63. številka.
Trst, v sredo dne 18. marca 1903.
Tečaj XXVIII
..EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna-a : za vse leto 24 K. za pol l«»ta 12 K. za četrt leta 9 K in za en mesec
2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravniStvo ne ozira
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične številke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka 870.
o
glasilo političnega drnštva „€5inost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo St. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst-
Uredništvo In tiskarna . ulica Carintia štev. 12.
—T
Politično društvo „Edinost".
Vabilo
na
javni shod
katerega priredi
politifuo ilruštro „E (1 i 11 o s t"
na Prosekn v dvorani pspoda Liksa
v nedeljo dne 22. marca t. i.
DNEVNI RED :
a) Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah
Začetek ob 4. uri popoludne.
Na obilo udeležbo vabi
Odbor.
Iz
razprave v poslancev na Dunaju.
Govor drža»Tjega po'lanca Spin čiča v seji zbornice poslancev dne 11 marca 15*03.
(Dalje.)
Interpelacija in odgovor.
Pffdn-i začnem o tem, moram popraviti neko pogr*š:*o. Prvotni tekst interpelacije je hrvatski, prevod nemški.
V	prvotnem tekstu je jpvor »o bivši pogodbi« med Avstro-Oeersko in Italijo in »o novi pogodbi« med olema vlastima.
V	prevodu pa se govori o t r p o v i n * ski pogodbi (Čujte). Kdo je zagrešil to, tega ne vem ; da p* je velika razlika med pogodbo in trg »vinsko pogodb to je očitno, kajti, ako bi bili hoteli govoriti o trgovinski pogodbi, bi bili rekli »trgovački dogovor«, to je handelsvert-ag ; in ne bi bili govorili o bivši pogodb' in novi pogoibi.
Ako bi »i bil njegova ekscelenca stvar tako razlagal in jo u nei, kakor smo si jo razlagali mi — in more nam verjet , da smo si jo tako razlagali tudi iz tega razloga, ker se je ravn » takrat v novembru, ko smo stavili ono interpe!aa»jo, jako mnogo govorilo o trozvezni pogodbi in trgovinski pogodbi z Italijo —, ako bi si bil t irej tako raz'agal stvar, potem ne bi nam bil morda niti odgovoril na interpelacijo.
Najb že bi se bil pora'govoril o tem z njeg>vo ekscelen^o, gospodom m nistrom za
PODLISTEK. 60
Na rojstni zemlji.
Čpiaal Ka&ver-Šandor-Oj&laki ; prevel K. G.
XXI.
H gin je dajal vsakokrat, kajti — bal se je take sinahe. Kikor je mali Danjelu odpuščala vse, tako je bilo tudi z O-ilijo. Že izza najnežje otroške dobe jej mati ni mogla ničesar odbiti; bila je t> strasna, rkoro bolna ljubezen. Ko je deklica porasla, zabubila se je bila v oženjenega človeka, pobegnila /jj m in mu rodi a več otrok. Po nekoliko letih se je on povrnil k svoji žen;, Oti-lijo pa je zapustil v največi bedi. Odslej so morali nje stariš dajati še več, da rešijo gladu njo in otroke. Domov povrniti se Oti-lija ni hotela, ker je govorila, da m >ra radi v*g »je otrok biti v mestu, a da je tu li premlada še, da bi ee odrekla življenju in se zakopala v samote na deždi. Da bi prizanašala osiromašenim stariš®m, to jej ni prihajalo niti na kraj misli ; nasprotno — njene zahteve si rasle od dne do dne.
Povsem drugačen o i teh dveh otrok je bil sin Št'fid. Oj ni bil deležen ljubezni
vnanje stvari; ta poslednji bi mu bil najbrže tudi le na štiri oči podal dotičnih podatkov, in potem bi bil njegova ekscelenca najbrže molčal, ali pa bi bil rekel k večemu, da je zvezna pogodba tajna in da se mora molčati o njej.
Do tega domnevanja nas sili tudi odgovor, ki ga je bil dal državni podtajnik v italijanskem parlamentu na analog30 vprašanje. Ko se je namreč stavilo do italijanske vlade vprašanje, da li bi tudi Italija dobila teritorijalnih povečani, ako se Avstro-Oger-Bka teritorijalno poveča, je državni podtajnik v imenu vlade odgovoril, da je zvezna pogodba tajna in da ne more odgovoriti Da stavljeno vprašanje.
Za slučaj, da nam bi tudi naša vlada odgovorila tako, je ce!6 dobro, da se je dogodila pogreška v prevodu, kajti tako smo vsaj njegovo ekscelenco gospoda minister-skega predsedn ka čuli govoriti o razmerah v Priinorju. In kako je govoril tu ! Da nisem čul tega z lastnimi ušesi in čital z lastnimi očmi črno na belem, ne bi verjel o kakem mnister^kem predsedniku in vrhu tega še voditelju dveh važnih resortov, da je mogel tako govoriti z m-nisterske klopi, in sieer pismeno, torej premišljeno.
O tem ne morem zamolčati, da nam njegova ekscelenca na drugo tcčico našega vprašanja ni precizno odgovoril. On je naše vprašanje nekako zasukal, da je mogel potem odgovarjati po svoje (Mej-klici).
Opaziti moram tud , da nam je njegjva ekscelenca po treh mesecih dal oni odgovor. V to, da je mogel stvar o tajni klavzuii proglasiti kakor pravljico, in da je mogel, ne da bi bil poizvedoval, zavrniti našo pridodano trditev, pač ni trebalo treh mesecev; tu hi se bilo moglo odgovoriti v par dneh. (Pritrjevanje.)	(Pride še.)
Javni shod
političnega društva »Edinost« y Rocolu
dne 15. marca 1903.
(Dalje.)
Zborovalec J os i p C o k iz Lonjerja je povdarjal, da je II. okraj zmagal zadnjič največ radi tega, ker je tu kandidiral takov mož kakoršen je dr. Rybar. On je tekom teh treh let mnogo potegoval za ta okraj ; in ako tudi ni dosegel vsega, kar je želel, kriva je tega kamora, ki našo okolico so vraži. Govornik je povdarjal, da se je dr. Ry- ara od strani večine in mag -»trata marsikaj obljubilo za II. ekraj, a potem se te
obljube niso izpolnile. Poživljal ga je vsled tega, ni j zahteva, da se obljube izpolnijo. Občina ne stori nič za okolico; drugi okraj, ki šteje toliko duš, nima ne šole ne cerkve. Vsega tega je kriva vlada, ki vse odobruje, kar p:čenja magistrat. Ako bi bila vlada poštena, bi že prisilila občino, da bi vršila svoje dolžnosti. Naš narod živi lukaj že od nekdaj, a vlada nam vendar nt če poripoznati naših pravic, pač pa se gre tukaj na roko privan-drancem iz Italije, ki so prišli semkaj z golim životom, a sedaj gospodarijo tu po svoji volji.
Tržaška kamora dela na to, da bi naše dežele spravila pod Italijo in zato vabi semkaj bratce iz Italije, da bi mogla kazati na italijanstvo teh dežel. Mi se moramo upreti takim nameram ! Zato moramo pošiljati v mestni zastop ntše slovenske može, kateri bodo nastopali proti nameram iredente in poživljali vlado, naj stori svojo dolžnoBt ! | Tudi če bi nasi zastopniki 10, 20 ali 30 let nič ne dosegli, smo vendar lahko ponosni že radi tega, da nas zastopajo naši ! Saj je ravno ta nas okraj zastopal toliko let Italijan Mauroner, a kaj Brno imeli od tega ? Prav nič! Več je dosegel za nas g. dr. Rvb&r v teh treh letih, nego Mauroner ves Čas svojega konšiljirstva. Na to se je govornik — pov-zdignjenim glasom — obrnil do predsedništva političnega društva »Edin >st« z vprašanjem kako stališče je to društvo zavzelo nasproti dogodkom v H i c m a d j i h? Kakor Slovenci in Slovani, ji povdarial govornik, moramo stali mi vsi odločno na strani Ricmanjcev, ki se *ako pogumno borijo za pravice našega jezika v cerkv-h, obsojati pa moramo postopanje vlade, ki hače z vsemi migjčimi sredstvi kršiti našim bratom v Ricmanjih njih zakonite pravice. (Viharno odobrovanje in dolgotrajno vsklikanje »Ž'veli Ricmanjci !)
Predstdnik M a t ko M a n d i č je ponovil svojo izjavo, ki jo je podal že na shodu pri sv. Ivanu. Mi spremljamo — je rekel — d simpatijami gibanje v Ricmanjih, ali društvo kakor tako ni poklicano, da bi se umeševalo v strogo cerkveno gibanja. Priznava pa, da je riemanjsko gibanje prekorač lo svoje prvotno meje in utegne tudi društvo zavzeti drugačne stališče. Ali umevno je, da ni možno t u govoriti o tem, kaj misli storiti društvo v tem pogledu.
Za beselo ae je oglasil g. dr. R y b i. r, čegar izvajanja so se v glavnih potezah glasila tako-le :
Predgovorniki so se spominjali njegovega delovanja kakor svetovalca tako po hvalno, da mu je skoro nekoliko mučno.
starišev. Še kakor malega dečka so ga bili dali k rojakom na Madjarsko, kjer je z^rš 1 več šol ter stopil v službo. Domov ni zaha jal skoro nikdar. A vsako pismo njegovo je pričalo, da o 1 njegove strani ne obst »ji ni-kaka ljubezen do doma in do svojcev ter je bilo vsako pismo prežeto od zavisti do svojih bratov. Oa je kar glnel od zavisti, pak je najprej Blanšo in potem Vero zavidal radi nje izredna lepote, ter je živel v neprestanem strahu, da bi s to lepoto svojo osvoji kakega velikaša ali bogataša, pi postane tako veliko dama, dočim se bo on moral vlačiti po pisarnah kakor born mračen uradnik. Po materini smrti so zahtevali vsi trije od očeta, naj jim izroči posestvo, a ko se Higin ni mogel odločiti v to, so se vsi trje z jezo obrnili od roj^tiega praga. Radi tega pa Da nijel in 0;ilija, seveda nista nehala zahtevati denarja oJ očeta, katerega jim je ta slednji vedno dajal.
Tako je Higin živel sedaj kakor vdovec le s hčerko Vero.
XXII.
Lev tudi ni smel povpraševal za sinova, da si je bil znan z obema iz otroških let, s Štefaoom je bil celo na vseučilišču v
isti čas. No, stari Albanič sam je zasukal besedo najprej na Štefana in potem na Dan-čeka. Ničesar ni prikrival. V prvi hip svojega tožareaja je bilo sicer re3 kakor da je močneje pordečel v tolstem obrazu in glas kakor da se mu je tresel od jeze in žalosti. No, lici sti mu skoro zopet zadobili navadni izraz tope dobrota in nebrižno3ti in kartaj e je dalje tožil o »pijancu« DanSeku in »modrijanu« Š:efeu, od katerih da nima nobene pcmoči v svoji starost', ampak le neprilike, jezo in žalost. Š3 hu e je govoril proti Štef-čeku nego proti Dančeku. Instiktivna roditeljska ljubezen, ki jo je od nekdaj občutil za Dančeka, ni zamrla niti sedaj še, pak je, očrnivši ga tako pred Levom, začel zopet opravičevati in brcnit'.
—	Siromak ni toliko kriv — to ti je, amice mladt — nesreča, neki fatum, ali kaj — ti boš to bolje vedel od mene — ti si nekak modrijan — jaz se nisam bavil s knjigo — in jaz ne vem torej, kako naj si tolmačim to re^rečo Dančekovo.
—	Spectabilis domine — izigrano je »srce« — naj pazijo - • je opominjal stari Krtica.
—	Revera — glej — ne smem tako ! in vzel je krivo vrženo karto z mize in je
Izjaviti pa mora, da ni on ni njegovi tovariši niso hlepeli po tej časti, ki prinaša le mnogo neprijetao-^ti — kako žvižganje in zasramovanjr. Koristi nimajo nobene od tega, pač pa škodo, ker morajo radi -tega često zanemarjati svoje poele.
Tudi sedaj se ne ponuja, gotovo ne. Ali dolžnosti, ki zove vsakogar, da se postavi v službo narodne stvari, da pomaga našemu ljudstvu, tej dolžnosti se ne sme odtezati tudi on !
Ne sramuje se, ako danes ne more poročati o posebnih vspehih, ki jih je dosegel. Toliko, kolikor je dosegel Mauroner, je gotovo dosegel tudi on. Ne, dosegel je več. Ne trdi tega zato, ker je Mauroner naš nasprotnik. Ampak dejstva govore. Da-si bi bil imel Mauroner prilike koristiti, je bil ta okraj vendar najbolj zanemarjen. In to je škandal, ako je kraj v teani bližini velikega mesta tako zanemarjen. Tudi sedaj se ni še veliko doseglo; ali nekaj vendar. Pripravlja se bolja bodočnost tudi za II. okraj. Govornik je omenjal svoja prizadevanja za toli zaželjeno razširjenje rocolske ceste. Delo se je že začelo in se bo nadaljevalo. Seveda gre delo počasi, ker ni denarja. Za potrebne stvari v okolici gospoda v mestu nimajo nikoli denarja. Da je je omenjal prizadevanja, da Ro-col dobi postajo ob bodoči drugi železniški zvezi s Trstom. Želja se uresniči. Rocol dobi lepo postajo za oseoni in tovorni promet in s tem je temu okraju zagotovljena boljša bodočnost. Ta okraj se gotovo povzdigne po trgovini in industriji. Noče sebi pripisovati zasluge, noče se hvaliti, da je on dosegel to, ali to lahko reče, da je ravno v tem pogledu s posebno vnemo pomagal, kolikor je mogel, toliko s posredovanjem na raznih kompetentnih mestih, kolikor kakor člen dotične komisije. A to je dokaz, da ni nič res, kar trde nasprotniki, ČeŠ, da okoličani ne morejo nič doseči, ako jih Slovenci zastopajo. V kratkem se zgradi v tem okraju tudi velika vojašnica, kar bo tudi v veliko korist, ker oživi promet. Tudi to je dokazom, da morete kaj doseči, ne da bi se prodajali nasprotnikom, ir da lažejo oni, ki govore, da za vas se more kaj zgoditi le tedaj, če volite tujca.
Zakaj se borimo? Zakaj postavljamo mi svoje kandidate? Njemu je nekoliko mučno govoriti o tem. Vendar mora zopet izjaviti, da tu ne gre za osebe. Proglasite, kogar hočete, mi ga bomo radi podpirali, ako bomo videli, da je vreden mož. Za govornika je nekoliko ženantno, ali dolžnost mu je velevala, da je prišel danes semkaj zahvalit se na izkazanem mu zaupanju in tudi — sveto-
vrgel pravo. Zopat se je uglobil v igro popolnoma.
Levu je postajalo težko in dolgočasno. Čudil ee je tudi, da Albanič nič ne govori o posojilu, a Vera mu je rekla, da ga stari radi tega pričakuje.
Slednjič je sam započel govoriti o tem, Albanič se je, ne da bi prenehal kartati, in premišljajoči z do čela povzdignenim prstom, katero karto bi vrgel, le po strani ozrl na Leva, in je bolj Bumljivim pogledom gledal na Klenusevica, ki je vrgel jzredno karto in se nasmehnil zmagonosno sigurnostjo ter gledal naravnost v Klenusevića. Še le, ko je Albani<5 izbral karto, jo vrgel ter — pobil Klenusevića, smejč se slavno in krohotno, se je obrnil do Leva ter mu odgovoril še precej raztrešeno :
— A ti misliš ono, kar mi je pravila Vera. Ona pravi, da bi bilo dobro. Ah — seveda — vi veste bolje. Jaz se niseaa nikdar razumel v takih denarnih stvareh. Zato sem šel pod zlo. Ali — bili so tedaj taki časi — mi smo mislili le na zabavo, poezijo — (Lev ga je pogledal in se komaj vzdrža-val smeha, ko je stari izustil besedo poezija). (Pride še.)
vat. Na to je slikal govornik razmere v mestnem svetu in je opozarjal, da slovenski zastopniki ne morejo imponirati se svojim •tevilom. Ali s previdnim in pametnim na stopanjem morejo včasih vplivati tudi oni. Ali eno mora izreči, da pojasni resnično nalogo «io\ eoskih zastopnikov v mestnem svetu. Obi se ne smejo poniževati s pr\ sjačenjem za kake maienkosti — ne smejo se zadovoljevati ako so dosegli kako - - svetiljko, ali komu kako podporo kakih par goldinarjev. Le nasprotni agitatorji razkriČavajo kaj ta-cega kakor pridobitev. To ni naloga neod visnih zastopnikov. Oni rrorajo gledati naprej, v bodočnoat. Pomisliti treba namreč, koliko trpi stvar, koliko trpe vsi drugi radi takih malenkosti!
Dalje je slikal govornik tržaški komunalni z siem, ki vabi v deželo tuje delavce, a puš^a domačine brez dela! Kaj pomaga, če je kak posam čnik dobil kako podporo, če pa vsled tega zstema trpe stotine in stotine domačih delavcev in obrtnikov ?! Na raznih cestnih zgradbah — na pr. pri sv. Ani — vidiš name romagnole in ne opaziš nikjer do mačega delavca. Ne za malenkosti torej, za više cilj*; se moramo mi boriti. Mi moramo protest riti proti temu zistemu : proti pozivanju ptujih delavcev, proti slabemu gospodarjenju z občinskim premoženjem. Trst je prvo trgovinsko mesto v državi, in če opozarjam« , kako se v tem mestu domači živelj zapostavlja, smo dosegli neizmerno več, nego je kaka svetiljka ali kaka podpora za posamičnima.
To je nah ga zastopnikov. In vaŽDa je, imenitna. To je tudi vaša naloga, ki jo vršite s tem, «la dokažete, da ste tu, da živite in opozarjate tudi vlado, da te hočete braniti ! Morje Adnjansko je velikanske važnosti za vse Slovanstvo, a mi smo tu sprednja straža tega Siovanstva. Trst stoji sa naši zemlji in lahko s« trdi, da so ga sezidali naši predniki. Zato m runo priti tu do veljave. Današnje razmere niso ugodne za nas iziasti v mestu. Danes m ra v prvi vrsti okolica manifestirati našo ekzistenco tu. Ali ako bomo delali, ako bomo napredovali, pride čas, ki nam prinese veljavo tudi v mestu. Storili smo že marsikaj. Število naših trgovcev ee množi, ustano vili sm » svoje trgovsko društvo, zasnovali smo že razne gospodarske zavode, njim na čelu našo hranilnico in posojilnico. Ta je položila trdno podlago našemu delu. Ako se bomo razvijali dalje na tej podlagi, si pridobimo tal tudi v mestu. Potem bomo mogli nuditi našincem tudi veče materijalne podpore.
Zato apelujem do okolice, naj ona vztraja za sedaj ! Hvaležni jej bodo na tem ne lc naši potcmci, ampak vsi Slovani. Zato vas prosim, bodite na v< litvah zvesti in volite može, ki ee bodo posvečali nalogi slovenskih zastopn kov, kakor sem jo označil gori!
Izvajanja dra. Rvtira so spremljali neprestani klici odobravanja, a ko je govornik završil, so mu zborovalci priredili ovacijo.
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
V Trsta, 18. marca 1903. Slovanska zveza javlja »Slovencu«, da je izvolila gospoda p os!, dr.a Ivana S usie ršiča in dr.a Ivčevida svojima načelnikoma.
Mi nismo prejeli nobenega obvestila ni o tem dogodku, ni o onem, ki smo ga javili včeraj in ki je u«odne važnosti, namreč: o političnem programu, ki si ga je določila. Misliti moramo torej, da je »Slovenec« izključno nje gladile. Jemljemo na znanje. Ali tudi gospoda naj vzamejo na znanje, da nas to njihovo preziranje drugih glasil ne odvrne od tega, da ne bi mi vršili dolžnosti narodnega glasila — tudi nasproti njim, da bomo tudi odslej pa svoji vesti in globokem uverjeoju predoČali narodu pogubnost njihovega programa v tisti točki, ki nam govori, da se hoče zveza potezati za to, da se deželnim mogočnežem v Trstu, Istri, na Stajarskem in Koroškem da v roke še veča oblast. Zveza povda rja sicer, da vidi »posebno s v oj o nalogo« v boju za enakopravnost slovanskih narodov državi.
To njihovo zatrdilo — kakor bi se je sicer morali veseliti od srca — nam mora zveneti kakor bntka ironija, čim je zveza ob sedanj li okolne stih, notri sredi obupnega boja pokrajinskih Slovencev za nago ekzistenco
proti onim. ki Imajo deželno avtonomijo t svojih rokah, isto deželno avtonomijo Tsprejela v svoj prosram.
Nadejamo ne, da nam gospoda radi tega odpora našega ne pridejo morda s kakim »liberalizmom«. Ta odpor smo dolžni svojemu staremu program u in — tudi njihovemu! Bil je nekdaj v Ljubljani neki ogromno obiskani vseslovenski shod. Udeležili sti se ga obe stranki. Vršil se je v »Narodnem domu« v Ljubljani. Na dnevnem redu je bila tudi točka — narodna avtonomija. Referat je bil izboren, da smo se ga veselili od srca, a referent je bil neki odlični člen katoliško-narodne stranke!!
Od tedaj je minolo malo let in ničesar, ali prav n;česar pe ni spremenilo od tedai, kar bi opravičilo mnenje, da nam je narodna avtonomija manje potrebna, oziroma deželna avtonomija manje nevarna!
Zveza pa je sedaj vsprejela v svoj program —, širjenje deželne avtonomije! Prigovarjalo se nam bo morda z oziri na Cehe. Za to ecentuvalnost smo pripravljeni.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nada jevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.)
Razprava o Dagodbi z Ogrsko je vzbujala zelo malo zanimanja. Dvorana je bila skoraj popolnoma prazDa.
Posl. Baernreither je v glavnem odobraval pred'oge glede nagodbe. Na to je sedaj veljavni nagodbeni zakon prmerjal z novimi predlogami in izrazil svoje prepričanje, da bodo predloge vsprejete. a ne s prevelikim navdušen em. Nadalje je menil, da se bližamo krizi z Ogrsko, ker da je nemogoče še dolgo vzdrževati gospodarsko zvezo med dvema tako različnima d/žavama. V sedanjih razmerah je sicer nagodba manje zlo, po desetih letih (toliko časa ostane namreč v veljavi nova nagodbe) pa bo gospodarska lo> čitev med Avstrijo in Ogrsko neizbegljiva in neobhodno p< trebna.
Posl. K i n k je hvalil vlado, kateri se je posreči o podaljšati gospodarsko zvezo z Ogrsko za nadaljnih 10 let.
Po*l. L e m i s c h je obeojal nagodbo in zthteval od vlade, raj uredi vse priprave za gospodarsko ločitev od Ogrske.
Združenje Staro- in Mladočehov?!
Trdovratno se vzdržujejo glasovi, da se vrše pogajanja za ujedinjenje Staro- in Mladočehov v eno stranko. To bi bil velevažen dogodek, ki bi mogočno vplival na razvoj dogodkov na Cesk em in posredno v vsej državi. Kajti krivo bi bilo, ako bi iz dejstva, da so bili Staročehi odtisneni od vodstva < ficijelne češke politike, izvajali zaključek, da staro-češke stranke ni več. Kar jej morda nedostaje na številu, pa nadomešča po inteligenci n socijalne m ugledu prstašev. Nekdo pše v »Information«, da je sedanje razvrečenje strank ta Češkem ne vzdržljivo. Narava sama da sili na to, da se med Cehi zasnujeti dve veliki stranki po s< cijalnem kriteriju in gospodarskem programu.
Zjedinjenje hrvatskih opozicijo-nalnih strank. V zadnji seji osrednjega odbora hrvatske stranke prava, ki se je vršila dne 17. tebr. v Zagrebu in v kateri so bili navzroči tudi poverjeniki čiste stranke prava, je bil soglasno sprejet sledeči sklep : Hrvatska stranka prava in Čista stranka prava sklenili ste danes ta le dogovor : I. Hrvatska Btranka prava in čista stranka prava se BkupDO orgenizujeti. II. Skupni odbor izvede to organizacijo. III. Glasili te zveze bosti v Zagrebu »Obzor« in »Hrvatsko Pravo«. IV. Vsled tega se morata lista »Hrvatska« in »Hrvatsko Pravo« združiti v en list. Te štiri točke tvorijo nerazdeljivo celoto. V to izvoljeni pododbor štir h členov ima izvesti to združenje. Pododboru je na čelu dr. Šendor pl. Bresztyensky. Ta pododbor imel je predvčerajšnjim sejo, v kateri je izvršil sv<jo nalogo in bo o svojih sklepih poročal osrednjemu odboru, ki bo imel v petek, fine 30. t. m. svojo sejo. Ta komunike je podpisan po dr.u M. Derenčinu.
Tržaške vest*.
»Nostro eonsole«. »Naš« konzul, »ntša« država, »naš« minister: tako čitamo dan za dnevom v glavnem tržaškem židovskem lis-tu » Piccolo«.
Ta »naš« pomenja ševe ia ita'ijanski, ker, ako govori »Piccolo« o resnični aaši državi, potem pravi d« s'edno: »avstrijski« konzul, »avstrijska« država, »avstrijski« minister itd. Tako ima tudi v današnjem »Piccolu« brzojavko iz Rme, v kateri se čita: »no stro cousole generale a Zanzibar«. Seveda se bodo izgovarjal', kakor se je že enkrat »Trieate«,
da je poročevalec, ki je poalal »Piccolu* brzojavko, italijanski podanik in da vsled tega imenuie italijanskega konzula »svojega« konzula. Ali zakaj se nikoli ne dogaja slučaj, da bi v kaki brzojavki iz Dunaja čitali : »naša« država ali pa »naša« vlada? Jasno je torej, da »Piccolo« tendenoijozno tako piše, da se avstrijski Italijani, njegovi čitatelji, nehote zazibljejo v sanje »svoje« države onkraj luže, da toraj na ta način lukajšnjemu laškemu prebivalstvu irfiltruje irredentistično mišljenje. Kljubu temu pa dobiva ta židovski irre-dentistični l;8tod avstrijske vlade tisoče in tisoče podpore, ki pr haja iz žepov avstrijskih davkoplačevalcev, kateri so po ogromni večini Slovani Pa, tako je v »naši« Avstriji: Italijani sanjajo vedno o »svojej« državi onkraj luže in zato so ljubljenci »avstrijske« vlade, mi pa neprestano vpijemo »Živela Avstrija« in v plačilo za to dobivamo od rs še vlade — batine!!
Še to treba pribiti! Pod tem naa'ovom smo prejeli :
Ker ste že po zaslugi in potrebi < ž;go-sali dejstvo, da je avstrijski Lir yd ne le obsipal s častmi italijanske novinarje, ampak se naravmst pokoril diktatora urednikov irre dentarskih glas 1, ki so zahtevali, naj se slovansko žurnklistiko žuljivo prezira — ker ste že ožigosali to, dovolite mi, da zabeležim nekaj druzega, kar nam kaže postopanje L'oy-dovo v še 1 olj kričeči, grdi luči.
V tukajšnjem tehničnem zavodu so vedno v delu vojne ladije za mšo vojno mornarico. Vsako toliko se slovesnim načinom spusča v morje kaka teh ladij. Ob takih prilikah vabi poveljstvo mornarice tudi člene našega mestnega zaBtopa in župan daje krožiti posebno okrožnico med gosprdo svetovalci, ki morajo pripomniti, ali se udeleže ali ne. In Čujte : vsikdar je tako, da so vsi zadržani (eden je bolan, drugi je zadržan po nujnih opravilih, tretji mora odpotovati itd. itd.), tako, da se teh slavnosti udeležujejo vsikdar le slovenski svetovalci in pa župan (ki, seveda, ne more drugače).
Mi nočemo grajati gospodov laških svetovalcev. Ko spuščajo v morje vojno ladijo, ki naj bo služila avstrijski vojni mornarici, je to slavnost avstrijskega značaja. Nikdo pa ne hodi rad na slavnosti, ako ga srce vleče drugam. Narobe, nam ce!ć ugaja laških gospodov odkritest in doslednost. Ali zabeležili smo to, ker se v te m dejstvu posebno zrcali postopanje Lle vdovo, ki — dasi je avstrijski iziasti po dobivan h subvencijah — demonstrativno prezira slovansko žurnalistiko in demonstrativno odlikuje novinarje, ki so v službi onih, ki se principijelno izogibljejo vsake avstrijske slavnosti in prilike.
To je bilo potrebno zabeležiti v čim bolje označenje gospodov, ki upravljajo Lloyd, in p« tudi v opozorjenje hipe r- avstrijske »Re;chswehrc, ki se je tudi neizmerno ešofi-rala v pros- lavlja nju gospe dov pri L'oydu.
Zakaj vedno pačeiije? V včerajšnjem uradnem listu čitamo razglas tudi v našem jeziku, ki naznanja, da je kr. de želna vlada v Zagrebu prepovedala uvoz prašičev iz občin v poreškem okraju: Buje, Moto^ ud, Gr -signana, Portole in V'sinsda. Ako so go-S[ oda, ki sestavljajo oziroma prevajajo te razglase, premalo podkovani v poznanju slo-vensk h krajevnih imen: Grižnjan, Oprtalj in V šnjan, pa naj bi ne vsprejfmala naloge, kateri ni kos. — Ako pa se to dogaja ramenoma, protestujemo proti takemu pačenju naših krajevnih imen.
Objehtnost municipalnih redarjev.
Kakor smo že svoječasto sporočili je municipalni redar Lovreccij Pirnat dne 17. janu-varja t. 1. v Padričah in v Bazovici streljal na pse in sta\ljal tako v veliko nevarnost osebe, ki so hodile po cesti. Pirnat je nsmreČ istega dne spremljal konjede; čevega uslužbenca, ki je istotam lovil pse. Ustrelil je tako dva psa. Orožn štvo je ta slu?aj naznanilo sod niji in Pirnat je bil vsled tega na tukajšnjem okrajnem sodišču za kazenske stvari obsojen na 30 kron globe in 24 urni zapor ter je vsled tega zgubil službo. To je zopet en lep primer vestnosti in resnosti n*ših občinskih uslužbercev, katerim je vse dovoljeno, samo tla z\ esto služijo materi kamori.
Pozor! slovenski trgovci z jestvi-nami. Znano Vara je, da je naš (italijanski) konsorcij te dni razposlal vabila na svoj letni občni zbor, ki bo jutri dne 19. t. m. ob 4. uri popoludce v borzni dvorani. Vabilom je priložil selo obširna pravila za statuto per un pro* editorio consorziale (za
skupno nabavljanje blaga udom konsorcija). Ta »proveditorio«, kakor je namerjan, bi bil nam več v škodo, nego pa v korist. Kajti jaz bi vedel, da si že vsak trgovec sam istotako zna naročiti blago, kakor naši voditelji. Zategadel si usojam obrniti se do naših gg. trgovcev s pozivom, naj nikdo njih ne zamudi iutršnjega zborovanja, da bomo skupno in zložno pretestirali proti rečenim pravilam, oziroma nameram naših — nasprotnikov, ki nam ne bi nič koristile, kakor nam ne koristi ves konsorcij. Na svidenje torej jutri ( b 4. uri popoludne v polnem številu, da ee ne bo brez nas sklepalo o nsših koristih.
Naroden trgovec. Koneert pevskega društva »Kolo«. Za nedeljo, dne 15. t. m. je povabilo pevsko društvo »Kolo« svoje prijatelje in ljubitelje petja v »Narodni dom« v Barkovlje na svoj letošnji prvi koncert, za katerega je doleč lo primeren, okusno sestavljen vspored. — Toliko na vežnih vratih na cesti, koliko-ob uhodu v dvorano in na vrt sprejemali so vrli >Kolašic prihajajoče goste, ki so se vjako lepem številu odzvali povabilu pevskega društva. Že dolgo pred začetkom napolnil se je vrt (kamor sta tudi vabila toplo pomlada nje eolnee in aveži morski zrak) kakor tudi dvorana v kateri se je vršil koncert.
Po uvodni koračnici orkestra domačega pešpolka, »Mladi vojaki«, katera točka je zbog svoje priljubljenosti zadobila drmačo pravico na vseh naših vsporedih, razvijal se je živahno vspored ter so se vratili možki, in mešani zbori »Kola« in orkestralne trčke.
V nedeljo se je opažalo s zadovoljstvom, kako vidno napreduje pevsko društvo »Kolo«. Že v možk'h zborih : Koršičeva koračnica »Naprej« in Fceraterjeva »Povejte ve planine« opažati je bilo pa;ljivc st v izvajanju in nijansiran; u. Ali posebno smo se divili prednašanju mešanih zborov. V »Rukovetu s r b a k i h narodnih pesama« od Mnkranca je prav utelešen oni jugo3lo-vansl i sentimentalni guslarski značaj, onu težje o minolero, ono hrepenenje po boli i bodočnosti. In mešani zbor pevskega društva »Kolo« je bil tudi popolnoma kos tej pesmi, ne samo po tehniki, ampak tudi po duhu. — Gospodu pevovodju A. Grbecu treba pri znati, da je znal ne samo dovesti pevce in pevkinje do precznf ga in točnega izvajanja, ampak je vlil 1udi v pe^em na potrebno mesto poseben pt.vdarek ter znal izvabiti jako nežni vliti pianissimo. Ta pesem je žela h urno pohvalo ter ni občinstvo odjenjfclo z aplavzom, dokler niso pevci ponovili pe-?mi ; in da bi šlo po volji poslušalcev, bi bil morali izvajati pesem še v tretje.
Glede drugega mešanega zbera Sattner-jevega » Vrbi ca« moramo omeniti, da je to tehn čco precej t« žka peaem, ki mnogo za hteva (d pevcev, no, slednji so se tudi jako častno t dzvali tudi tem zahtevam, da so morali vtltd m< čnega aplavza ponoviti tudi to pesem.
Pevskemu društvu »Kolo« bodi častni vspeh tega k< neerta v vspodbujo, da bo ne samo vstrajno nadaljevalo na začeti črti, ampak da bo vedno in vedno skušalo spo-polnjevati se, svesto si svoje dvojne naloge : gojenje slovanske pesmi in probujanje narodne zavednosti. — I-totakoje lanko gospod pevovodja A. Grbec ponosen ra sad svojega poučevan a ter naj tudi njega bodri dosežen-vspeh, da bo zastavljal svoje sile tudi v bodoče in dosezal še mnogo zaslug za slovansko petje.
M čni vspored je oklenila burka »Bratranec«, katero so igrali igralci »Dramatičnega društva v Tr«tu«. — Kakor poročevalec naj le omenim, da je :gra v svoji cel« ti bila precej dobro interpreiin na ter da so pcesmiČne i-pletkc, ki se vršijo v rgri, lepo zabavale občinstvo, kateremu se je videlo, kako rado \> sluša dramatične proizvode.
Mladim igiaikam in igralcem se je videlo, da so si mnogo prizadevali, da bi bili kos vsei-transk m zahtevam igre, h čemurjira je mnogo pomagal režiser g. M. Žužek. Toliko kakor poročevalec! K< r pa se lahko iz proizvajanja tudi najmanjše burkice d»je crpiti mm go nauka za igralce in ker je naš dolžnost, da precej početkom razvitka dramatičnega društvu skušamo opozarjati po sebno mlade igralke in igralce na njihove vrline in hibe, ker le tako morejo napredovati in spop< Injevati se, hočemo se še povrniti k tej Učki ter posebej spregovoriti par besedi o izvajanju burke »Bratranec?«.
Zahvala. Podpifani šteje v dolžnost zahvaliti se naj topleje vsem onim, ki so ka-
kor si \y di prpomogli do tako lepega vspeha * Prememba posestva. Ovi g. Evgena
koncerta roinole nedelje.	Vilharja kupilo je 10 kmetov iz Bača, gra-
Poeebe se še zahvaljujemo goppodom da-	ščino Kaleč pri Knež^ku na Pivki, za svoto
ro^alcem, nlav. pevskerr u zboru l ratovščine	104.000 kron. K»ipilo se je večinoma z»fme-
sv. C rila in Metrdija, ki ^e je udeležil na-	riksnskim« dfnarjem. Kme'je mislijo baje
srga koncerta v polnem številu, go«podu M.	z'dati tam h ee, da nastane vas. Žužeku, režiserju ter odseku slavnega »Dra- * Silovit tat. Pred1 čerajnjim oh 8. uri
mat čnega društva« za uprizorjeno igro in g.	zvečer je Anton Toj lak, delavec na južnem
Skrinj«r u za pomoč pri blagajni.	kolodvoru srečal na Dovozni cesti v Lju-
ODBOR	bljani nekega nepoznanega človeka, ki je ne-
pevskfga društva »Kolo«.	pel deske. Toplak je ustavil dot;čnika in ga
Sprejemanje novih pevk in peveev.	Vprašal, odkod da nese ^eske, nakar je ne-
Odbor pevskega društva »Kolo« n»>s prosi,	prznani vrgel deske na tla, tkočil k Toplaku
naj objavimo s'edeče :	in ga eunil z nožem v obraz in v levo rcmo
NVve pevske moči ee l>odo vsprejemale	in ?be£al proti Vodmatu pustivši deske na
vsako nedeljo od 3. do 4. ure popoludne v	cesti. Deske so bile ukradene na leenem skla
društven h prostorih v ul:ci M>»lin piccolo	H šču na ;užnem kolodvoru. Moralo pa je biti
št. 1. I. n. in s'cer le do do cvetne nedelje	več tatov, ki so nosili deske a skladišča, kajti
dne 5. spr la. Od t^ga č*sa naprej, do nove	przneje so dobili pod dvema kozolcema na
odredbe, se ne bodo vsprejemale nove peveke	ljubljanskem poliu dva kupa ukradenih
moči pol ni kak m pogojem.	desk.
Ta pklep se je storil z ozirom na bližnji	-
d» jii iz'er, ki ga priredi »Kolo« skoraj gotovo že v prihodnji epon^adi.
O priliki koneerta pevskega društva
> kolo« so darovali, oziroma preplačali vstop-
Vesti iz Štajerske-
— 30 celjskih obrtnikov z obeh na-
rrdnrsti je pudp'salo prošnjo do ministerskega
nino sledeči gg.: A. B. 20 st., Rajko Kar š	predsednika Koerberja, naj se slovensko-
40 st.. Raootec 1 K, Greg' rič 40 st., Može	nemški g mnazij ne premesti iz mesta celj-
40 st., X. N. 1 K, Babič G. 40 et., Blažič	9feega, kskor tako zahtevajo Nemci in žnjimi
Alojzij 40 M., I-urlan Marija krčmar'ca 2 K	ZVe?ani državni ursdniii. Podpisanci podpi-
40 st., Visjan 1 K, Gulin I. 40 st., Dolenc	r8j0 SVo:o prošnjo z opozarjanjem na veliko
KO sr.. Bajt Luka 60 st , Godina Ivan 40	gkodo. ki bi jo trpeli, ker bi se od slovenske
st.. Cvek 40 st., Kokalj 40 st., Martelanc	Ptranj ZOpet zfčela agitacija izlasti proti
Miro 40 st., Bavcon Ivan 60 B t'žnik	nfm8kim obrtnikom. Obrtniki pa žele, da
Jo® p 40 st., Pintar Jernej t>0 st., Tomažič	pr;de enkrat do mi'u med obema narrd-.
Ant. 40 st., N. N. 40 Rt., Marte'anc Anton	nostima.
1 K, Bratina 1 K, H*rvatin M ha 1 K. —	— »Murski Sokol«. Nemce in nem
Srčna hvala vsem dr.rovaloem !	čurje strfšno jezi, da se v Ljutomeru usta-
/enski podružnici družbe st Cirila	novj društvo, ki bo hramba slovenskih pravic
in Metodija je dopo<= ala g.a Franja Kolsr	ZOpfr nenčurstvo. Mi pa pravimo: Ravno to
v !menu sv<jih bratov in sester v poč*š5enje	je dobro zn* menje za ljutomerska slovenstvo,
->mina obletnice svoje pokojne mamice,	£e Be Nr mci že rdaj boje društva. — To je
g. -pe Helene Novak Ik Vrem^kega — Brit fa.	tu<jj naj bol še spričevalo, da je društvo Slo-
30 K. Prelepa hvala.	vencem potrebno.
Kadi jntršnjega praznika 'zide pri-	-
ho«Jnja številka »Edinosti« v petek ob na-	.
vadni ur.	Vesti iz Koroške.
; r»tfoe V petek, dre 20. j	Shod Sehiinererjancev v Beljaka.
marca >5. ur ur«. • vsi««*	V nedeljo so govorili v Beljaku poslanci
'o* * » it x t.. «	Sel onerr r, Stfin in Eserkolb. To pet \Vol-
viin« tt a/j - - Irar pi- ■.••u« :» :	fovi pristaši nipo motili ►hoda. Vstop na sh d
na Pr. seku 155, oprema v zalogi in hišna	je bil dovoljen le proti vsU pnicrm. Sh< d je
oprava; v ulici Kancler l, h šoa oprava: v	bil rakl:učen še le oV olu polunoči Zborovalci
uliei Ist t uto 7, hišna oprava in rezno; v	go izrekli zaupnico vsenemškim poslancem,
ulici liair era 31, man\ fakture ; v ulici della	Gosdod d« želni predsednik Frey-
Te-»a L^ oprema v zalog:; v ul. Vic lo ciecco 2,	dene?? p°jde torej res v pokoj. V »Itfor-
oo ii ;n rafno ; v ulici G ulia 11, krčmarska	niation« je č tati namreč, da je to sedaj to-
oprava ; v ul. Vicolo c ecco 2, iu v ul ci	kolikor gotovo. Le to je še negotovo,
G ulia 10, h šna oprava; v ulici Galileo 4,	n „ |)0 naslednik.
k< nji, vosi, kočije, h šna oprava io razno; v	_
nI. S. Francepco 3f hišna oprava ; v zsgati
del Moio 9, kopji.	Razne vesti.
Vremenski vestni k. Včeraj toph mer
ob 7. zjutraj 8.1, ob 2. uri popoludne 15.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.1. — Danes plima ob — 7 predp. in ob 11.32 pop.; oseka ob 6 13 predpoludne in ob 5 5 popoluHne.
Roparsko družbo sedmih glav je zalotila policija na Dunaju. Družba je u'on ila na petnajstih infstih, p rov* roč:- si skupco škodo 15.000 kron. Večino ukraden h stvari sodo b li pri njih.
Zopet princesa — pobegnila Iz Franko broda prihaja vfst o begu princese Alek
kakor je splošno znano, dajajo Mauth	. . , , . u
r erje\ a semena ra repo in klajo velik dobi-	sandre Iseiiburg. Ta pa ni b<z«la pred kru-
čeK. Ravno tako izvr-tna iu nedosegljiva so	tim mož^m, ampak pred — upniki! Mautbnerjeva semena za zelenjavo in cvet- Liter Žganja je pp 1 neki MftoSmiljan c
lj'ce-	v Brodu na Savi. Stavil je bil namreč, da
~	spije liter te: nja n« en dušek. Ali svojo la-
Vesti iz ostale Primorsne	komro.t e dr^ga plačal — s svojim življe
< Štrajk k roj a če v na Reki je porav-	njem. Čim je izpil, je pal in ni se več dvi-
nsn. Veika večna delavcev se je že < če raj	gnil. Odnesli so ga na hlad, kjer je umrl ob
povrnila na delo.	11- zv< 6er v najTt«ib mukah. Pokojnik
Za družbo sv. Cirila in Metodija	ie zapusiil ženo in tri o^ročife. Dogodek je
za I^tro v Zagrebu m nolo sob'to pri-	prijavljen sodišču.
reeni k. neert je done.el n^d 6000 kron Rodbinska drama. Gostilničar Melz v
či-tega pr hodka, a f=e utegne ta sv< ta še	Berolinu je pnBt 1 v n« či od releljedo rone-
povišati, ker niso vrneni še ' si I lofti. Mate-	^eljka otvorjene p.inove pipe, da t*ko umori
rijaloi speh je n>rej popolen. a koliko je	vso rodbino svojo. On, žena njegova in tri
vreden še !e moralni/ ker se tem potom	hčere ™ re-i umrli, sin in nečak njegov ja
oživlja m širi umevanje namenov družbe med	stn ubežaia smrti. Vzrok gnznrmH čicu po
ntjširš mi sloji.	bile baje nlahe materjalne rsimere.
Možki kakor — balerina. Pred več leti je bila ang. ž1 an^ za budimpestansko dvorno opero mlada baler n«, ki si je se svojo milino
* rastni občani. Občin9ki zistop v	in skromnostjo km. Iu pridobila vseobSe sim-
Črnem vrhu nad lir jo je imenoval tr ča9'ne	j atije. Te dni pa fo 71 čeli opažati na njej
cbčane : insjiektorja gncp- K- Svt b >do z	zeake l olezoi na umu in so jo odveli v z*-
Idrije, velep->9e«tniiia g. Gru ina iz Jeličnega	vod za um« b<«lne. Na zdravriski pre skavi
vrha io j oslanca B ž ^a.	pa se ja pokazalo, da je ta I alerina — možki.
O »č; »a Ž ri pa je imenovala sv<jimi čast-	Stvar je Dsznanjena oblastim, nimi i.hčani l
Dr.a Andreja Kerjanč:ča k«kor vi č!et-nega državnega poVacca, Petra (rrasst lija deželnega odl>ornika, Ivana Plantana k^kor drž. po-»'anca, Ivana Hribarja kakor župana ljubljanskega, Dragotina Lapajne kakor žu-j ana idrijskega.
Vesti iz Kranjske.
Brzojsvpa porrčila.
Škofa — tajna svetovalca.
DFNAJ 18. (B.) »Wi«-ner Zeltung« javlja: Nj<g. ces in kr. apost. vel. je glasim 'najvišjega ročnega pi^ma od 12. marca t. 1.
izvolilo podeliti škof-i p^reško puljokemu, «lr. j Ivanu Flappu, dostojanstvo tajnega svetovalca, oprostivši ga od taks. Z najvišjim rečnim pismom od istega dne je ceear podelil do-stojarstvo tainega svetovalca ske fu v Lircu. dru. Frar.u Mariji Doppelbauerju.
Državni zbor.
DUNAJ 18. (B.) — Zbornica poslancev. — Med d< šlimi spisi je interpelacija posl. S eh n a I », zadevaj* ča carino na sladkor, ki fe izvaža iz Avstrije. Poslanec M a lik opozarja v svoji interpelaciji na vest v časopisih. ki trdi. da neki »-totnik 47. polka grdo ravna z vojaki, vs'ed česar se je en vojak ustrelil, eden pa je izvršil poskus samomora. Interpelant zahteva, naj se razmere pri dotični Ptotniji preiščejo. Na to je zbornica nadaljevala prvo čitanje nrgodbe in carinar-ekrga tat fa. Pi s'. F i e d 1 e r je uvajal, da so se vpe r'o^edan e nagodbe dosegle pod pritisk'm "zredD b ra7wr, N«godbeni zakoni od 1. iH67. ro že itak neugodni za nas, post?-jajo pi vedno neugodneji vs'ed ok« lnosti, da moramo mi vedno odj«njrvat;.
Grv.irr' u De ugaja obnovljenje ragodbe na 10 U t. Tmli v rannski in trgovinski pogodbi so se privolile nove koncesije. Ako slušamo glasove z levice, morrmo dvomiti, da ^e v tei zbornici dobi večina za nrgr dbo. Govornik je opozarja! na vedenje levice v 1. 1899. Med došlimi đpisi je interpe'ac ja pod. E1 len bo gen a in t v. na železniškega' ministra radi postopanja ravnateljstva državnih železnic v Trstu proti uslužbencu Antonu Fiku.
Cesar Viljelm v Dmždanih.
DRAŽDA NI 17. (B) Na svečanem obedu je kralj saV so iski napil cesarju Vi-lielrnu t« r «e rru zahvalil na velerr-zve^lji-vem obis^ti in j^ dejal, je ta obisk nov znak dobrohotno'ti in srčnega miljenja, ki je je cfsar vsikdar sk'zov: 1 kraljevi hiši, 'zlasti pa v znilnjem rednem ^a-u. (Jesar VT)ljelin je oileovt ril z zdravico na kra'ji in se zahvalil na mi'ostljivh besedah in pre-srČLtm v-p ejemu in zagotovil kralja svojega iskrenega n^tnfnja do kraljeve hiše. Cesar Viljelm ne je zv« čer povrnil v Berol n.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK.
Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t1. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trata
Obrtno-gospodarsko društvo v Nabrežini
reirNtrovana zadruga z omejeno zavezo.
St. 560.
Razpis
učiteljskih mest v okraju Sežanskem.
V šolskem okraju Sežanskem razpisujem te-le mesta :
1.	učitelj«ko-voditelj-ka -'užba na ]edno-ra?,rednieah v Avl eru, na Harki, v Kotdje-glavi. Sijaku in n» V<»j'č:c ;
2.	s'užba učitelj ce na trorazredrici v v Nabrtžsiti;
3.	s'užba učiteljice roko^^l za šole v Nabrtžini. Š^mpolaju in Mavbinjah proti letni nagradi ol 520 K.
S službama pod točkama 1, in 2. eo spojeni prejemki ustanovljeni v deželnih zakonih od dne 15. okt «hrn 1896. 1. zak. in ukaz. št. 30 in od dne 6. oktobra 1900 leta zak. in ukaz. etv. 26.
Prosilci odrojno prosilke naj vli že svoje pravilno o|-r^n»ljene prošnje teki>m šestih tednov j^o oel«su <f-ga razpipa v uradnem listu na c. kr. okr: j ni šolski s' et.
C. kr. okrajni šolski svet.
Sežana, dne 8. marra 1903.
Predsednik:
Hebek.
VABILO
VABILO
riitlii ulični zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE V TOMAJII
registrovane zailruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil
v nedeljo dne 29. marca 1903.
v župnišču ob 3. uri popoludne. DNEVNI RED:
1.	Por* čil«» n-čelstva n nadzorstva.
2.	Pnt'jenif ra'un. *akl učka za 1902
3.	Vol tev n«čelstva in nadzorstva.
4.	S'učaj-osti.
Načelništvo.
Osmica
(prodaja lastnega vinskega pridelka na drobno) se je odprla danes pri A n-d r e j n Čoku hst. 1. v Lonjerju. V opozorjenje vihra na hiši slovenska tro bojnicu.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
-: ulica Tesa št. 25. A. = -
redni občni zbor
ki se bo vršil
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rcsario (šolsko poslopje).
v nedeljo, dne 29. marca
ob 3. uri popoludne
v društveni krč ni i
po sledeč m dnevnem vsporedu :
1.	Polajr n'e računa 7a leto 1902.
2.	Por« čilo pregledov«fcev ničnrov. ."i. Vo'itev r ovtgn predf!• jn štva.
4.	Vrol tev treh udov v pregledovanje rfčunov za leto 190.'».
5.	K^zni nasvet in predlog!.
NABEKZINA, S. marca 190:$.
Načelništvo.
1003. Cene da se ni bati nikake k od k ure r ce.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Ilustrovan cenik brezplačno in franko.
^	Svoji k avojim!	JJ
J	ZALOGA	^
| pohištva |
dobro poznane
Podpsisani javlja da je prev- \mm mizarske zađmp Y Borici (MhV
zel poznano pekarno g. Tram- jj vpisane zadruge r. omejenim poroStvum
puža, Via F o s c o 1 o štv. 2. Prodaja vsakovrstne moke, jf
kruha, sladčic in drugo. Sprejema tudi kruh v peko.
Priporoča se udano
Rihard Grom.
prej ^nton Cernigoj
Mladenič
se 7-Ietno prakso v manufakturni branži i.sče službo tudi kot ma-gariner. agent ali iztirljevalec. Naslov pov»> uprava „Edinosti".
X
3C
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi.
^ Kajvečja toma potištva primorske a^eit.
aSolidnoflt zajamčena, tajti les «e oauši v to nalaSč pripravljenih prostorih h tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobne. ^^	derni sestav. Konkurenčne cene.
WW Album pobiite7 brezplačen ^
* X XX v ^
U %
M
n n n
n
T R
Ž A Š K A POSOJILNICA IN HRAN1LN
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
I liea S. Frsneeseo štev. 2, I. - TRST - Ulicu S. Fraueeseo štev. 2,
Telefon 952.
I CA
i.
zadruge
Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud
in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 1/2°/0i
na menjiee po 6°/o» na zastave po 51/2°/o-Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3 — 4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. 01) nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Pošfno hranilnični račun 816.004.
I
I
i
♦
i i
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najr&zuovTHtDejAih kombinacijah pod tako ugod-.imi pogoji, ko nobena druga zavarovalnic« Zlasti je agodn:> zavarovanje na doživetje in »mrt z zmanjiujorimi se vplačili.
j Vsak 'lan ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
= vzajemna zavarovalna banka v Pragi-	—
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti dru£* > zajemna zavarovalnica na5e države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VB A POJASNILA DA.TE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in prenaičaiae p rot požarnim 5kodam po najnižjih csnah Škode cenju e takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnoko ristne namene.
Državni uradnik
želi »prejeti v svojih p opoldanskih prostih urah kak i opravilo k«*kor koreipondeni, knjigovodja, pregledoval c računov iti. Naslov pri upravi lista „Edinost*.
PODJETJE ZIMOLO - TRST
Prvo podjetje za pogrebne svečanosti
ustanovljeno leta 1876.
OdliKovana 1894.
Odlikovana
1894.

Posojilnica in Hranilnica v Kopru
vknjižena zadruga z neomejeno zavezo
Pisarna: Cor^o 41
Telefon ^t. 141
Zaloga: ul. Ntitiilo 1."»
Telofon St. 145
8 O O
o o
8 O
o o
Sprejemajo se pogrebi v veliki gali io I. II., III. IV. razreda; prevrzi mrličev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. Izvršuje pogrebe v popolno črni, v zlato
črni prebrno-črni in zlato-modri barvi Velika zaloga kovinskih krst. navadnih in najbogatejših; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje; lesenih krst ; belo in črno lakira?.ih ; vfncev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na debelo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih pogrebnih predmetov.
1891.
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo /. najboljšimi stroji v/, prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Do® ? Sotoi pri Korici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši.	Lastne žage.
Tov«!na razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejfih do najfinejših del vseh »logov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako, da lahko prevzame in izvr>i v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tuli mebtiranje vil, prenočišč, uradov itd. z uavadnim in najfinejšim pohištvom.
Sreč kanje
nepreklicno
[23. aprila 1903.J^ «40.000
Srečke za oirefalie sobe
f War nest uben-L. ose)
po 1 krono
Corso štev. 33.
VOJ
Anton Skerl
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi. plašče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
Priprave za točenje piva.
Mi. \ oliišanj*' nakupovanja se [>ro id ofe v-i predmeti tudi uh mesečne obrok".
FERDO GUŠTINČIČ
klesarski mojster
TEST Tla Gimiaai 11» — BARJ07LJE zraven prtoma
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje, spomenike. kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v /Narodnem domuc v Barkovljah.
Lastn. kamenolom v Petroviči (Repen) Žage na motor.
Cene po pogodbi in jako nizke.
Priporoćuje se slav. slovenskemu občin stvu za obile naroćbe udani
Ferdo Guštinčič
klesarski mojster.
Naznanilo in priporočilo.
Častim si naznanjati slavnemu občinstvu da je
prodajalca jestvm
v ulici delle Legna stv. <>
kojo sem veČ let vodil, prešla v mojo popolno last.
Prodajalniea je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom.
Prodajam testenine iz tovarne inider-šič & Valenćić v II. Bistric. Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo kakor tudi narodne Pre<lmt'tov pošilja proti povzetju aii qredpiačiiu
užigaiice.	Kapoliner & Holze-,
.Nadejam se, da nie bode slavno ob-	'
v.	{,	,tov. zaloga ur in juvelov en gros.
cinstvo blagovolilo tudi za naprei po-!	,	, ..	. _ ,
krakov o. Dieteljeva ul. 6S.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
Za mizarje.
Velika zbirka obkladkov (remena), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vs»»h drugih mizarskih potrebščin.
\saka k« i JiiiitM« iy k ljut-« i a. ker dela samo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega »e jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.
* * * * * * * * * * *
it *
Glavni dobitek
kron
VflBILtO
na
redni občni zbor
ki se bo vršil
v Kopru v zadružnih prostorih
(LTic» Sv. Baž, hšt. 338)
7 nedeljo, dne 5. aprila 11. ob 10. uri
sfc sledečim dnevnim redom :
1. Pi.rof« ht upravu**tr« odbora o delovanju zadruge v leiu 1002 ;
'J. Porušilo u*d/, rsiva <» račun-h z Iruge v le u 1902 ;
3 Od »l> enje za ki u"»n°g?i lačiiDii za leto 1902;
4. \'o,;t"V D])r,ivn< g* odbora zal. 1903; O. Vo t v nadzor v a zi leto 1903; 6 Ev -ritoelni predl'-^i.
V KOPRU. dne 18. m are« 1903
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
priporočajo :
Josip B'jlafđ >, H in il & C.o, Merenrio Triestiuo, Iu:. »um ihti, H * n r i k: S^liiff mana, S. Tavella, F«*li d i 0. %'iculin v Trstu.
Snovij za možke obklee
v velikem izboru, najmodernejše vrste, prodaja po jako ugodnih cenah dobro-znana prodajalniea sukna
Maccari & Pross
ulica Malcantoii st. 3.
Na zahtevan je se izvrše od izvrstnih ki •o jace v tudi obleke po meri ter se pošiljajo vzorci brezplačno in franko.
Vsi dob tki se od prudajaicev izplačajo z 10% odbitkom v gotovini.
• ooo
o
-oo—oo
le o
TlifiOVIVA Z ŽEL KZ J KM
< CARL GREINITZ NEFFSN > q
M. Aite
trerovina z mauifakturnim blagom
ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 5
OOO«
o o e
<
f
l <
i
<
<
C <
podružnica Trst,
Piazza Goldoii 2.
■ r0 -.»»tjrau • zidogo
predmeto / za stavbinstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače, stare ždeznične šine, držaje in ograje, vodnjake. pum je. zelezne cevi itd, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in st'anišć, peći in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, zelezne pohištvo in pred ognjem varna b aga'ne, nagrobne križe in ograje ter
orodje za vsako obrt.
>	o
>	o
>
o o o
l
i
l i
V živjenju ni bilo še nikoli pr like kupiti za gld. 2 06 spodaj označeno kolekcijo
12 komadov za ill 296
-CISCo,
I /.epn.-i ura, rem.-sidro, dobro idočn, 3-letno jamstvo; 1 verižica od pri-t-nt'ga goldin ali oJ uiklja : 3 prstani oi prista. g)ldin, najnovejši fa-c.mi s poiiurejeninsi brilunti ; 2 krasne spile za kravate o<l jroldin ; 2 uhana od jroldin. najnovejši facon : 1 fu-tenl za uro; l broša od goldin pariške mode : 1 privesek" za verižico od goldina ali niklja.
Ka ne ugaja, ne rado volj no i^meija ali povrne denar, tedaj izključen rizi s. Vseh teb 12 krasnih
ai dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico tn«\a da more v polni meri zadostiti vsem zah1 ojbz ce »j. odjemalcem. '	V obeh prodajalnicah vdobiva se razno
I blago najboUe kakovasti in najmodernejše iz
Opr?ih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, o\ratnike, ovratnice, tu V y je velikanski izbor platnenega in bombažnega Q
Oblaga, prlov in prtičkov ter vsake vrste perila A . bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile- V nine raznovrstni okraski za Šivilje in kitničarce Velikanski izbor snovij za narodne zastave in trakov za društvene znake.
Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan- Q neje po cenah, da se ni bati konkurence.	x
Poskušati, za se prepričati ! q
_ooo#
l
•ooo
oo—oo.
Trgovina, gostilna in hiše
na prodaj ali v najem, pod jako vgod-nimi pogoji.	j
A. Casaerande. Ajdovščina, PfilOrStO fiORlSKk LJUDSKA. POSOJILNICA,
(nova žefezn šba postaja) . .	, x.	. __' J '_ registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hst. 7., . ul;: r
Gustav Bonazza
v lastni hiši.
V Trstll, Piazza I5«irriora ACCCllia, jjraniliie vlog^e sprejemajo se od viieegi
(vogal Androna deli'Olmo).	ee tutli ni cian društva in ee obreatu-
...	jejo po 4V*°/o» ue	se odbijal rentn.
Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev , davek.
in tapecarij. —	Posojila dajejo He samo Članom iu sicer oa
naprej počakati z obilnimi obiski, tielezi udani
Josip Lain.
i
A gen i se iAcejo
- Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene.
Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ------ kolodvor ali brod v Trs'u - - - ----
menjiee po 6 °/0 iu na vkujižbe po i>1/*°/0
C raduje vsaki dau od y. tlo 12. ure dopol • in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Hran. m leta 1900. Kron 1,263.563 Paštno-lran. račuu 83131a.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" t
Polnovplačani akcijski kapital	=1 Špitalske ulice Štev. 2. =====
K I.OOO.OOO	Zamenjava in eskompti^je	Daje predujme na vred. papirje.
Kupuje in prodaja
▼ »e vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, kom JDf Tic obligacij, nrečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promete izdaja k vsakemu žrebanju.
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — — kupone.	— —-—
Zavaruje srečke proti ■; 1.	izgubi	•
k u rz n i
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt i n inkasso menic.	g^ Borzna naročila.
LJUBLJANI
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti ji. Vloženi denar obrestuje o J dne vloge do =	dne vzdiga.	"
Promet b čeki in nakaznicami.

07681157