V e s t n i k. Osobne vesti. C. kr. vladni tajnik g. Josip Riliar je imenovan voditeljeni okraj. nega glavarstva v Črnornlji. — Članom deželnega šolskega sveta za Goriško so imenovani p. i. gg.: prošt Andrej Jordan, prof. Andrej Marušič, ravnatelj goiiške realke dr. E Sehreiber in gimnazijski ravnatelj dr. H. Gross. Uinrl je 10. t. m. v Ljubljani za jetiko g. Zvonimir Jakše, učitelj v Poddragi; drugi dan je narneraval iti v bolnišnico, a noč poprej ga je zasačila sinrt pri Virantu, kjer je prenočeval. Pokojnik je šele prvo leto služboval. N. v in. p.! — Umrl je v Gorici g. Fran Žepič, začasni vodja slovenske deželne kmetijske šole, star šele 53 let. N. v rn. p.! Podpore za šolske zgradbe iz deželnega zaklada je dovolil deželni zbor kranjski sledečim šolskim občinain: Kočevje kot II. obrok 1500 gld., Grahovo kot III. obrok 300 gld., Igavas kot II. obrok 300 gld., Zasp še 100 gld., Breznica še 300 gld., Dobrava 200 gld., Koprivnik za novo šolo 600 gld., Leše 500 gld., Mošnje še 300 gld., Rateče še 200 gld., Tribuče še 200 gld., Breznica v kamniškem okraji za zgradbo šole pri Sv. Trojici 600 gld., Drazgoše 150 gld., Predoslje 100 gld., Reteče 100 gld. Skupaj 5650 gld. Pokojneg-a Josipa Freuensfelda zadnja želja je bila, pokopati njegovo truplo v dumačo slovensko zemljo. Zaradi tega je tudi Ljutomersko učiteljsko društvo v svojem zadnjein zborovanju sklenilo, ustreči zadnjej želji svojega nepozabljivega sotrudnika, vrlega narodnjaka, neumornega delovalca za procvito in blagor slovenske domovine, dovršenega pesnika in pisatelja slovenskegi ter prepeljati s p imočjo d )bi*ovoljnih darov njegovo truplo v domačo zemljo. Prosimo tedaj vse njegove prijatelje in zaance, vse narodnjake in narodnjakinje, vsa slavna društva itd.. naj blagovolijo v ta namen nabirali podpore in nabrane prispevke doposlati učiteljslcemu društvu v Ljutouieru* K obilnemu sadu pomozi Bog! Prošnja. Vse tiste p. n gg. tovariše, ki so blagovolili mojo knjigo ,Slovensko p e t j e v preteklih dobah sprejeti, a mi iste še do danes niso plačali, prav lepo prosiin, da bi tni poslali do 1. sušca vsoto od 85 krajcerjev, ker bi me sicer neznosno statije prisililo, izterjati iste vsotice s — poštnim naročilom. — Irnam še 300 iztisov te knjige. Da pridern do količkaj novcev, znižal sem knjigi ceno na 53 kr. s poštnino vred. Knjiga je trajne vrednosti. Vsi slov. listi so jo laskavo ocenili. Z odličnim spoštovanjem F. Rakuša, nadučitelj v Dobovi pri Brežicah. Bazpis pisateljske nagrade. Velecenjeni naš rojak, g. prof. Anton Bezenšek v Plovdivu, znani jugoslovanski pisatelj in mladinoljub, natnenil je nagrado 100 k. (sto kron) njernu, ki spiše najboljšo po\*est za slovensko mladino. Glede povesti zahteva veledušni g. darovatelj sledeče: nPovest naj bode poučnega sodržaja v religijozno-moralnein sniislu; snov naj jej bode vzeta po mogočnosli iz domaeega življen.ja na krnetih. (Pisatelj bi si laliko vzel za prirner Slomšekovo BBlaže in Nežica", kar se tiče sloga in snovi; a lahko si izbere tudi navadno obliko povesti ali pa obliko dvogovora [dijaloga]). Poleg obče didaktičnega cilja naj se naglašuje spoštovanje do vere, Ijubezen do naroda in do bližnjega. Obseg povesti naj ne bode manji od treh in ne večji od petih tiskanih pol". Frankovani rokopisi naj se pošiljajo podpisanerau načelniku ocenjevalnega odbora najdlje do 15. maja t. 1. brez podpisanega imena. Ime pisateljevo naj se doda na posebnem zapečatenem lističu. Ocenjevalni odbor presodi poslane povesti ter pošlje po namenu g. darovatelja tri najboljše povesti g. prof. Bezenšeku v Plovdiv, da g. darovatelj sarn končno izbere povest, katera njemu najbolje ugaja Nagrado — 100 kron — izplača dotičnemu pisatelju v dan sv Cirila in Metoda (t. j. 5 nial. srpana 1894 1.) g. darovatelj sarn; vsem drugim natečalcem se pa rokopisi vrnejo, ako bodo tako zahtevali. Ob jednern prosim tudi založjiike knjig za slovensko rnladino, da mi blagovoljno pošljejo vsako na novo izdano knjigo, da jo bode mogel ocenjevalni odbor presoditi. V Begunjah pri Rakeku, "1H. prosinca 1894. Janko Leban, nadučitelj in načelnik ocenjevalnega odbora za mladinske spise pri BZvezi slovenskih učiteljskih društev". Nikjer v Avstriji ni toliko šol s poldnevnim poukom, kakor na Kranjskein, kjer ima le 69 šol celodnevni pouk, 252 šol pa poldnevni. Nulla dies sine linea. ^Slovenec" piše z dne 1. svečana: ^Deželna doklada bo sedaj znašala 42 odstotkov, od katerih 22°/o požre saino šolstvo1*. Učiteljski konvikt naraeravajo zidati hrvatski učitelji in so v ta namen že precej denarja nabrali. Koncort ^Glasbene Matice", pri kateretn se bode proizvajalo Haydnovo ,,Stvarjenje" bode dne 3. in 5. sušca t. 1. v Ljubljani. Konferencija avstrijskih škofov. Avstrijski škofje snidejo se dne 2. mal. travna na Dunaju v posvetovanja Dotični škofovski odbor snide se nekoliko dni poprej, da pripravi vse potrebno za velike konferencije. Za 501etnico vladanja Nj. Vel. cesarja. V seji dunajske tigovinske zbornice predlagala sta vitez Lindheim in Neuber, naj se naprosi predsedništvo zbornice, da prične v soglasju z drug-imi nierodajnimi faklorji priprave ze nekako veliko , splošno koristno podvzetje, v spornin oOletnega vladanja cesarja Franja Josipa I. Zbor je n(avdušeno sprejel predlog, o katerem pa bode razpravljati službenim potorn. Učiteljske plače na Dolenjem Avstrijskem. Šolski in finančni odsek dolenjeavstiijskega deželnega zbora sta se že sporazumela, da se opusti sedanji krajevni sistem in se uvede jednoten status za vse učitelje v deželi. Učitelji se bodo razdelili v tri razrede z letno plačo od 500—1000 gld. in s petletnirni prikladami, vštevajočimi se v pokojnino. Šolska naklada okrajev in občin za šole ne sme znašati nad 27°/o, drugo se plača. iz deželnega zaklada. Zastran stanarine izrekla sta se oba odseka, da se dovoli vsem učiteljein, ki nimajo naturalnega stanovanja. V krajih pod 2000 prebivalci se jim dovoli na leto po 50 gld., v krajili od 2000—5000 prebivalcev po 70 gld. in v večjih krajih po 100 gld Preveč učiteljic. V Parizu je nad 6000 mladih deklet, ki so vse naredile izpite za učiteljice, praznih mest pa je 60, torej za vsako službo ravno okolu 100 prosilk. V ostalih pokrajinali pa je nad 13.000 učileljskih kandidatinj, ki čakajo na službe. Malo prepozuo. Med oficirji francoske akadernije, ki so bili imenovani te dni, je tudi literat Turpin de Sainsay. Mož je bil toli nepreviden, da je umi 1 že leta 1891. Imenovanje mu je torej pač prišlo nekoliko prekasno, kaže pa vender, da človek ne sme obupati, kajti s potrpljenjem se vse doseže, časi se ve da še le po smrti. — To bodi nam v tolažbo, dragi tovariši, da čakajo tudi nas učitelje po smrti bol jši ča s i! Podporno društvo za siromašne učiteljske pripravnike v Ljubljani ima za tekoče leto ta-le odbor: Viljem Linhart, c. kr. prof. in začasni vodja pripravnic, načelnik in blagajnik; Fr. Gerkman, c. kr. vadnični učitelj, tajnik; Iv. Perdan inFr. Velkovrh. Škofjeloški samostan šteje letos v svojih lepo vrejenih starih in novih prostorih (na Graduj 200 gojenk, kateie imajo v zavodu tudi hrano in stanovanje. Radi prelepih prostorov in splošnega reda je zavod res vsega priporočila vreden, ko bi se le tudi v višjih razredih nekoliko več na slovenščino oziralo, zlasti v notranji šoli. Zahvala. Za našo novoustanovljeno obrtno - nadaljevalno šolo so darovali: gosp. Ant. Belec, klepar v Št. Vidu pet žicastih modelov; gosp. Andr. Zaljar, mizar v Podgori tri lesene modele; gosp. Štefan Magister, mizar v Št. Vidu tri lesene modele; gosp. Jož. Berlic, mizar v Dravljah en lesen model in gosp. Mih. Poličar, mizar v Št Vidu stojalo (stativ). Za te darove se podpisani imenovanim prav sreno zahvaljuje. V Št. Vidu pri Ljubljani, dne 20. prosinca 1894. Jcmko Žirovnik, nadučitelj in vodja obrtno-nadaljevalne šole.