal.
SLOVENSKA REAKCIJA
V Sloveniji so bili protiinflacijski ukrepi sprejeti z velikim odporom. Ljudje so ogorčeni, žalostni, razjarjeni, čutijo se izigrani. Kot norčevanje jemljejo pozive zvezne vlade, naj bi protiinflacijski program vsi enotno podprli, ne pa zavirali »zaradi nestrinjanja nekaterih delegatov iz dveh najbolj razvitih republik«, tj. Slovenije in Hrvatske.
Dejansko je šlo za dve zamisli: Slovenija se je ves čas zavzemala za izhod iz krize na samoupravnih temeljih in tržnih zakonitostih, prodrl pa je program, zasnovan na državnem upravljanju. Prav slednji pa ni primeren ne sedanjemu času ne samoupravnemu sistemu.
»Čaka nas še težak boj,« je pred dnevi ob obisku Tolminske dejal predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit, ko je govoril o najnovejših protiinflacijskih ukrepih in o tem, kako so bili sprejeti s preglasovanjem slovenskih popravkov. Obstaja nevarnost, da se bo kaj podobnega zgodilo ob spremembah ustave, ki se pripravljajo. Slovenija ima glede tega veliko pripomb, ki pa jih na zvezni ravni preprosto nočejo upoštevati. To zelo negativno vpliva na nadaljnji potek ustavne razprave.
Zato je predsedstvo republiške konference SZDL naslovilo na zvezno konferenco pismo, v katerem zahteva, naj se na zvezni ravni bolj upoštevajo tudi stališča Slovenije, ki so različna od večinskega mnenja. Vendar se zgodi, da v zvezni skupščini vsi Slovenci ne sledijo navodilom slovenske skupščine. Tako je npr. Marjan Rožič, ki je trenutno predsednik
zvezne skupščine, kljub znanim dogovorjenim in enotnim stališčem slovenske skupščine in njene delegacije glasoval v Beogradu za novi protiinflacijski program. Tudi podpredsednik zvezne vlade Janez Zemljarič se kot Slovenec ni izkazal, saj je na tiskovni konferenci za domače in tuje časnikarje ocenil slovensko glasovanje proti vladnemu programu kot dejanja posameznikov, ne pa kot stališče slovenske delegacije in skupščine.
NEVOLJA BEOGRADA
Že dalj časa pisanje slovenskih časopisov o protiinflacijskem programu mnogim v drugih republikah in v Beogradu ni kaj prida všeč. To se je pokazalo tudi ob srečanju časnikarjev v Novi Gorici, ko so na povabilo, naj bi prišel na razpravo o tem programu sam Branko Mikulič, odgovorili, da so vsi strahotno zasedeni in še dodali, da so nezadovoljni s pisanjem slovenskih časnikarjev.
Namesto njih je razpravo poživil direktor ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani prof. dr. Aleksander Bajt. Povedal je, da industrijska proizvodnja pada bolj kot kažejo statistični podatki, da pada tudi izvoz, inflacija pa se približuje 200 odstotkom. Če bi Jugoslavija nadaljevala s politiko, ki jo je leta 1985 vodila Vlada Milke Planinc, bi sedaj ne bilo problemov z odplačevanjem kreditov in obresti. Toda resnično hudo šele prihaja.
Jugoslavija ni izkoristila nizkih cen nafte in padca vrednosti dolarja, tako da, ko bodo čez čas dolar in obresti spet šli gor, se bo vse obrnilo proti jugoslovanskemu gospodarstvu.
NEPRILJUBLJENOST SLOVENCEV
Kako smo postali Slovenci za druge v Jugoslaviji tujek, priča Srb Zoran Boga-vac, ki je v tedniku »Duga« pod naslovom »čari zajedničkega jodlovanja« (Čari skupnega jodlanja) s strupeno sovražnostjo poročal o nedavnem srečanju predsednikov dežel in republik v sklopu Alpe-Jadran. Sloveniji očita njen stoletni stik z Evropo, na živce pa mu gre tudi ideološka strpnost sedanjega slovenskega političnega vodstva in gospodarski uspehi. Slovenci so mu zoprni v vseh svojih navadah dn običajih, celo ljubljanskih žemelj, blejskih kremnih rezin in bele kave ne prenese.
Očitno je v Jugoslaviji močna struja, ki bi rada državo istovetila z narodom in državo povzdiguje v najvišjo vrednoto. Za te vrste ljudi bi se morala Jugoslavija ograditi od sosedov, zlasti pa od Evrope. Toda Slovenija pripada Evropi, če to nekateri na Balkanu priznajo ali ne, in če vodi politiko sodelovanja in dobrega sosedstva z bližnjimi pokrajinami in deželami, s tem koristi celotni Jugoslaviji in vsem njenim narodom. Le da mnogi »južni bratje« tega ne morejo razumeti.
J. K.
Okrogla miza o onesnaženju in uarstvu okolja
Načrt deželne uprave, da sedanji upe-peljevalnik ob robu sovodenj ske občine ojači od sedanjih 60 na 200 ton dnevno in ga spremeni v edini tak objekt v celotni goriški pokrajini, je upravičeno vznemiril tamkajšnje prebivalstvo. Zato se je na tem območju sestavil odbor za varstvo okolja, ki naj bi to namero preprečil.
Prav na pobudo tega odbora je prišlo v sredo 18. novembra v Kult. domu v So-vodnjah do okrogle mize, ki so se je poleg številnih domačinov udeležili predstavniki gibanj in združenj za varstvo okolja, vodil pa je srečanje Bogdan Butkovič.
Pozdravil je v obeh jezikih, čudno pa je zvenelo in kot nekakšno opravičevanje, ko je dejal, da se mu zdi nujno in potrebno pozdraviti tudi v slovenščini, ker je dalo prostor za okroglo mizo sovodenjsko Kulturno društvo (!). Tudi je dejal, da je pobuda za srečanje prišla od nekaterih Sovodenjcev (mar ne od pred kratkim osnovanega odbora za varstvo okolja?).
Isti Butkovič je nato v italijanščini označil določitev kraja za upepeljevalnik v sedemdesetih letih s strani goriške občine kot nizkotno spletko (una meschina mano-vra), in to bi res odgovarjalo temu, kar se je dogodilo in se še dogaja v zvezi s tem objektom.
Predstavnik gibanja Zelenih iz Tržiča Luciano Giorgi je poročal o akciji Zelenih za ukinitev upepeljevalnika na letališču v Ronkah, ki je povzročal veliko nevšečnosti zlasti prebivalcem bližnjega naselja Be-gliano, ki so odločno nastopili proti.
Goriški odvetnik Luigi Genovese je omenil, da vlada glede onesnaževanja okolja na kazensko pravnem področju prava zmešnjava, kajti kaj rado se zgodi, da zakon ščiti prej tistega, ki to onesnaževanje povzroča, kot pa tiste, ki morajo prenašati njegove posledice.
Renato Vivian, vzporejevalec združenj za okolje v naši deželi, je imel dolg poseg, v katerem je naštel upepeljevalnike tako v državi kot v naši deželi. Nato se je ustavil ob deželnem načrtu, ki predvideva zgraditev osrednjega objekta v goriški pokrajini, ki naj bi se ga posluževale vse njene občine. Prvotni predlog je bil za kraj med Zagrajem in Gradiščem, nato pa se je pojavil sedanji, da bi se okrepilo onega na južnem robu goriške občine na meji s sovodenjsko. Dežela sicer tega predloga še ni osvojila, a predstavljajmo si, kakšen položaj bi nastal za Sovodnje, ko
bi vsak dan tovornjaki iz vseh občin goriške pokrajine vozili smeti in odpadke v ta edini objekt. Vivian se je tudi zavzel, naj bi se pred upepeljevanjem odpadkov izločilo v posebna zbirališča uporabni material in razne strupene surovine. S tem bi se onesnaženje okolja in zraku znatno zmanjšalo.
Podžupan Klemše je podal stališča so-vodenjske občinske uprave, ob koncu razprave pa je župan Vid Primožič v italijanščini naštel vse, kar je do sedaj podvzela njegova uprava, da bi tako občane Sovodenj kot tudd bližnje Gorice obvarovala pred onesnaženjem okolja.
Tudi prisotno občinstvo se je vključilo v razpravo in izpričalo veliko zavzetost za pereči problem. Vsekakor gre priznanje organizatorjem okrogle mize kakor tudi pobudnikom ustanovitve odbora za varstvo okolja. Škoda, da ni do tega prišlo že pred letom dni! - D. + Č.
Seja slov. škofovske konference
Na zadnji seji, ki je bila 11. novembra v Ljubljani, je mariborski škof Kramberger podal obširno poročilo o delu škofovske sinode v Rimu, nadškof Šuštar o zasedanju Jugoslovanske škofovske konference v Splitu, trije slovenski škofje so se udeležili začetka jubilejnega leta sv. Eme na Koroškem, v Kopru so praznovali deseto obletnico obnovljene škofije.
V pripravi za tisk je več knjig in brošur: sinopsa evangelijev, ki jo pripravlja prof. Rozman, navodila za mašne bralce, knjiga o vodstvu župnijske pisarne. Mohorjeva družba bo izdala novo cerkveno pesmarico in knjigo o krašenju cerkva.
Nadškof Šuštar je obvestil škofe o pripravah na pastoralni občni zbor, ki bo prihodnje leto v ljubljanski nadškofiji. Spet je bil govor o praznovanju Božiča. Do te seje škofje še niso dobili kakšnega uradnega sporočila.
Na seji so tudi sprejeli vsebino pastirskega pisma za leto 1988.
Škofje so poslali v bolnišnico bolnemu sohratu škofu Leniču voščila za rojstni dan in dvajseto obletnico škofovskega imenovanja, škofu Smeju pa zaželeli srečno pot na tritedenski obisk med Slovence v ZDA.
Prepovedano branje v Sloveniji
Prijatelju Viktorju Prašniku v spomin
Ni prazna beseda, če sem zapisal v naslovu »Prijatelju Viktorju v spomin«. Ko so v soboto in nedeljo pri Cecilijanki ljudje zvedeli za nenadno smrt Viktorja Prašnika, je bila enoglasna sodba: Umrl je prijatelj.
Tako je menil vsakdo, kdor je pokojnika poznal, Zlasti še, kdor ga je poznal od blizu. In teh nas je veliko, tako na Goriškem kot na Tržaškem, Koroškem, kakor tudi po raznih deželah Evrope in Amerike. Saj so Viktorja poznali in cenili kot malogoka med nami. Pridobil si je prijatelje s svojo dobroto, postrežljivost-jo, vljudnostjo. Pri Cecilijanki in pri pogrebu nisem slišal žal besede o njem, ne zato, ker pravi pregovor: »O mrtvih samo dobro«, temveč zato, ker je to resnica.
Naš skupni prijatelj Viktor se je rodil v Cerknem leta 1919. Njegova mati je bila uboga žena dninarica, ki je komaj preživljala svojega sina. Ta je kmalu postal strežnik, potem pomočnik cerkovnika in cerkveni pevec. Že kot otrok se je navezal na cerkev in na duhovnike in ostal njihov prijatelj do sobote 21. novembra, ko ga je nepričakovano Gospodar življenja poklical k sebi.
Na Placuti na upravi Katoliškega glasa je v petek 20. novembra že zaprl okna, da gre v Katoliško knjigarno na predstavitev Bratuževih pesmaric, ko ga je zadela možganska kap, zaradi katere je malo po polnoči 21. novembra odpotoval iz te zemske domovine. Onemogel je res sredi dela.
Prijatelj vseh duhovnikov je bil v življenju posebno povezan s pok. prof. Mirkom Filejem. Ko je ta po vojni prišel v Gorico in osnoval svoj zbor, je bil Viktor med prvimi pevci tega zbora in mu ostal zvest še po profesorjevi smrti leta 1962. Ko so kasneje osnovali moški zbor »Mirko Filej«, je Viktor pristopil k temu zboru in mu zadnja leta bil predsednik.
Pok. prof. Filej je pomagal ustanoviti prvo katoliško prosvetno društvo. Nazadnje je do smrti uspešno vodil tudi to društvo kot njegov predsednik. Bil je tudi v vodstvu Zveze slovenske katoliške prosvete, ko se je ta ustanovila pred skoro 30 leti in zadnja leta bil njen podpredsednik.
To ni zgolj naštevanje, ker Viktor ni bil v vodstvu naših organizacij zaradi imena in časti, temveč zavoljo dela in skrbi. Prav zato je njegova smrt toliko bolj prizadela celotno naše prosvetno življenje na Goriškem. Težko bo zapolniti praznino, ki jo je Viktor zapustil. Tudi Katoliški dom mu je dolžan hvaležnost, saj je bil v odboru od vsega začetka do danes, in Katoliški glas, kjer je pomagal pri upravi. Človek bi se vprašal, kaj smo katoličani imeli, da Viktor Prašnik ne bi bil zraven?
Pri tem moramo pomisliti, da ni imel nobene višje šolske izobrazbe; bil je samouk in po poklicu krojač. Zanimivo pri njem je bilo to, da se ni hotel zaposliti v kaki tovarni ali podjetju, saj mu priložnosti ni manjkalo. Toda menil je, da kot svoboden obrtnik lahko več in bolje prispeva za našo kulturo. Ostal je svoboden, toda celo življenje ubog, ker mu do denarja nikoli ni bilo. Zato pa se je
Pok. Viktor Prašnik
razdajal na vse strani prav do zadnjega. Pri maši zadušnici je bilo pravilno poudarjeno, da je bil dober človek.
Prašnikovo življenje ni bilo lahko. Kot sin uboge matere ni mogel v šole, čeprav si je to silno želel, zlasti ker je bila njegova mladostna želja postati duhovnik. Med vojno je bil poklican k vojakom in je služil rok nekje blizu Modene. Po polomu 8. septembra 1943 se je ustavil pri neki družini blizu Modene. Postali so si taki prijatelji, da je še po vojni večkrat bil njihov gost. Toda pustil je prijatelje v Modeni in se vrnil v naše kraje.
Ko je prišel v Gorico, so ga obvestili, naj ne hodi v Cerkno, ker da mu »tovariši« pretijo. Začasno se je zatekel k Cerk-ljanu pok. g. Ivanu Erženu, takrat župniku v Biljah. Vendar tam ni mogel ostati za dalj časa. K Nemcem ni hotel, k domobrancem ga ni vleklo, k partizanom še manj. Odločil se je, da gre k četnikom, sicer bi ga v začetku avgusta 1944 Nemci mobilizirali.
O svojem četnikovanju je znal marsikaj povedati, predvsem to, da so ga Nemci za nekaj časa zaprli v Ljubljani. Streljal pa ni nikoli; bil je namreč krojač na raznih postojankah.
V maju 1945 se je umaknil v Italijo skupaj s slovenskimi četniki. Bival je po zavezniških taboriščih in se tudi tam vsem priljubil tako zelo, da je užival precejšnjo prostost. Ko se je bilo treba odločiti, ali v emigracijo ali domov, se je odločil za domov, seveda ne v Cerkno, marveč v Gorico.
Podoba Viktorja Prašnika bi ostala nepopolna, ako bi ne omenili njegovega krščanstva. V veri je zrastel in se utrdil v Cerknem ob mami Katarini in cerkljanskih dušnih pastirjih. Od vere ni odstopil nikoli. V Gorici je bil izvoljen za predsednika fantovske Marijine kongregacije, ki jo je ustanovil g. Mirko Mazora, takrat kaplan na Travniku. Nekaj let je bila to cvetoča organizacija, ki je štela do 120 fantov. Že z mladega je pel pri cerkvenih pevskih zborih. V Gorici ni bilo slovenske maše, da bi Viktor ne bil kdaj na koru; zvest je bil stolniškemu, še bolj pa travniškemu zboru in travniški maši, kjer je pel vsako nedeljo in praznik.
Pa še nekaj. Bil je tudi izvrsten igralec. V petdesetih in šestdesetih letih, ko je goriško katoliško prosvetno društvo postavilo na oder lepo število iger, je Viktor gotovo imel vlogo pri vsaki. Saj je imel igralski talent, katerega bi mu zavidal marsikateri profesionalec. In kolikokrat je igral Miklavža v Gorici in po okoliških vaseh in bil veselje malčkov in tudi starejšega občinstva.
Bog mu je dal mnogo talentov, vse je uporabil za čast božjo in za bližnjega. Upajmo, da je že slišal besede: »Pridi zvesti služabnik, v malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil.«
POGREB
Prostorna cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer je pokojni Viktor tolikokrat pel pri slovenski službi božji, ga je v ponedeljek 23. novembra ob 12,30 poslednjič sprejela. Kljub delovnemu dnevu je bila cerkev polna kot ob največjih praznikih. Na koru so se zbrali pevci in pevke z vse Goriške in pod vodstvom Zdravka Klanjščka peli pri pogrebni maši. 20 slovenskih duhovnikov je somaševalo za dušni pokoj umrlega, vodil pa je somaševanje dr. Fr. Močnik ob asistenci Stanka Medveščka, dekana iz Idrije, dolgo časa župnika v Cerknem, in Toneta Melinca, sedanjega župnika v Cerknem. Iz Belgije je prišel s skupino naših izseljencev z zastavo slovenski izseljenski duhovnik Vinko Žakelj, s Koroške pa župnik Vinko Zaletel.
Zelo občuteno pridigo je imel dr. Kazimir Humar. Poudaril je tri pokojnikove vrline: bil je dober človek v polnem pomenu besede, vzoren kristjan in zvest Slovenec. Zaključil je dr. Humar z mislijo iz evangelija: Kjer sem jaz (Kristus), tam bo tudi moj služabnik.
Po molitvah ob krsti so se od Viktorja poslovili predsednik ZSKP dr. Damjan Paulin (Pustil je za seboj veliko vrzel; bil je vedno razpoložen za delo, veder, vsem prijatelj), deželni svetovalec dr. Drago Štoka (Bil je skromen, načelno jasen, prinesel na Goriško kulturni razmah), predsednica SSO Marija Ferletič (Otožno so tudi to pot zapeli kraguljčki...), predsednik deželne SSk Marjan Terpin (Zvest slovenski ideji, ponovno kandidat na listah SDZ in SSk), g. Vinko Zaletel v imenu koroške Krščanske kulturne zveze in v svojem (Prvi je začel povezovati Primorsko s Koroško, 35 let sta se poznala, bil je pričevalec za Kristusovo kraljestvo, naj ga Kristus Kralj poplača), g. Vinko Žakelj (Pred 70 leti je bil pokopan dr. Janez Ev. Krek; bilo je to zmagoslavje, ker tak človek ne umrje; tudi Viktorjev pogreb je zmagoslavje, tudi on ne umrje, povezal je Slovence na Holandskem in v Belgiji s primorskimi) in še sošolec iz mladih let Stanko Močnik iz Cerkna.
Mnogi so pok. Viktorja še pospremili na goriško pokopališče, kjer je izvršil obrede škafov vikar dr. Oskar Simčič. Kakor že prej ob krsti v bolniški mrtvašnici, so mu tudi ob grobu hvaležni pevci zbora »Mirko Filej« zapeli zadnje pesmi v slovo.
Kazimir Humar -t- J. K.
■ Predsednik republike Cossiga je zavrnil odstop Gorieve vlade in ministrskega predsednika pozval, naj se predstavi parlamentu in zaprosi za zaupnico. To je tudi prejel in sicer v senatu v soboto 21. nov., v poslanski zbornici pa v sredo 25. nov. Liberalci, ki so vladno krizo izzvali, so ostali osamljeni. Trdili so, da finančni zakon ne ustreza dogovorjenemu vladnemu programu lin ne upošteva njihovih zahtev po omejitvi notranjih izdatkov in znižanju davka Irpef. Po razmeroma kratkih pogajanjih pa so liberalci pristali na obljubo, da se bo davek Irpef zmanjšal za 1500 milijard lar prihodnjega julija, če bodo za to dani pogoji, to je, če inflacija ne bo presegla predvidene stopnje 4,5 %, kar pa je le malo verjetno.
■ V Trnavi na Slovaškem so pokopali škofa Juliusa Gabrisa, enega redkih škofov, ki so še aktivni na Češkoslovaškem. Pogreba se je udeležil tudi tajnik Svčta za javne zadeve Cerkve nadškof Silvestrini ter nuncij s posebnimi pooblastili nadškof Colasuonno. Po pogrebu sta imela uradne razgovore z vladnimi predstavniki v Bratislavi in Pragi, ki pa niso dali glede imenovanja novih škofov nobenih rezultatov. Praška vlada pa je odrekla vstopni vizum slovaškemu škofu Pavlu Hlinici, ki je bil za časa Pija XII. tajno posvečen v škofa v domovini, pa kasneje prišel v Rim. Želel se je udeležiti pogreba škofa Gabrisa, toda komunistični režim je tudi to smatral za neprimerno.
Precej prahu je dvignila v Sloveniji zaplemba »Mladine« v Ljubljani na podlagi zakona št. 124. Zakaj je bila »Mladina« zaplenjena? Predvsem zaradi pisma, ki ga je dr. Ciril Zebot poslal na predsed-ništvo in ga je »Mladina« hotela objaviti, a ga je morala umakniti na zahtevo sodnikov. Ker je prav, da Slovenci lahko berejo tudi, kar kako sodišče prepove, saj nismo več otroci, potrebni varuštva, objavljamo sporno mesto iz Žebotovega pisma »Mladini«. (Ured.).
»V 22. številki je Mladina,« piše med drugim Ciril Zebot, »ponatisnila pet odstavkov iz Kardeljeve razprave na političnem aktivu Slovenije (25. in 26. avgusta 1969), kje so govorili tudi o cestni aferi in o mojem obisku v Sloveniji... V petem odstavku govori naravnost o "problemu, ki je nastal v zvezi z Žebotom”. V njem me je E. Kardelj med drugim oklevetal, češ da sem bil politični šef najbolj fašističnega krila klerikalizma in na koncu tudi Črne roke...
Po zgodovinskih virih, ki so dosegljivi tudi v sedanji Ljubljani, ni težko spoznati, da so člani in starešine Akademskega kluba Straža — o katerem je govoril Kardelj, čeprav ga ni imenoval z njegovim imenom, temveč ga je ozmerjal kot "najbolj fašistično krilo slovenskega klerikalizma” — kljub svojim hibam bili in do konca ostali nasprotni vsem oblikam totalitarnega zla, ki se je razbohotilo v Evropi po boljše-viški revoluciji v Sovjetski zvezi; poleg sovjetskega leninizma-stalinizma... tudi proti sosednjemu italijanskemu fašizmu in mnogo hujšemu nemškemu nacizmu.« (Nato pove Ciril Žebot, da so njegovega očeta aretirali Nemci v Mariboru, poslali v Dachau, kjer je umrl 13. aprila 1945; on sam se je rešil, ker ga Gestapo ni našla doma.). »Toliko o Kardeljevi dezinformaciji o meni in o Straži, ki sem ji... v predvojni Ljubljani pripadal z veliko ljubeznijo, vendar nisem bil njen "šef”.
Kardeljeva druga trditev o meni pa je popolnoma iz trte zvita in zlobna kleveta. Iz Ljubljane sem se po prihodu Nemcev, ki so me zopet lovili, v začetku oktobra 1943 umaknil v Rim in se nisem več vrnil. Po osvoboditvi Rima junija 1944 mi bilo več zvez z okupirano Slovenijo. Šele po vojni sem zvedel, kaj se je dogajalo v Sloveniji v razdobju med aprilom 1944 in majem 1945. O kakih slovenskih ”ro-
Papežeue besede
V Rimu je bil 5. in 6. novembra občni zbor mednarodne katoliške ustanove Kir-che in Not-Ostpriesterhilfe (Cerkev v stiski - Pomoč duhovnikom na Vzhodu). Svoj sedež ima ta ustanova v Konigssteinu pri Frankfurtu (ZR Nemčija). Ustanovil jo je leta 1947, torej pred 40 leti, flamski redovnik p. Werenfried van Straaten.
Ustanova prejme vsako leto okoli 80.000 prošenj za pomoč. Darove prejema od
400.000	rednih in 200.000 priložnostnih dobrotnikov. Letos so zbrali 50 milijonov dolarjev, kar je pet milijonov več, kot so pričakovali. S tem »viškom« bodo pomagali predvsem Cerkvi na Filipinih, zlasti katoliški postaji Radio Veritas. Poleg tega bodo omogočili še natis brevirjev, Svetega pisma v raznih prevodih in drugih verskih knjig za vzhodno Evropo. Zlasti so ponosni na Sveto pismo za otroke, ki ga bodo letos izdali že v petdesetem jeziku, skupna dosedanja naklada pa je dosegla 13.000.000 izvodov.
Udeležence občnega zbora je 6. novembra nagovoril v posebni avdienci tudi papež Janez Pavel II. Najprej jih je povabil, naj se mu pridružijo v zahvali Bogu, »saj vas je on naredil za osvoje orodje ljubezni. On je odprl srca stotisočev kristjanov za stiske njihovih bratov in sestra, žrtev rasnega razločevanja, verskega preganjanja in nasilnega izgnanstva v begunstvo«.
Papež je tudi izrazil priznanje ustanovi, ki je doslej pomagala Cerkvam v 115 državah. »Skupaj z drugimi dobrodelnimi ali preprosto človečanskimi gibanji, ki so prav tako vredna pohvale, opravljate svojevrstno pomembno službo človeški osebi, oropani lastne neodtujljive pravice do verske svobode, ali ki je v nevarnosti, da jo izgubi. Vaše delo je v bistvu pastoralno delo,« je zatrdil papež.
Dodal je še nekaj konkretnih priporočil. Najprej jih je spodbudil, naj vztrajajo v obveščanju svobodnih dežel o dogajanju v tistih državah, kjer sicer v besedah zagotavljajo svobodo vesti, dejansko pa versko svobodo omejujejo ali celo popolnoma ukinjajo.
kah”, črnih ali drugačnih, vem le toliko, kolikor sem po vojni bral v raznih virih... S temi pojavi nisem imel nobenega opravka...«
Iz Žebotovega Mladini poslanega pisma smo iztrgali odlomek, ki je po našem mnenju kriv, da so sodne oblasti Mladino zaplenile; saj ostali deli pisma niso prav nič kočljivi, da bi mogli kogar koli vznemiriti. Gre pač za odgovor E. Kardelju, ki je še vedno za slovenske partijce ne-dotaknjiv malik.
M rm
■ Sv. oče je na praznik Kristusa Kralja v vatikanski baziliki razglasil za svetnike 85 angleških mučencev, ki so izgubili življenje zaradi zvestobe katoliški Cerkvi konec 16. in v 17. stoletju. Med njimi je 63 duhovnikov in 22 laikov. Papež je razglasitev opravil ob somaševanju 32 škofov iz krajev, kjer so živeli ti mučenci. Treba je posebej omeniti, da so se razglasitve udeležili predstavniki angleške kraljevske rodbine in angleške Cerkve. Janez Pavel II. je nato v opoldanskem govoru večino svojih misli posvetil Marijini cerkvi v Kijevu v Ukrajini.
■ V etiopski pokrajini Gojam so nasprotniki sedanjega marksističnega režima ugrabili dva italijanska tehnika, ki sta delala geološke raziskave v zvezi z gradnjo namakalnega sistema. Ugrabljena Italijana sta 27-letni Salvatore Barone iz bližine Catanzara in 36-letni Paolo Biellini iz For-lija. Načrt, ki sta ga uresničevala ugrabljena tehnika, finančno podpira italijanska vlada v okviru pomoči državam v razvoju. Etiopija je v letih 1981-86 prejela od Italije že 185 milijard lir podpore.
■ Kar 200.000 upokojencev je v torek 17. novembra korakalo po rimskih ulicah in izrazilo svoj protest zaradi težkih življenjskih pogojev. Upokojenci se že dalj časa pritožujejo, da prejemajo preskromno pokojnino, s protestnim pohodom pa so tudi hoteli izreči nezadovoljstvo nad sedanjim besedilom finančnega zakona, zavoljo katerega so tudi liberalci sprožili zadnjo vladno krizo. Med sklepnimi govori je podpredsednika senata Luciana Lamo obšla slabost.
zaslužni ustanoui
Zaželel je, naj bi se njihova revija še bolj razširila v svobodnem svetu in obveščala ljudi o nesprejemljivem, nenormalnem dejstvu zapiranja ali celo rušenja cerkva, ukinjanja semenišč in omejevanja števila pripravnikov na duhovniški poklic ter prepovedi gibanj za duhovno vzgojo in apostolat.
Srbska pravoslavna Cerkev o ustavnih spremembah
Predlogom in pripombam Jugoslovanske škofovske konference ob načrtovanih ustavnih spremembah se je sedaj pridružila tudi srbska pravoslavna Cerkev. V Beogradu je o teh pomembnih novostih razpravljal Sveti arhijerejski sabor, skupnost vseh pravoslavnih škofov srbske pravoslavne Cerkve, pod predsedstvom patriarha Germana. Na koncu izrednega zasedanja so objavili tudi sporočilo za tisk.
Sveti arhijerejski sabor, zelo zaskrbljen, ugotavlja, da še vedno strašijo otroke v šolah, da se ne bi udeleževali verouka, svetosavskih in drugih cerkvenih slovesnosti.
Prav tako je duhovnikom onemogočen dostop v kazensko poboljševalne domove na povabilo vernikov, kot tudi normalno obiskovanje vernikov v bolnišnicah zaradi njihovih duhovnih potreb in osebne tolažbe (spoved, obhajilo). Sabor je zaskrbljen zavoljo dejstva, da se še vedno vsiljuje ateizem kot edini »znanstveni pogled na svet« in da se tako na neki način pritiska na verujoče ljudi, kar je še zlasti navzoče v izobraževalnih ustanovah od otroškega vrtca naprej.
Cerkvi še vedno ni dovoljen dostop do radia, televizije in drugih sredstev javnega obveščanja, medtem ko je to dovoljeno tistim, ki ponižujejo človekovo dostojanstvo in ubijajo v njem sramežljivost.
Zaradi vseh teh dejstev je bilo sklenjeno, da Sveti arhijerejski sinod pošlje na pristojna mesta svoje pripombe glede sprememb v ustavi SFLR Jugoslavije, ki naj prispevajo k zagotovitvi enakih pravic vsem državljanom
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA
in
MOŠKI PEVSKI ZBOR »MIRKO FILEJ« - GORICA se klanjajo spominu VIKTORJA PRAŠNIKA
neutrudnega in nenadomestljivega kulturnega delavca Gorica, 22. novembra 1987
Pok. Viktor Prašnik (na skrajni levi) v družinskem krogu in s prijateljema duhovnikoma. Ob Viktorju žena ga. Mirjam, nato dr. K. Humar in na skrajni desni g. Vinko
Žakelj iz Belgije
Rojan
Škofov pastoralni obisk je mimo. Gospod škof je bil med nami štiri dni. Želel je spoznati versko življenje v župniji, delovanje raznih skupin in tudi dati navodila, kako naj poglobimo svoje versko znanje in se še bolj oklenemo Kristusa in njegovega nauka.
Že v soboto 14. novembra popoldne je bilo v Marijinem domu srečanje z našimi skavti, ki so škofa pozdravili s pesmijo in se nato predstavili. Škof jim je toplo govoril; priporočal jim je skrbno pripravo na samostojno življenje. Življenje je enkratno in se ne more ponoviti. Kristus kaže pravo pot. Življenje med drugimi katoliškimi skavti jim je lahko v veliko pomoč.
Nedelja 15. novembra je bila za g. škofa naporna. Govoril je pri vseh mašah in dvakrat tudi maševal: ob devetih za slovenske vernike in ob desetih za italijanske. Po vsaki maši je hotel pozdraviti vsakega posebej. Pozdravljal je pri cerkvenih vratih in tudi delil spominske podobice.
V torek zvečer se je v Marijinem domu srečal s slovenskimi verniki. Zbralo se je lepo število ljudi. Govorili smo o uspehih in neuspehih. Med drugim tudi, kako bi se dala izvesti kateheza za odrasle. Razvil se je živahen razgovor.
V sredo dopoldne je g. škof obiskal nekaj bolnikov. Za vse ni bilo časa. Vsi pa so bili obiska veseli.
V četrtek zvečer je bilo slovo. Po maši ob sedmih zvečer se je v cerkvi vršilo neke vrste zborovanje. Škof Bellomi je povedal svoje vtise, pohvalil sodelovanje pri župnijskem življenju, pa tudi svoje želje. Posegov iz vrst vernikov pa je bilo bolj malo.
Na spominske podobice je dal g. škof natisniti naslednje življenjsko vodilo: »Kristus je človekov Odrešenik z besedo resnice, z zakramenti življenja, s kraljestvom ljubezni, radosti in miru. Želim vsem kristjanom, da ga sprejmejo kot svojega Gospoda in prijatelja ter da sodelujejo z brati v veri. Tako bodo vsi Kristusa spoznali, vanj verovali in dosegli zveličanje!«
Stanko Zorko
Zborovanje slov. dijakov v Trstu
Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja »F. Prešeren« so imeli 20. nov. skupno zborovanje, na katerem so razpravljali o šolskih problemih. Glavno vprašanje, o katerem so diskutirali, je prostorska stiska na šoli, ki je nastala zaradi povečanega števila razredov in uvedbe informatike. Lotili so se tudi problema telovadnice, ki je majhna in večkrat umazana ter nevarna. Pogovarjali so se nadalje o možnosti, da bi uvedli razne oblike družabnih dejavnosti v okviru šole.
Med drugim so sestavili in odobrili resolucijo, s katero izražajo svojo solidarnost koroškim Slovencem. Glasi se:
Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja F. Prešeren, zbrani na zborovanju dne 23. novembra 1983, izražamo svojo solidarnost koroškim Slovencem, ki preživljajo v teh dneh težko preizkušnjo zaradi sklepa vrha treh avstrijskih strank o pedagoškem modelu dvojezičnega šolstva na Koroškem. Ta model, ki zahteva ločitev otrok na osnovnih šolah Južne Koroške, predstavlja kapitulacijo strank pritisku nacionalističnih sil in je v popolnem nasprotju z voljo same manjšine, ki vidi v takem ločitvenem modelu nevarnost za svoj razvoj in sam obstoj. Obsojamo dvojno mero Avstrije do manjšinske problematike: na eni strani zelo tenak posluh za zahteve nemške manjšine na Južnem Tirolskem, na drugi strani pa popolno gluhost za zahteve slovenske manjšine, ki živi v okviru njenih meja. Ko izražamo vso podporo koroškim Slovencem, pričakujemo, da avstrijski parlament ne bo uresničil sklepa strank, saj bi tako škodil svojemu ugledu v mednarodni javnosti.
Dijaki so poslali resolucijo radiu, tisku, Zvezi slovenskih organizacij v Celovcu, Narodnemu svetu koroških Slovencev isto-tam in avstrijskemu konzulatu v Trstu.
Sv. Ivan - Trst
Vokalno instrumentalni koncert. V župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu je bil v nedeljo 22. novembra koncert, na katerem so nastopili altistka Marta Valetič, čelist Ugo Di Fazio in organist Andrej Pegan ter Tržaški mešani zbor. Trio Valetič-Di Fazio-Pegan je izvajal skladbe Pergolesija, Stra-delle, Mozarta, Vivaldija, Gounoda, Bacha ter skladbo Ave Maria, ki jo je napisal Andrej Pegan. Tržaški mešani zbor pa je pod Poganovim vodstvom odpel najprej tri pesmi iz renesančnega obdobja, nato pa še Sojov južnoameriški Cantico, Kogojego Stoji, stoji mi polje in Ciganovo Zdaj je pomlad.
Ljubitelji tovrstne glasbe in petja so ob kakovostnem izvajanju solistov dn pevcev bili deležni ure in pol umetniškega užitka. Spored je v slovenščini in italijanščini povezoval Marko Kandut.
Aretirani razpečevalci mamil
Tržaški leteči oddelek policije je odkril široko razpredeno mrežo razpečevalcev mamil, ki so se udejstvovali v Venetu in Furlaniji. Med 33 aretiranimi je tudi osem orožnikov in dva policijska agenta. Precej je med razpečevalci Tržačanov.
Aretirani so razpečavali heroin in kokain, voditelj organizacije pa je bil karabinjerski brigadir Edoardo Ceresi iz Por-togruara, kj je v kriminalno mrežo vpletel tudi dva mlada orožnika od istotam. Vsi trije so bili tudi uživalci mamil. Ceresi je sam izsiljeval narkomane in jih zalagal z mamili. V dogovoru z voznikom poštnega furgona je tudi izvedel namišljen rop v S. Dona di Piave in se polastil gotovine v vrednosti pol milijarde lir.
Visok življenjski jubilej
Iskrene čestitke dragemu možu in očetu Alojziju Štrajnu iz štramara za 80. rojstni dan, ki ga bo slavil 1. decembra. »Bog te živi!« ti kličejo žena Veronika, sinova Albert in Marjan ter hčerki Marija in Alojzija z družinami.
Družinska sreča
Našemu zvestemu pevcu Borisu Bogatcu je žena Norma te dni povila brhko tretje-rojenko Veroniko. Ob nadvse veselem dogodku staršema iskreno čestita, mali Veroniki pa želi vso srečo na njeni življenjski poti cerkveni mešani zbor župnije Sv. Križ pri Trstu.
Kronika iz
Sveta birma. Na zahvalno nedeljo 15. novembra je 13 mladih prejelo potrditev v veni po polaganju škofovih rok. Zal je še vedno dosti takih, ki gledajo v birmi neko folkloro, združeno z obdarovanjem in finančnimi stroški za družino. Pač ne doumejo silne moči tega zakramenta, ki mlademu človeku podeli darove Sv. Duha. Prav Sv. Duh je bil tisti, ki je omogočil Kristusovemu nauku prodor v poganski svet in oplodil človeštvo s čudovito novostjo bratstva, dobrote, odpovedi, ljubezni, pripravljenosti tudi umreti za Kristusa. Naravno torej, da smo tudi v današnjem času, ki je ves zaverovan v materijo dn uživanje, potrebni moči Sv. Duha.
Problem pa nastane v pripravi na birmo. Šolski pouk, izvenšOlske dejavnosti, televizija, šport, zabava, tekmovanja vseh vrst mladega človeka čisto zavzamejo. V tako vzdušje je težko vključiti razpoloženje za prejem Sv. Duha. Tu mora pomagati prav On! Tako dušnim pastirjem, da najdejo pravi način priprave, kakor staršem in vzgojiteljem, da sodelujejo s svojo prepričevalno besedo in zgledom.
V Nabrežini smo se poslužili za pripravo delovnih pol, razgovora, branja svetega pisma, filma, počitniških srečanj, postnega časa, šmarnične in oktobrske rožnoven-ske pobožnosti. Nazadnje je prišla na vrsto še devetdnevnica in skrbno pripravljena spoved.
Slovenci po svetu
Razpis nagradnega natečaja SKA
Za čim višjo raven revije »Meddobje«, ki izhaja v Argentini, in za zdravo reševanje slovenske problematike Slovenska kulturna akcija (SKA) spet razpisuje nagradni natečaj za eseje ali razprave. Nagradni natečaj sta s svojini darom omogočila dr. Peter Urbanc in Vinko Levstik, slovenski hotelir v Gorici. - Pravilnik:
1. Natečaj je za izvirni esej ali razpravo na temo: »Povezava treh Slovenij«. Pisatelj si lahko poljubno izbere katero koli kulturno področje ter ga prilagodi osnovni temi natečaja, ki naj nakazuje možnost, potrebo ali težave pri iskanju obstoječih ali novih vezi med Slovenijo, zamejstvom in zdomstvom; namen, pravice in dolžnosti pri tej povezavi. Vrsta razpravne proze m predpisana, pač pa mora ustrezati smislu 3. člena pravil ustanove: »Idejni te-telj Slovenske kulturne akcije je naravni etični zakon, potrjen in izpopolnjen po krščanskem svetovnem nazoru.«
2. Obseg dela naj ne bi bil manjši od 10 tiskanih strani revije Meddobje ali 5.000 besed.
3. Tipkopis je treba poslati v dveh izvodih na naslov SKA - Natečaj razprav in esejev, R. L. Falcon 4158, 1407 Buenos Aires, Argentina. Besedilo naj bo označeno s šifro, avtorjevo pravo ime in njegov naslov pa naj bosta v zalepljeni kuverti, ki naj bo opremljena z isto šifro.
4. Ce bi avtor tako želel, bo njegovo ime ostalo v anonimnosti. Prav tako bo objavljena dela avtor mogel podpisati s šifro ali psevdonimom.
5. Tipkopise je treba oddati ali odposlati (datum poštnega žiga) najkasneje do 31. decembra 1987.
6. Nagrade so sledeče: 1. nagrada 1.000 Usa dol.; 2. nagrada 600 Usa dol.; 3. nagrada 400 Usa dol. Vsako od omenjenih nagrad more komisija razdeliti ali razglasiti kot nepodeljeno.
7. SKA bo objavila nagrajena dela, za nenagrajena dela pa mora uredništvo Med-dobja dobiti avtorjevo privolitev.
8. Za podelitev nagrad se bo žirija sestala v Buenos Airesu v marcu 1988. Odločitev ocenjevalne komisije bo SKA razglasila v Glasu SKA in Meddobju.
Slovenska kulturna akcija
f Vladimir Mauko
V Kanadi je umrl štajerski rojak Vladimir Mauko, ustanovitelj lista »Slovenska država« in njegov dolgoletni urednik. V njem se je zavzeto potegoval, da bi postala Slovenija neodvisna država in se boril proti beograjskemu centralizmu. Pri zvezni vladi v Kanadi je bil tudi zastopnik slovenske narodnostne skupine. Naj v miru počiva.
Nabrežine
Igor P. je pozdravil g. nadškofa, Matej-ka G. pa mu je izročila skupni dar. Starši birmancev so ob izkušeni roki ge. Ličke cerkev očistili in okrasili. Ni manjkalo papeške zastave na zvoniku in pritrkova-nja. Sledila je primerna zakuska v dvorani za vse, saj je bila ta dan tudi Hva-ležnica.
Proslava Svetogorske kraljice. V soboto 21. novembra ob 18. uri se je začela pred okrašeno milostno podobo proslava, ki se jc primerno vključila v Marijino leto. Želeli pa bi si večjo udeležbo, zlasti s strani mladih, pa tudi kakih pomembnejših predstavnikov družbe, saj je bogati spored to zaslužil.
Najprej je na koru zapel domači zbor pod vodstvom Alme Sedmak. Sledil je koncert. Na orgle je igral Mitja Pernarčič, na violino pa Štefan Job. Izvajala sta skladbe Haydna, Bacha, Tartinija in Gounoda. Med »Ave Maria« so vsi s prižganimi svečami počastili nebeško Mater. P. Benedikt s Sv. gore je orisal zgodovino tega svetišča in vse povabil, naj prihodnje leto poromajo na Skalnico.
Nato je spet domači zbor zapel vrsto Marijinih pesmi, zadnja pa je bila Schubertova »Zdrava Marija« v moškem solu. Mladi v narodnih nošah so recitirali Lovrenčičevo pesnitev o Urški Ferligojevi ob spremljavi diapozitivov, šolska mladina pa je ob petju »Marija, Mati ljubljena« izvedla prisrčen prizor s svečkami. Vse se je zaključilo s petimi litanijami Matere božje in z ofrom. Naj še dodamo, da je sedaj cerkev znotraj delno prebarvana, občinski delavci pa so okrasili pročelje. •
Nihče ni tako bogat, da bi dobre besede ne mogel sprejeti, in tako ...ubog, da je ne bi mogel dajati. ii)l(F. Faber)
ŽUPNIJA SV. ANDREJA - TREBČE
vabi na tridnevnico ob praznovanju farnega patrona sv. Andreja.
Petek, 27. novembra
17.00 maša s pridigo (govoril bo p. jezuit iz Ljubljane)
18.00 v župnišču okrogla miza na temo Mladi in Cerkev (vodijo jezuitje iz Ljubljane)
Sobota, 28. novembra
17.00 maša s pridigo
18.00 koncert v cerkvi sv. Andreja; sodelujejo: Andrej Pegan orgle, Aleksandra Pertot violina, Simona Slokar in Peter Filipčič čelo
Nedelja, 29. novembra
10.00 slovesna maša (somaševanje) ob prazniku farnega patrona.
Vse tri dni bo priložnost za spoved. Prisotni bodo p. jezuitje iz Ljubljane.
Iz Slovenije
Predlog za obnovitev Nagodetovega procesa
Odbor za obrambo svobode misli in izražanja s sedežem v Beogradu je naslovil na zveznega javnega tožilca in republiškega tožilca SR Slovenije poziv, naj se obnovi lažno zgrajeni proces proti petnajsterici slovenskih razumnikov pred Vrhovnim sodiščem Slovenije leta 1947. Resnični namen tega sojenja je bil zatreti znotraj Osvobodilne fronte vse, kar je nasprotovalo njeni politični in ideološki enotnosti (beri: ideologiji partije).
Sledeč temu je bila po preiskavi, v kateri je kot oficir OZNE sodeloval tudi Mitja Ribičič, vložena obtožnica proti Crtomiru Nagodetu, vodji skupine »Stara pravda«, ki so jo po sporazumu s Kidričem avgusta 1941 sprejeli v OF; Borisu Furlanu, rednemu profesorju ljubljanske univerze, ki je 1930 zapustil rodni Trst (tam so ga leta 1942 v odsotnosti obsodili na smrt) in se je 1944 pridružil jugoslovanskim partizanom; Ljubu Sircu, ki je 1944 zapustil nevtralno Švico, da bi se pridružil jugoslovanskim partizanom; Francu Snoju, ki je bil minister v slovenski vladi in narodni poslanec;Leu Kavčiču, Zoranu Hrabarju, Angeli Vode, Metodu Kumlju, Pavlu Hočevarju. Svetopluku Zupanu, Bogdanu Staretu, Metodu Pircu, Vidu Lajovi-ču, Franju Sircu in Elizabeti Hribar.
Črtomir Nagode, Boris Furlan in Ljubo Sire so bili obsojeni na smrt, ostali pa na zaporne kazni s prisilnim delom od enega do dvajset let. Ustrelili so Crtomira Nagodeta in Borisa Furlana, Ljubu Sircu pa so smrtno kazen spremenili v zaporno. Franjo Sire, čigar zdravje je bilo resno ogroženo, je v zaporu kmalu umrl.
O samem načinu vodenja preiskave, pridobivanju »dokazov« in organiziranju sojenja si lahko iz dostopnih sodnih spisov ustvarimo le bledo in nepopolno sliko. Vsi obsojeni so bili izpostavljeni dolgotrajnemu fizičnemu in psihičnemu mučenju, da bi iz njih izsilili lažna priznanja. Tako so Ljuba Sirca zasliševali dan in noč in ga, če je za trenutek zaspal, zbujali z besedami: »Sire, povejte vse, ali pa vas bomo obesili«. Izsiljevali so ga z usodo njegovega bolnega očeta Franja: »Vaša usoda in usoda vašega očeta je odvisna od tega, ali boste priznali.«
Štirideset let po tem montiranem sojenju, ki je zahtevalo tudi človeška življenja menimo, da njegove nedolžne žrtve morajo dobiti pravno, materialno in moralno zadoščenje.
■ 13. novembra letos je rimski senat odobril 51 milijard lir za oskrbovanje italijanskih bojnih ladij, ki delujejo v Perzijskem zalivu, šest dni nato pa je poslanska zbornica s 182 glasovi proti 145 ta sklep zavrnila. S petim glasovi večine je bil sprejet tudi komunistični predlog, naj se nastop italijanskega ladjevja v Zalivu zaključi 31. decembra letos, s tremi glasovi večine pa predlog iste stranke, naj se stroške za to poslanstvo vključi v proračun obrambnega ministrstva.
■ V podzemnih prostorih postaje King's Cross v Londonu je zaradi kratkega stika v pogonski napravi izbruhnil silovit požar, ki je zajel lesene premične stopnice. Ogenj, dušeči dim, zmeda in strah so povzročili 32 mrtvih, kakih sto ljudi pa je potrebovalo zdravniško pomoč. Življenje je izgubil tudi 25-letni italijanski študent Marco Liberti iz kraja San Benedetto del Tronto, ki je prišel v London obiskat svoje dekle. Ta je nesrečo preživela, vsled poškodb pa bo morala ostati dalj časa v bolnišnici.
Z GORIŠKEGA
Novi doktor
Dne 11. novembra letos je na univerzi v Veroni dosegel doktorsko čast Goran Rustja. Branil je tezo »Rane z orožjem«. Novemu doktorju-zdravniku naše iskrene čestitke z željo, da bi s svojim znanjem in poštenjem pomagal vsem, ki se bodo njegovih uslug posluževali.
Seminar Unicef na Pokrajini
Prejšnji teden je na goriški Pokrajini bil dvodnevni seminar o »Pouku za napredek v Tretjem svetu in o pravicah otrok«, ki ga je organiziral odbornik za šolstvo dr. M. Špacapan ob sodelovanju organizacije Unicef in s prispevkom ministrstva za zunanje zadeve. Srečanje je imelo izreden odmev v krajevnem in vsedržavnem tisku, saj so za to priložnost prišli v Gorico vsi najvišji predstavniki te mednarodne organizacije za pomoč otrokom po svetu.
Burka o malomeščanih
V organizaciji SSG iz Trsta je nastopila 16. in 17. novembra v Kult. domu v Gorici ljubljanska Drama z igro nemškega avtorja B. Brechta »Malomeščanska svatba«. Igra je nastala leta 1919 in na duhovit način ironizira svet malomestjanov v Augsburgu, ki je prazen, poln zlizanih fraz, svet samozadostnosti, pa istočasno neiskrenosti in spletkarjenja.
Avtor v enodejanki predstavi v belo prepleskani sobi z veliko pravokotno mizo v sredini skupino svatov, sedem jih je, ki poleg ženina in neveste, preživljajo poročni večer v novem stanovanju, ki sta si ga zakonca sama opremila. Vrstijo se samogovori, vljudni nagovori, nevestin oče se neprestano vrinja s svojimi grozljivo neokusnimi zgodbicami, vse je ne-znansko dolgočasno, dokler vino gostov ne osvobodi zavor in postajajo njih besede in dejanja vedno bolj predrzna. Pride do plesa, ki se sprevrže v pohotni ples z nevesto s strani moževega prijatelja, ki nato pred vsemi ženo razkrinka, da je bil zakon že veliko prej »uresničen« (nevesta je noseča) in sta se ženin in nevesta že »pred življenjem« temu primemo izdivjala. Vse skupaj je dolgočasno dn votlo; nazadnje se stanovanje spremeni v bojišče, novo pohištvo je uničeno, svati odidejo, začeti zakon pa ostane brez utvar.
Na prvi pogled je igra videti kakor surova burka; lomljenje stolov in mize, razuzdani ples, namigujoče in izrečene kvante, vse je v resnici burkasto. Kljub temu je bistvo te komike osmešenje praznine, dolgega časa, puščobnosti in osamljenosti, ki jih vsak dan prinaša meščansko življenje. Tudi danes.
Smemo reči, da so igralci dobro dojeli Brechtovo misel in jo doživeto podali. Gledalec se je ob njih besedah, pogovorih in prizorih z lahkoto lahko zamislil vase in v sedanji čas ter si ogledal v odrskem zrcalu tudi današnjo resničnost. Vsi nastopajoči so izoblikovali blesteče like. Osebno mi je najbolj ugajal nevestin oče s svojimi začetimi, a ne dokončanimi zgodbicami. Upodobil ga je Brane Ivanc. Močan lik sta tudi izoblikovala Branko Grubar kot ženinov prijatelj in Kristjan Muck kot povabljeni mož. Iz gledališke dvorane sem to pot odhajal zadovoljen. In z menoj mnogi drugi. - ak
Nastop duo Siškovič-Lazko
V drugem letošnjem nedeljskem koncertu KD Lipizer sta nastopila 15. nov. v go-riškem Avditoriju violinist Črtomir Ši-škovič in pianist Igor Lazko. Nastop je bil posvečen velikemu mojstru v izdelovanju violin Stradivariju iz Cremone ob 250. obletnici njegove smrti. In nihče ga ne bi mogel primerneje predstavita kakor prav šiškovič, srečni imetnik gosli, ki jim pravijo »Abergavenny« iz leta 1724.
Matineja se je začela s Tartinijevo »Za puščeno Dido«, ki jo je mojstrsko izvedel šiškovič, čemur je sledila Schubertova Sonata v g-molu, kjer je prišla do izraza bleščeča izvedba ruskega pianista Lazka, ki je bil šiškoviču v celotni izvedbi izvrsten partner.
V drugem delu sta glasbenika odigrala Suito za violino in klavir Danila Švare, ki je zaradi svoje zgradbe zelo zanimiva. Dvorakova Sonatina v G-duru pa je predstavljala veliki finale nastopa. Ob koncu si je občinstvo izprosilo še Mascagnijev intermezzo iz. »Prijatelja Friza«. - L. Q.
•
Miklavževanje za goriške otroke bo v soboto 5. decembra ob 17. uri v Katoliškem domu. Darila bo sprejemal hišnik že dva dni prej.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST priredi v nedeljo 29. novembra ob 17. uri
ZBOROVSKO REVIJO
ki bo v župnijski dvorani pri Sv. Mariji Veliki v Trstu.
DHJ
Šport
Cecilijanka 1987
V Katoliškem domu v Gorici je bila v soboto 21. in v nedeljo 22. novembra tradicionalna Cecilijanka, devetindvajseta po vrsti. Potekla je v najlepšem redu in v zadovoljstvo vseh. Tudi zato, ker je bilo vreme naklonjeno. Zaradi stiske s časom objavimo daljše poročilo prihodnjič.
Oddaje na radiu Trst A bodo v ponedeljek moški zbor »M. Filej« iz Gorice, dekliški zbor Števerjan in mešani zbor »I Madrigalisti« iz Gorice; v sredo ženski zbor Sovodnje, mešani zbor Rupa-Peč in moški zbor »A. Paglavec« iz Podgore; v petek mešani zbor »F. B. Sedej« iz Štever-jana, moški zbor »Fantje izpod Grmade« in mešani zbor »L. Bratuž« iz Gorice.
Dva osemdesetletnika
Tiho in brez hrupa sta obhajala osemdesetletnico rojstva dva znana Goričana, Jože Visintm in Maks Komac.
Jože Visintln je urar; najprej je delal v zlatarni Braunizer na Travniku, nato je popravljal ure doma, nazadnje je odprl lastno trgovino v ul. Monache. Ko je dopolnil svoja leta, se je umaknil in prepustil trgovino sinu Marjanu in hčeri Anici. Vedno se je udejstvoval tudi na kulturnem področju ter bil dolga leta član zborov Lojze Bratuž in Mirko Filej.
Maks Komac je znan kulturni delavec, ki ima skupaj s pok. Mirkom Filejem, dr. Antonom Kacinom ter Viktorjem Prašnikom velike zasluge za obnovitev prosvetnega življenja v Gorici. Kot odbornik go-riškega katol. prosv. društva je imel zlasti na skrbi dramsko dejavnost. Režiral in igral je veliko iger v dvorani na Placuti. Bil je v odboru za Katoliški dom, v odboru SKPD M. Filej. Redno poje pri cerkvenem zboru na Travniku. Po vojni je kot tajnik ravnatelja Huberta Močnika pomagal pri organizaciji naših šol pod zavezniško upravo. Pomagal je vsestransko, tudi s šolskimi igrami. »Pod režijo tajnika M. Komaca smo uprizorili igrico "Miklavž prihaja’’,« piše H. Močnik v svojih spominih. Tako 'je šlo naprej, tudi ko je Maks Komac postal tajnik na učiteljišču do upokojitve.
Obema jubilantoma čestitamo in želimo še dosti zdravja in zadovoljstva.
»KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO!
Dve Bratuževi pesmarici
Ob 50-letnici smrti Lojzeta Bratuža sta izšli dve pesmarici. Ena obsega njegove cerkvene pesmi, druga pa Kraguljčke in nekatere njegove svetne kompozicije, oz. priredbe ljudskih pesmi. Predstavitev pesmaric je bila v petek 20. novembra v prostorih Katoliške knjigarne. Udeležilo se je je veliko število ljudi.
Uvodno besedo je imel g. Anton Lazar, podpredsednik Združenja cerkvenih pevskih zborov. Povedal je, kako je do izdaje prišlo. Prikazal je lik pok, Lojzeta Bratuža, omenil brošuro »Cisti žrtvi svetal spomin«, ki jo je izdala v ponatisu ZSKP v februarju, ter povedal, da bosta obe zbirki prav tako trajen spomin na letošnja jubilejna slavja ob 50-letnici Bratuže-ve tragične smrti. Saj besede zletijo, dela pa ostanejo.
Za njim je odbornica ZCPZ prof. Franka Žgavec povzela besedo in orisala nastanek in potek akcije za izdajo pričujočih pesmaric. Pri tem ima posebne zasluge redakcijski odbor, ki je pesmi izbral, in ZCPZ, ki je pesmarico založilo. V redakcijskem odboru so bili: prof. St. Jeri-cijo, prof Fr. Žgavec, dr. Z. Harej in prof. L. Bratuž. Platnice je opremil prof. Hijacint Jussa. Zaključila je: »Danes, ko imamo po dolgem trudu in delu zbirko "Cerkvene pesmi” L. Bratuža pred nami, smo lahko ponosni nanjo in hvaležni ZCPZ iz Gorice za izpeljano zamisel.«
Zbirka je bila tiskana v Ljubljani ob pomoči dr. Mirka Cudermana, zato, da jo lahko nemoteno širijo tudi v Sloveniji.
Zbirko Kraguljčki bi bil moral predstaviti Viktor Prašnik, toda prav ob tem srečanju smo zvedeli za njegovo nenadno obolenje, ki mu je še isto noč sledila smrt. Zato je Franka Žgavec kratko predstavila še to zbirko, ki obsega v glavnem pesmi za moške zbore.
Naši cerkveni in prosvetni zbori imajo na voljo dve novi pesmarici, katerih, upamo, se bodo tudi posluževali tako v cerkvi kot na odrih.
Novosti za trgovski zavod Ž. Zois
V zadnjem času se je na goriški Pokrajini precej govorilo o trgovskem zavodu za zunanjo trgovino v Gorici.
Najprej je v oktobru znova romala v Rim na ministrstvo za šolstvo prošnja za osamosvojitev goriške podružnice od tržaške matične hiše. Odbornik za šolstvo dr. M. Špacapan je v Rimu zvedel, da se ustrezni uradi na ministrstvu ne navdušujejo preveč nad to prošnjo za avtonomijo, češ da je število dijakov preveč skromno in da razdalje med Trstom in Gorico niso tako nemogoče, vendar je prepričan, da se bo z ustreznim političnim pritiskom tudi ta večletni problem rešil.
Goriška Pokrajina bo tudi, po ustrezni prilagoditvi organskega staleža, poskrbela za mesto tehničnega pomočnika, ki ga ravnatelj prof. Černič že dolgo zahteva za goriški zavod.
Po intervenciji odbornika Špacapana pri odborniku za javna dela Bressanu pa je slednji prav v teh dneh dal dokončno nalogo tehničnemu uradu, naj usposobi za pouk laboratorij za blagoznanstvo, ki do danes ni deloval zavoljo pomanjkanja električnih in drugih napeljav. Goriška Pokrajina bo za to delo potrošila približno 10 milijonov lir.
Nagrade za šole
Prejšnjo soboto je odbornik SSk za šolstvo na Pokrajini dr. M. Špacapan porazdelil nagrade raznim srednjim šolam goriške pokrajine, ki so sodelovale na natečaju o osvetlitvi in pričevanju o izvoru in običajih lastne jezikovne skupine. Za furlanski jezik sta sodelovali šoli iz Ločnika in Šlovrenca, za bizjaški jezik šola iz Pierisa in ena srednjih šol iz Tržiča, za slovenski jezik srednja šola »Ivan Trinko« iz Gorice, in osnovna šola »Loren-zoni« iz ul. Forte del Bosco.
Ob prisotnosti šolskega skrbnika dr. Leotta je dr. Špacapan poudaril važnost iskanja in odkrivanja lastnih korenin, zlasti v naših krajih, kjer je vsaka jezikovna skupina lastnica mnogih izredno važnih kulturnih dobrin, ki jih nikakor ne sme izgubiti v prid splošne poplitvitve in vto-pitve v morju večinske kulture.
Za to priložnost so pokrajinski uradi pripravili majhno razstavo prikazanih del, ki so jih posamezne šole orisale na srečanju (prof. L. Budal za slovenski zavod Trinko) in ki bodo ostale na ogled v preddverju dvorane pokrajinskega sveta ves ta teden.
Novo društvo na Laškem
Slovenci z Laškega so v torek 17. novembra ustanovili v Ronkah kulturno in rekreacijsko društvo »Jadro«. Prireditev se je začela z zgodovinskim pregledom slovenske prisotnosti v teh krajih, ki sega še pred prvo svetovno vojno.
Nato so predstavniki obeh javnih komisij za slovenska vprašanja v občini Ronke ter v večnamenskem centru, kakor tudi predstavniki nekdanjega društva »S. Kosovel«, ženskega pevskega zbora, ŠD Iskra ter knjižničarka dvojezične knjižnice ter učiteljica S. Božič govorili o delovanju slovenskih ustanov na Laškem. Prisotni so bili tudi predstavnik občine, odbornik za kulturo Soranzio ter oba slovenska občinska svetovalca v Ronkah.
Ko smo po živahni razpravi ugotovili, da obstaja želja po ustanovitvi društva, ki bi bilo odprto vsem, ne glede na idejno prepričanje, je bil odobren statut in je bilo izvoljenih deset predstavnikov, ki bodo oblikovali novi odbor in program društvenega delovanja.
Društvo Jadro bo delovalo v posebnih rpzmerah, saj bo združevalo Slovence različne miselnosti. Vsekakor bo delovanje osnovano predvsem na skrbi za družine in otroke, ki obiskujejo slovenski vrtec in slovensko osnovno šolo, in za vse tiste, ki na Laškem nimajo stikov in priložnosti, da bi se udejstvovali in bogatili v našem okolju.
Zato Slovenci upamo, da bomo dobili ustrezne društvene prostore, kjer bi vadil ženski pevski zbor, ki je v zadnjih osmih letih izvedel marsikatero kulturno pobudo. - K. M.
Za glasbeno šolo »M. Filej« na Placuti:
Bratuževi v spomin na dragega prijatelja Viktorja 100.000; v isti namen v spomin Viktorja družina Žgavec 100.000 lir.
V spomin na prijatelja Viktorja: tiskarna Budin za Zavod sv. Družine 100.000 lir.
V novi telovadnici v Gorici je živo
Z veseljem sporočamo, da je z uporabo nove telovadnice ob Katoliškem domu v Gorici (Drevored 20. sept., 85) ŠZ 01ympia razširilo svoje dejavnosti. Objavljamo urnike in toplo vabimo vse ljubitelje športa in rekreacije, da se nam pridružijo.
Deklice osnovnih šol (od 6. do 10. leta starosti) telovadijo ob ponedeljkih in četrtkih od 15.00 do 16.30.
Dečki osnovnih šol (od 6. do 10. leta starosti) vadijo ob četrtkih od 18.00 do 20.000.
Deklice nižjih srednjih šol (od 10. do 14. leta starosti) telovadijo in se posvečajo miniodbojki ob torkih in petkih od 17. ure dalje.
Dečki nižjih srednjih šol (od 10. do 15.
leta starosti) telovadijo in igrajo miniod-bojko ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30.
Rekreacijska telovadba za odrasle vsak ponedeljek in sredo od 20.45 do 21.45.
Kmalu tudi rekreacijska košarka. Tisti, ki bi se telovadnih tečajev radi udeležili, naj se javijo v telovadnici ob navedenih urah.
★
Ekipa C2. 01ympia ima smolo. Tudi v tej tekmi, ki jo je igrala pred svojim občinstvom v naši novi telovadnici, ni mogla nastopiti v polni postavi. Morala se je vdati z rezultatom 0:3 (11 : 15, 8 : 15, 12: 15). toda šele po živahni in zagrizeni borbi.
Under 18 fantje. Ekipa je odigrala dve tekmi. Premagala je moštvo iz Tržiča s 3 : 0, izgubila pa z »Našim praporom« z 0:3.
★
PRVENSTVO UNDER 16 Libertas - Soča Cerimpex 0 : 3
(7 : 15, 4 :15, 0 : 15)
Nadaljujejo se zmage Soče Cer-Impe.x under 16. Po dveh zmagah na domačih tleh so naši odigrali tekmo v Krminu. Tudi ta je prinesla zmago. Če je bilo nekaj težav v prvem setu, so Sočani dejansko igrali brez problemov.
Na začetku sta bili ekipi enakovradni, nato pa so domačini popustili, kar so naši dobro izkoristili. V drugem nizu ni bilo težav, saj so naši pokazali dobro igro in takoj zaključili set. Enako je bilo v tretjem setu, kjer je bila razlika med ekipama še posebej vidna.
Sočani so imeli dober servis in v glavnem je bila igra kar zadovoljiva. Pri domačinih se je kljub dobri volji opazila neizkušenost. - E. Č.
DAROVI
Namesto cvetja na grob Viktorja Prašnika: družina Anton Koršič iz Trsta za novo telovadnico v Gorici 100.000; Marica Čargo za zbor M. Filej 20.000, za zbor L. Bratuž 20.000 in za zbor Fantje izpod Grmade 20.000; Lenart K., Rupa za zbor M. Filej 50.000 in za Katol. glas 50.000; druž. Lojk, Gorica za cerkev sv. Ivana v Gorici 50.000; za Katoliški glas: dr. Jok Kandut in soproga, Trst 50.000; L. L. 50.000; dr. S. Soban, Trst 50.000; Ivan Brecelj Devin 50.000; druž. M. Š., Gorica
50.000	lir.
V spomin Viktorja Prašnika: Vera in Ivo za novo telovadnico v Gorici 50.000 lir.
Moški zbor »M. Filej« namesto cvetja na grob dragega člana Viktorja Prašnika poklanja 20.000 lir za Vincencijevo konferenco v Gorici in 400.000 lir za Katoliški dom.
V spomin na prijatelja Viktorja: prof. Slavko Bratina za cerkkev sv. Ivana v Gorici 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Viktorja Prašnika daruje učno in neučno osebje OŠ F. Bevk - Gorica 70.000 lir za sklad »M. Cuka«.
Za tiskovni sklad Katol. glasa: v počastitev spomina dragega prijatelja Viktorja Prašnika in v nadomestilo za nenamerno odsotnost na pogrebu daruje hotelir Vinko Levstik 100.000 lir. Obenem izraža iskreno sožalje pokojnikovi ženi in vsem pni Katoliškem glasu, ki bodo plemenitega sodelavca močno pogrešali; Marta Požar, Trst 20.000 lir.
Za Katoliški glas: Marta Pintar 20.000; Bruna Petruša v spomin Viktorja Prašnika 50.000; N. N. 10.000 lir.
Za Katoliški dom: prijatelji ob nedeljski kavici v spomin na nepozabnega Viktorja 50.000; K. C. prijatelju Viktorju v spomin 50.000 Mr.
Za novo telovadnico v Gorici: Agata in Ida Komjanc ob obletnici očetove smrti 150.000; Bruna Petruša v spomin Viktorja Prašnika 50.000; SGS 150.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Za cerkev v Gabrjah: tašča od Pierota Florenina v spomin none Rozalije 20.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: Anton Koršič, Trst 50.000; N. N., Jazbine 200.000 lir.
Namesto cvetja na grob Rozalije Grilj vd. Marušič: druž. Petejan-Semolič s Peči za cerkev v Gabrjah 30.000 lir.
Za sklad »Mitja Čuk«: N. N. v spomin na Pavla Sosiča 20.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: žena Marija in hči Vojka v spomin na Franca Škabarja 50.000; druž. Škerlavaj v spomin na Zofko Škerlavaj 50.000; Angela Trento v spomin na Pavla Sosiča 10.000; Karla Malalan-Smotlak ob poroki hčerke Vesne 50.000; N. N. v spomin na Pavla Sosiča
10.000 lir.
Bane: Marija Ban v spomin svojih pokojnih za lačne po svetu 15.000, za ogrevanje cerkve v Banah 20.000, za stari oltar Matere božje na Opčinah 15.000 lir.
Za obnovo cerkve v Mačkoljah: N. N. cb srečnem rojstvu in temu sledečemu krstu 500.000 lir.
N. N. v zahvalo ob 80-letnici rojstva: za cerkev sv. Ivana v Trstu 50.000, za staro cerkvico pri Sv. Ivanu 50.000, za cerkvene pevce istotam 25.000, za svetoivanski Marijin dom 25.000; za Katoliški glas 20.000 lir.
Za dela v Marijinem domu v Rojanu:
Marija in Marko Udovič ob prvi obletnici mamine smrti 50.000; Raffaele Pironti 100.000; N. N. 100.000 lir.
Za cerkev v Dolini: Edita Jercog namesto rož na grob Marije Hočevar 100.000 lir.
Za svečnika in križ na grobu sv. Cirila v Rimu: Bernard Sosič 20.000 lir.
Marija Markuža: za misijonarje v Zambiji 50.000 in za bogoslovce v misijonih
50.000 lir.
Za lačne v misijonih: S. M. 200.000 lir. Za gobavce: N. N., Podgora 150.000 lir. Za slovenske misijonarje: G.L.C. 100.000; Ana Silič 50.000; A. Cocea-ni 20.000; Amalija Ferigo 50.000; Lojzka in Angela Sosič
100.000 lir.
Za m. Terezijo iz Kalkute: Elvira Škabar 100.000 lir.
Za s. Anico Miklavčič: Liza Fičur 100.000 lir.
Za misijonarje na Madagaskarju: Ro-
zalka Klanjšček 100.000 lir.
Za misijone: Marija Pisani 50.000; Ana Ferluga 50.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: N. N., Opčine
20.000 lir.
Sožalje
Ob težki izgubi dragega prijatelja Viktorja izreka SKD »Hrast« iz Doberdoba sožalje ženi Mirjam, svojcem in sorodnikom.
Enako občuteno sožalje izreka tudi pevski zbor Rupa-Peč.
Sožalje izražata tudi uprava in uredništvo »Katoliškega glasa«.
OBVESTILA
Semenj sv. Andreja v Gorici bo od sobote 5. do torka 8. decembra.
Redna mesečna seja ZSKP bo v ponedeljek 30. novembra ob 20,30 v Katoliškem domu v Gorici.
V Romjanu pri cerkvi sv. Štefana bo v
f Radin Irst A
Spored od 29. nov. do 5. dec. 1987 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.10 Mladinski oder: »Oblaki na potepu«. (II. del). 10.45 Praznična matineja. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek v Italiji. 14.10 Nediški zvon.
Ponedeljek: 8.10 Zgodbe Lipeta Kosca.
9.00 V znamenju Rdečega križa. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 V svetu mladih (1. del). 13.20 Cecilijanka 1987. 14.10 Otroški kotiček: Presodi - razsodi! 15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem. 15.10 V svetu mladih (2. del). 16.00 Iz oddaj Tarasa Kermaunerja. 17.00 Kulturna kronika.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Od prehrane do potrošništva (1. del). 14.10 Govorimo o glasbi! 15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem.
15.10 Od prehrane do potrošništva (2. del).
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Boris Pahor: »V labirintu«.
Sreda: 8.10 Rožice s Kanina«. (Oddaja o Reziji). 10.10 Koncertni in operni spored.
11.30 Ženska in naš danes (1. del). 13.20 Cecilijanka 1987. 14.10 Od Milj do Devina.
15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem. 15.10 Ženska in naš danes (2. del).
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 9.00 V znamenju Rdečega križa. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Svet, v katerem živimo (1. del). 14.10 Na goriškem valu.
15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem.
15.10 Svet, .v katerem živimo (2. del). 16.00 Iz oddaj Tarasa Kermaunerja. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Ženski zbor »Szilagyi Erzsebet« iz Budimpešte. 18.00 Prva svetovna vojna in begunci s soške fronte.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Umetnost in kultura (1. del). 13.20 Cecilijanka 1987. 14.10 Otroški kotiček: Po svetu z raketo. 15.00 Finžgar: Pod svobodnim soncem. 15.10 Umetnost in kultura (2. del). 16.00 Razmišljanja ob slovenskiih ljudskih pravljicah. 17.00 Kulturna kronika.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Človek in okolje. 14.10 Oddaja iz Kanalske doline. 15.00 Drugi program. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Josip Ogrinc: »Kje je meja?«.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Nepričakovano nas je zapustil naš dragi predsednik in prijatelj
VIKTOR PRAŠNIK
Težko prizadeti člani in gojenci prosvetnega društva in glasbene šole »Mirko Filej«
Gorica, 22. novembra 1987
petek 4. dec. ob 19. uri miklavževanje.
V petek 27. nov. bo v telovadnici Kult. doma v Gorici (ul. Brass 20) nastopila s celovečernim programom znana plesna skupina
KAZINA iz Ljubljane
Izvedla bo vrsto klasičnih in modernih plesov. Pričetek privlačne predstave ob 20,30.
ZAHVALA
V soboto 21. novembra je nepričakovano preminil ljubi
Viktor Prašnik
Prav toplo se zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, z mano sočustvovali in mi bili ob strani v tem težkem trenutku; vsem, ki so Viktorja pospremili k zadnjemu počitku, posebno tistim, ki so prišli od daleč. Bog povrni organizacijam ZSKP, SSO, SO.BEjMA in ostalim darovalcem cvetja; tudi vsem, ki so v njegov spomin darovali v dobre namene.
Posebna zahvala msgr. Francu Močniku za vodstvo somaševanja ter vsem ostalim duhovnikom, ki so sodarovali; vsem govornikom za občutene besede slovesa, njegovim najdražjim prijateljem in sorodnikom, tiskarni Budin, Zdravku Klanjščku in vsem pevcem ter pevkam za ganljivo petje.
Žalujoča žena Mirjani
Gorica, 23. novembra 1987