Sžev. 71.___V Trstu, w irtdo. dmm Žl. april« 115.____Letnik II. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Lre o: LUca Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — V*1 č' c j-f" jajo uredništvi lista. Nefrankirana pisma se tie spe jen-a jo in rokopisi se ne vTačajo. zC.'i' ' in odgovor! i -Tednik Štefan Godina. Lastnik konsorcU li- .fr1 viiv _ Tis!; tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge * ©r ; cicjtvoin v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Asiškega št 23- Tclcftn urcdtištva in ::prave štev. 11-57. Kiirinir.a 2nt:a: Za celo leto.......K 24- - za i f l leta............... » '2" u IITCSC^C. .........................O" — Za nedeljsko izdajo za celo leto ...••«■• 5*20 za [d ieta ................. 260 VEČERNA ^ Posamezno številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastareli Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolon*. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vla Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 3— vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnini In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1* upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. L prava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega it 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. ^rouizacijii Primorske. Kot nadaljevanje včerajšnjih razprav se je v rsela dane? pod predsedstvom namestnika uova seja, ki so se je udeležili :j župan dr. Valerio z občinskim svetnikom Rasteffijem in tajnikom dr. Nicolichein, uaricstništvetii svetnik pl. Krekich in občinski s% e»rik Samaia za aprovizacijsko ko.nisiio. upravitelj vojaške oskrbe Rub-bia hi okra.ni glavar dr. Fabrizi. Sijanje ia le bila cela vrsta sklepov, ki bodo nazn?njeni tekor.1 dneva v aflsiranij objavi namestnika. P edvsenj je zasigtir?!*a za par dni pri-j pra\;: zados-u g* krnic od strani tržaških' pe! v. V , p roja* «!a občlnn I ompir po 24 vin: »ev Kifcsrara. Z to vestjo ie pričakovati, da bo za p.alr.2 p »trebsčine prebivalstvo zadostno i poskrbljeno ti<& vnaprej. , da jc koruzna cen-! trala r, Ja za vojno žito, j korizo - i4 vagorov «e že na potu, _ t relativno ze!o nizko ceno. 38 K pro cer. . an'.estnRtvc fe be obrniso takoj na kor, zt.o ceni aio glede prepustitve na-daitnih množin koruze v svrho kritja potrebščin za celo Primorsko. * K »nčno ie bilo komtatirano, da je odšlo iz Banata nadaljnih deset vagonov koruze. določene za Primorsko. BRZOJAVNE VESTI. Mir y Kurputlh. PARIZ. 19. (Cenz.) Petrograjski poro-1 čevakc »Tempsac poroča, da tajanje sne-j ga ovira velike operacije na vzhodnem b» jišču. Sicer pa bi nastopil mir tudi brez te fkoliščiiie. ker se namerava dovoliti četam odpočitek in izvršiti novo razpore-j ditev čet. I»t i /i -i. i^S i A, < ven z.) 1 >rcčc valeč Pesti Hiriap* poroča iz \elike Berez-ne: Neka vojaška osebnost se je izrazila: Y - it.»snem se hi ko izjav i danes. da je naš pol./cj dober, zelo dober. Mi zamo-Vgtoo veselo ^Sedati v bodočnost. Rusi iin:'io stdaj težavno stališče. ker smo za-seJfi njihove postojanke in se nahajamo v ugodnih pozicijah, H^ftu parocic a .leuspshu ruske ofenzive y Kcr^fiiiii. BERLIN. 20. (Kor.) \VoHfov urad poroča. Iz S: ckhclma se nam javlja: Rusi razširjajo vesi. da se njihovi uspehi v i K~r< atih nadaljujejo, izgube zaveznikov j da no velikanske, da presegajo 100.000 rr. in ua še dnevno naraščajo. Položaj nvcnttA čet da je slab. Rusi da nimajo namena prodreti na Ogrsko, vendar pa b .:•.» c d! ili vsak poizkus Avstrijcev, daI bi ' (vj ruskih čet zasedeno sta-1 rori^ko ozemlje. K temu je pripomniti: Ce bi Rusi fakti-1 čr. i ne imeli nobenega drugega namena, kat obdržati starorusko ozemlje, potem bi b io težko razumljivo, zakaj so v zadnjih tevi:.ih pri napadih na Karpate tako nape jali vse svoje sile in imeli izgube, ki so po zanesljivih poročilih trikrat večje od -j rt j/ zaveznikov, glede katerih poročajo Ru^i zelo pretira v ano. Vsakdo ve, da je okupacija Ogrske v načrtih ruskega ge-j ner.Jnega štaba že od nekdaj igrala veliko; ul . . Le se sedaj nenadrma tako prikri-j va nmerie ruskega armadneg-i vodstva in i zuie aanitn nadaljnega prodiranja. im>-i V o re'Jo^toino vedenje pač ne pomeni! ! u 1 l >':•. ! .ik »r stabo prikrito prizra-1 f ^ri in potrditev popolnega ne-| u --eba rr-kc ofenzive v Karpatih. UfpesLa celo onje srtllier«]e v Bukovini. iil DIM PUSTA, 20. (Cenz.) *Az Est« pt=r la iz Cernovic: Pelovanje naših čet med Prutom in Hnjestrom se omejuje za-čas'io na vznemirjanje sovražnika. \ pon-deliek so dobile naše čete zanesljivo vest. j da je neka sovražna skupina nasedla v; blizini ruske Novosfefice se nahajaiočo vi-šit o Lh>!zok. Ko jc prišel sovražnik v gc Jovje na višini, ga je naša artiljerija takorekoč (»bsula z granatami. \ sa sovražna skupina je :>ila uničena; kmalu ixj-te jc doictela enaka usoila tudi vse rx>-veiistvo \ ruski Novosiefici. Ena granata naših težkih topov je padla v rusko postojanko, kjer se je na'iajai generalni štab. Vsi oficirji brez izjeme, med njimi en polkovnik. so bili ubiti. Savrafti letnici nad fernciicainL ĆTRNOVICE; 20. (Cenz.) Sovražni leta.: vi > se |K>novno pojavili nad Ccrnovi-cai'ii. Bili so obstre'jcvani in so izginili, ne da bi napravili kako škodo. Včeraj dopoldne in [^opoldne so se letala zepet pojavila. Bi;:; ,o obstreljevana od naših baterij. Prebivalstvo Je popoln' jtih mirno. ĆERNOVICE* 20. (Cenz.) Danes je letal neki ruski letalec okoli mesta in vrgel bombo v bližino vojašnice. Bomba pa je zgrešila svoj cilj in padla na stari cirkus, ne da bi napravila dosti škode. Blokada anšiesResa uotfovja. LONDON, 20. (Kor.) Kapitan ribiškega parnika >Ferino« je pripovedoval, da je vozil v nedeljo popoldne polagoma z razstavljenimi mrežami, ko se je nenadoma pojavil periskop, ki se je nahajal med ribiškima paru i koma >VaniIla« in »Fermo«. Med krn ko je moštvo na »Fermu« potegnilo n reže iz morja, je bilo slišati eksplozijo. \ anilla« se je takoj razletela na tisoče kosov. Parnik Fermo« je spustil rešilne e- I e. da reši ponesrečence, ko se' ic pojavil še drag podmorski čoln, ki ie i-strelil torpedo, ki pa ni zadel. Parnik i e r iti o « ie nato ubežal, zasledovan ou I podmorskih čolnov, od katerih je bi- v-deti le periskope. Vsled teme je za-mogel ]urnik srečno uiti katastrofi. London, 20. (Kor.) Komunike adrnirali-;ete poroča: Nemški podmorski čoln, ki je potopil ribiški parnik »\ anilla«, je pregnal tudi ribiški parnik Fermo«, ko je skušal i ilti moštvo. Posledica je bila, da se je , jc ljudi z »Vanille« potopilo. Tako uničevanje ribičev brez vojaškega vzroka ne uide naši pozornosti. To je že drugi umor tekom enega tedna. Dogodek moraino dobro ohraniti v spominu. 0 potopijenju nizozemske lodje „Kaiurik". AMSTERDAM, 20. (Kor.) »Kaager Nieu\\^ Courant« piše o dogodku s »Ka-turikom-. med drugim: Izjava, ki jo je nemška vlada iz lastnega nagiba podala nizozemskemu poslaništvu v Berolinu o potopljenju Katurika«. deluje pomirjevalno in utrja zaupanje v zagotovilo Nemčije. dano nizozemskemu poslaniku že pred dogodkom s >Katurikom«, da doslej pripetivših se dogodkov na morju ni smeti s matrati kot znak kake izpremembe v nemški politiki napram Nizozemski. Amsterdamski Telegraaf« pravi, da je odgovor Nemčije smatrati zadovoljivim. ~ soj z letali. MUIHLHEIM V BADENU, 20, (Kor.) Ob 10. uri predpoludne je vrgel nad mestece KaluJern, ki nima nikake garnizije, neki nizko leteči sovražni letalec 5 bomb. \ c čina (>trok je zbežala v klet. Ena bomb je padla na polje, štiri na neko šolo. En otrok je bil ubit, eden težko ranjen, več laglje ranjenih. l udi na Lorrrach je vrgel danes neki letalec 6 bomb, ki so se razletele na kolodvoru. En otrok je bil ubit, nekemu mlademu možu je odtrgalo roko, tri osebe so bile deloma težko, deloma lahko ranjene. BAZEL, 20. (Kor.) O napadu letalca na Lorrach piše »National Zeitung«: Ranjena sta bila dva otroka, od katerih je eden umrl. Tudi neka ženska je bila težko, vendar ne smrtno nevarno poškodovana. V švicarski tovar«i za svilene trakove je prebilo neko drvarnico. Tri bombe so padle na neko otroško igrišče, ne da bi napravile kako škodo. Zračni pritisk je bil tako ino-čan, da so bile v okolišu vse šipe razbite. V neki umetniški ključavničarji je nekemu vajencu popolnoma odtrgalo roko. Na razdaljo HO metrov so našli drobcev bombe. Prebivalstvo je jako presenečeno, vendar ne zbegano. Pokorili so se navodilu županstva in so iskali varstvo v kleteh. Razpoloženje proti Franciji, ki je bilo doklej zdržno, se je izpremenilo v ogorčenje. Ni razumljivo, kaj so letalci nameravali z napadom na Lorrach. Tam se nahaja le en lazaret in okrajno poveljstvo. ycjng Turčije proti trosporaznnio. CARIGRAD, 20. (Kor.) »Agence Ott. Tel. Miai« poroča« Veiiki glavni stan jav- ja: Naknadno smo izvedeli, da so se nahajali med šestimi sovražnimi torpedovkami, ki so skušale predvčerajšnjem udreti v Dardanele, tudi štirje iskalci min in da ste se obe sovražni ladji, ki ste bili, kakor že poročano, zadeti od naših kro-gelj, potopili v morski ožini. Le vsled vladajoče teme nismo mogli konstatirati, če ste bili potopljeni ladji torpedovki ali pa iskalca min. Z ostalih bojišč ni poročati ničesar imenovanja vrednega. Vojna u kolonijah. LONDON, 20. (Kor.) Reuterjev urad poroča uradno iz Kapstadta. da so Angleži zasedli Keetmanshoop. novi vpoKlicI no Roškem. PETROGRAD. 20. (Kor.) Kakor poroča : Rieč«, so bili neslužeči črnovojniki letnikov !°00—!9!0 pcklicani pod orožje. Tramvajski promet v Mrarriu ustavljen. PETROGRAD, 20. (Kor.) S 14. aprilom bo tramvajski promet vsled pomanjkanja premoga deloma ustavljen. HezgUii francoskem feneralo. PARIZ, 20. (Kor.) Avtomobil generala Jacquina je pri Taradeau zadel z nekim drugim avtomobilom. General je bil težko ranjen. _____ Osrsko-hrvotskR iborniu. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Minister za pravosodje dr. pl. Balagh je predložil štiri zakonse načrte, med tem predlogo o odgovornosti s premoženjem veleizdajal-cev in izdajalcev domovine, potem kaznovanju zlorab pri dobavljanju za vojsko. (Živahna pohvala). Minister za deželno brambo baron pl. Ilazai je predložil predlogo o izpopolnitvi črne vojske, kakor tudi predlogo o uvrščanju črne vojske v oddelke čet, ki se izpopolnjujejo iz Galicije in Bukovine. Finančni minister dr. pl. Teleski je predložil predlogo, tičočo se šestmesečnega proračunskega provizorija, in predlogo, tičočo se podaljšanja finančne konvencije s Hrvatsko in Slavonijo do konca junija 1916; dalje predlogo o centrali finančnih zavodov. Ko sta še minister za trgovino Harkanyi in minister za notranje stvari pl. Sandor predložila nekatera poročila, so se predloge izročile dotičnim odsekom. Predsednik je predlagal, naj se prihodnja seja skliče za dan 22, t. m. Do tedaj utegne kateri odsekov predložiti svoje poročilo, o katerem bodo mogli razpravljati. Posl. Štefan Rakovszky se je izjavil proti temu predlogu in se je pritoževal radi tega, da je interpelacijska pravica poslancev v nevarnosti, ker se v smislu novega poslovnega reda morejo Ie ob sredah vlagati interpelacije. Že izprememba v mnistrstvu za vnanje stvari med krizo bi mogla izzvati težke pomisleke, o katerih hočejo poslanci opozicije govoriti potom interpelacij. Ministrski predsednik grof Tisza je pripomnil. Ha vladi ni niti na krai misli, da bi hotela krčiti interpelacijsko pravico poslancev. Predsednik pl. Beothy ie izjavil, da ni poslancem nič napoti, ako hočejo vlagati nujne interpelacije. Posl. Polonyi je vprašal, ali dosedanji čas za posvetovanja zbornice, namreč osem ur dnevno, ostane v veljavi za bodoče. Primerno bi bilo, da bi se čas posvetovanja določil tako, da bodo imeli poslanci časa za resno proučenje važnih predlog. Ministrski predsednik grof Tisza je izjavil, da vladi ni nikakor namen, da bi hotela razprave o predlogah prenagliti. Med vloženimi zakonskimi načrti so nekateri, ki zahtevajo resen studij, drugi so zopet, ki jih treba naglo rešiti. Kar se tiče časa za posvetovanja poslanske zbornice, se morejo tozadevni sklepi zbornice tudi iz-premeniti na predpisan način. Izjavlja se pripravljenim, premisliti to vprašanje in eventuvelno tudi poprijeti inicijativo za to. Principijelnih ovir ni. BUDIMPEŠTA, 20. (Ogrska brzojavna pisarna). Upravni odsek poslanske zbornice je imel danes sejo, v kateri so sprejeli: vprašanje o izjemnem podaljšanju trajanja državnega zbora, potem poročilo ministra za notranje stvari o koncesiji Združenih avstrijskih plovbenih družb za transport izseljencev, poročilo o odtegnjenju koncesije družbe Cunard, kakor tudi nekatera druga važna vprašanja. Brambni odsek poslanske zbornice je imel danes sejo, v kateri so bili po merito-ričnih pojasnilih ministra za deželno brambo, barona Mazaia, sprejeti: zakonska predloga o izpopolnitvi črne vojske, predloga o uyrščenju ogrske črne vojske v avstrijske čete, ki se dopolnjujejo iz Galicije in Bukovine, za čas trajanja vojne. Justični odsek poslanske zbornice je imel danes popoldne posvetovanje. Prvi predmet je tvorilo razpravljanje zakonske predloge o modifikaciji tiskovnega zakona, s katero se rok za vlaganje in izpopolnjevanje kavcij obstoječih listov podaljšuje za tri leta. Zakonska predloga je bila sprejeta soglasno. Na to je sledila razprava zakonske predloge o materijalni odgovornosti izdajalcev domovine, glasom katere^ pripade državi vse premoženje tistih državnih pripadnikov. ki so za časa vojne podpirali sovražnika s spijonažo, orožjem ali na drug protizakonit način zbežali v sovražno deželo. Po podrobni debati je bil sprejet tudi ta zakonski načrt. Istotako je bil sprejet tudi zakonski načrt, tičoč se izpopolnitve zakona o izjemnih odredbah v slučaju vojne. Končno je pravosodni odsek vzel v razpravo zakonsko predlogo, o kaznovanju protizakonistosti pri dobavah za vojsko in so bile predloge v splošnem sprejete. Posvetovanja hrvatskih delegatov. BUDIMPEŠTA, 20. (Ogrska brz. kor. pisarna.) V krogih hrvatskih poslancev so izrazili željo, da bi se s hrvatskimi ban-| kami in denarnimi zavodi, v okvirju zakonskega načrta o centrali denarnih zavodov, posebno postopalo. Zastopniki hrvatskih poslancev so se v tej stvari že v minolem tednu predstavili ministrskemu predsedniku Tiszi in finančnemu ministru d.ru Teleckemu, ki sta obljubila, da se bosta dobrohotno bavila s to željo. Danes predpoludne so se hrvatski državni poslanci sešli v konferenco, ki se je je udeležil tudi ban baron Skerlecz. Sklenili so, da dado tej želji konkretno obliko in da ustvarijo podlago za sporazumljenje z ogrsko vlado. Stanje setev v Bosni. SARAJEVO, 20. (Kor.) (Uradno poročilo o stanju setev za konec marca 1915). Vsled predčasno nastopivše zime, kakor vsled pomanjkanja vprežne živine in delovnih sil, se je zamogla obdelati le manjša površina zemije. Ozimina je v splošnem dobro prezimila; v dobrem položaju so zlasti zgodnje setve, dočim so poznejše slabe. Vsled strogo organiziranega skupnega obdelovanja polja so se zamogle pripraviti znatne množine poletne pšenice, ovsa in ječmena, tako da je utemeljena nada, da bo izpad jesenskih setev nadomeščen s , pomladanskimi sadovi. Priprave za pridelavo sočivja v veliki meri, so v polnem teku. Sadni vrtovi, vinogradi in deteljni travniki so v splošnem prezimili dobro. Prehranjevanje domačih živali je dobro; krme je povsod dovolj na razpolago. 2ltni trg. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Brez kupčije. Vreme lepo. Z južnega bojišča. (Piše Jos......rič). Namenil sem se opisati neki naš pohod. Mislim, da ne bom škodoval s tem naši vojaški stvari, saj ni nič posebnega. 8. dne marca meseca t. L nam je bilo naznanjeno, da odrine drugi dan četrtina naše stotnije, kaju, nam ni povedalo. Drugega dne, 9. marca t. 1. točno ob 11 predpoldne, smo odrinili. Komaj na poti, smo izvedeli, da sta določena za varstvo dva topa, in hajd ž njima proti črnogorski meji. Pot do postaje »Mežici« je bila še precej dobra, ker je ravna, potem smo zavili v hrib. Dolga serpentina se vije po hribu. Strašen sneg nas je spremljal, tako, da se ne bi kmalu drug drugega videli. Prišli smo na vrh hriba šele zvečer. Še ponoči smo dobro uro gazili, preden smo se ustavili. Prišli smo do neke orožniške postaje. Tukaj nas je pričakoval drug oddelek, da prevzame v varstvo artiljerijo. Trepetali smo okoli pol ure na mrazu, nakar so nam naznanili, da pojdemo še pol ure paleč naprej v dolino, da tam prenočimo. Oddelek je takoj odšel na pot. Jaz s par možmi sem bil pa določen, naj grem nazaj, naproti našemu trenu in kuhinji, katero smo imeli s seboj, pa je bila vsled slabe poti zaostala. Lahko si misliš, kako mi je bilo pri srcu, kadar sem se odpravljal na pot. Čez dobro uro smo prišli do omenjenega trena. Obrnili smo se in hajd nazaj. Do orožniške postaje smo prišli srečno. Odjukaj naprej pa bog pomagaj. Orožniki so nam pokazali neko smer; pot se ni poznala, bila je trdna noč, nevarnosti sem imel pred očmi dovolj. Ali kaj sem hotel. Vzroka sem imel dovolj, da bi se ustavili na orožniški postaji, toda oddelek, kateri je šel naprej! Ljudje izmučeni, pa brez grižljaja! Napotili smo se. Dober četrt ure je s težavo še šlo. Potem smo zagazili v neki zamet. Konji so nam popadali, bilo je treba tovore odvezati, da smo jih spravili po-koncu. Huda nam je kazala. Snežilo je venomer, vsi zmrzli smo se mučili, kleli in molili, vse skupaj. K sreči so na orožniški postaji slutili nevarnost. Poslali so dva orožnika za nami, tako, da smo vendar prišli do drugih. V tem času so drugi že zakurili. Sle-kel sem se takoj, suknja je stala po koncu kakor vojak, bila je zmrzla. Spodaj sem bil od naporov včs prepoten. Preoblekel sem se v suho in se zavil v slamo. Zaspal sem takoj. Drugi dan smo imeli počitek^ ProtLvečeru smo se odpravili zopet na pot. Čakali so nas drugi topovi, da jih spremljamo. Snežilo ni, mraz je pa bil zelo hud. Prišli smo na mesto ob 11. uri ponpči. Artiljerija je precej zavzela svoje pozicije. Naš oddelek je pa moral postaviti stražo k topovom: huda noč je bila, straže so bile postavljene: 2 pri topovih, 1 pri municiji, drugi so bili nastanjeni v neki slabi baraki. Zame ni bila toliko huda; menjal sem stražo do 2. Kadar sem izmenjal stražo, sem se lahko ogrel. Ali ubogi moji stražarji so morali stati skoraj zakopani v snegu po 1 uro. Smilili so se mi, pa ni pomoči. Kaj se pravi stati v takem slučaju na straži, vem dobro, saj sem takega mnogo poizkusil, in če se sedaj lahko bolj stisnem v kakšen kot, sem si to krvavo zaslužil. Odkar sem v Bosni. Ti nisem nič poročal. Pisati o tem skoraj ne morem. So pač bile včasih take stvari, da je treba biti prav navzoč, drugače se ne verjame. Pa naprej! Ob 4 zjutraj smo bili oproščeni službe! Odkazana nam je bila neka baraka. Tuka^ smo si skuhali zajtrk in kosilo ter smo počivali do 5. ure zvečer. Ob 6. smo šli zopet na pot, da se vrnemo v Rogatico, kamor smo dospeli v nepretrganem maršu danes zjutraj ob 4. Danes smo prosti in počivamo. Oprosti, ker pistno ni prav vezano. Kaj hočeš, sedaj pride kava, kosilo, razveti tega še dosti drugih opravil, tako, da že skoraj pozabljam, kar sem mislil pisati ts čas. To pismo sem najmanj 6 krat pustil, pa zopet začel. Saj lahko vidiš, da ima sledove. Pil sem namreč kavo in kakor vljuden človek sem ponudil tudi pismu. Mirovna prlzađeuanja Benedlhta XV. Vprašanje papeževe suverenitete. Prizadevanja papeževa za dosego miru so spravila v razgovor dve velevažni vprašanji mednarodne politike: vprašanje papeževe suverenitete sploh in razmerje med Vatikanom in Kvirinaloin, med sv. stolico in oficijelno Italijo. O tein piše prav zanimivo berolinski »Tag« po »Newyork VVorldu«: Ali bosta Vatikan in papež izolirana od velikega sveta, ako bi se Italija vplela v sedano vojno? Kake posledice bi nastale iz tega koraka Italije za akreditirane ministre pri Vatikanu tistih dežel, s katerimi bi bila Italija v vojni? To so vprašanja, ki — kakor sem se mogel uveriti — izredno vznemirjajo v Vatikanu. Morda je še neki drugi razlog, zakaj se papež z vso svojo moralno silo trudi, da prepreči razširjenje vojne. Ker ni slučajev prece-dencije, se ie stavilo Kvirinalu vprašanje, kako bi se Italija vedla nasproti zastopnikom, ki so pri Vatikanu akreditirani, a so njihove dežele v vojni z Italijo? Nadalje: kake forme bi zavzele vezi med papežem in njegovimi diplomatskimi zastopniki in drugimi visokimi dostojanstveniki rimsko-katoliške cerkve, nahajajočim se v deželah, ki so zapletene v vojno z Italijo? Diplomatski zastopniki pri Vatikanu imajo iste eksteritorijalne pravice v miru. kakor jih imajo diplomatski zastopniki istih dežel pri italijanskem ali katerem drugem dvoru v drugih deželah. Ali bo zastopnikom pri Vatikanu tistih dežel, ki so z Italijo v vojni, italijanska vlada dovoljevala izmenjavanje brzojavk s svojimi vladami? Ali jim bo sploh dovoljeno ostati v Rimu? Ako bi jim bilo to poslednje dovoljeno, a ono prvo vzkrače-no, bi bile s tem dotaknjene pravice diplomatskih zastopnikov, a tudi njihovo politično zastopstvo bi ostalo brez vrednosti. Ako bi se jim pa bivanje v Rimu ne dovolilo, potem bi nastalo vprašanje, ali se smejo ti zastopniki izgnati, kajti italijanska vlada ne bi jim mogla izdati potnic, ker niso pri njej akreditirani in ker se te listine nahajajo v rokah papeža. Z druge strani si bo italijanska vlada upala cenzurirati občevanje papeža in Vatikana z njunimi zastopniki v onih deželah, s katerimi je Italija v vojni, in bo-li brzojavno občevanje kontrolirala, ali preprečala? Na ta način bi bil kršen garancijski zakon, ki ga je Italija sama dala papežu, in bi se s tem vmešavala v svobodo in neodvisnost vrhnega poglavarja katoliške cerkve. Treba omeniti, da je Vatikan v resnici mala samosvoja dežela notri v drugi deželi. Italija je leta 1872. v zbornici sprejela zakon, s katerim se daje papežu absolutna svoboda in pravica, da more po vzoru političnih vlasti toliko akreditirati, kolikor odpošiljati diplomatične zastopnike z eksteritorijalno pravico. Ali y tem zakonu ni nikakih določb, kako se^mora postopati z diplomatičnimi zastopniki Vatikana v tistih deželah, s katerimi je Italija v vojni. V Rimu sodijo sploh, da Italija ne bi dopustila, da bi taki zastopniki, akreditirani pri Vatikanu mogli ostati v Rimu in zaupno občevati s svojimi vladami. Dežele, ki imajo svoje diplomatske zastopnike pri Vatikanu, so: Avstro-Ogrska, Španska, Prusiia in Bavarska. Ko bi Italija prišla v vojno, nastala bi zanjo povsem nova situacija, ker bi nastala jako neugodna vprašanja glede na papeža, njegovo suvereuiteto, na državno konzisten-co Vatikana in na katoliško cerkev. Pa vsem tem je mnogo verjetnosti, da se bc v slučaju kake mirovne konference pretresalo vprašanje, kako bi se Vatikan in-ternacijonaiiziral in to tako, da bi vlasti garantirale nevtraliteto in svobodo papeža. Vse' to so vprašanja, ki se sedaj zopet javljajo na površino in ki razburjajo gotove krege. Italija jako nerada vidi, da se izticajo vsi ti problemi, ker se drži mnenja, da je stanje Vatikana v vsakem pogledu stvar, ki se tiče samo in edino Italije in da jc Italija ponosna na tem, ker je mogla varovati svobodo Vatikana. Stran fl. .VEiERNA EDINOST* št. 71. V Trstu, dne 21. aprila 1915 Slike iz itiiozčir.ske. 0 sv jiii vtisih na Nizozemskem piše Li:i:va-:e ir :ne ovinke. One dežele, ki so si bife prod vojno tako blizu, so se ne1 : \:a .K aijile, kakor da bi nastala meJ uji,ni kaka četna dimenzija. Tako se po /C sedaj in.jogo hitreje iz Pariza v Nev >ori . kakor iz preosialega bel^ijske-R'1 ,'e!a Belgije v pocirocie, ki je osvojeno cd Nemcev. Da se pride tjakaj, je treba poto\ aii preko Pariza v Diepi e, peljati se1 čez i ,o L a v si. i preliv, čakati v V elkestonu ; na i:.Z(v:tinski poštni parnik, da se odpluje ž nii:i , roti \ lissingenu, pride na Nizo-zeui-'. . in kar jc še najtežje, da je mo-koce »Uui se naj rej. 1 in iše bivanje na Nizozemskem je ne-j UOg..... kajti vspko daljše potovanje od-j visi d j »gajanj. Brez izkaznice ni mogoče m; raviti niti koraka, a vojni poroce-\ a! ji imajo dovoljenje oziroma ta privilegij. Ja dobe izkaznico za potovanje v j Belgijo šele po dolgem premišljevanju u- ] prave. Toda v mojem slučaju sem dobil i izkaznico nekam nenavadno Intro. Komaj j sem prosil za dovoljenje, da morem poto- [ vati v Belgijo, že mi je bil izročen potni lisi. poslan iz Berlina. Samo da je velja- i lo za — Vzhodno Prusijo. Prejel sem re- i zcrvirauo mesto za veličanstveno truge- j dijo Mazurskih jezer, toda jaz sem vztra- • jal pri tem, da hočem v Belgijo. Med tem sem opazoval nizozemsko življenje, ki je podobno okrepčujočemu spanju. V'.tda ie Nizozemska edina dežela. v kateri vojna ni obligaien tema za razgovore. Zdi se, da so Nizozemci trdno c/V. čer i. da se ne menijo za vojno. Tudi i . . i nevtralci se ne interesiraio zanjo, vendar pa to še ne ovira diskusije. Nizo- ( zemec i »seduje nad vsemi drugimi presti/ j iii U a. Vsekakor se nahaja Nizozemska! ii.^ ' Nemčijo in Anglijo v položaju onih j i »in. »v, ki bolehajo na jetrih, a počivajo! i? i eni Mr. ni, a na srcu. ako se vležejo naj dru^o Str; n. Tako leži siromašn bolnik i ravno na ledjih, to je. Ker hoče biti strogo i nevtralen. In brez hladilnega vpliva te ne tra ^-sti, bi bil obstanek na Nrzozem-| sfcen sedaj uravnoK neznosen, kajti nev-tr: [et.. zakriva število pripadni- kov vojskujočih se držav. Begunci, diplo-j mati, pravi in krivi trgovski podjetniki, j nosile« raznih časti in veliko število dru-1 giii oseb tvori mednarodno kolonijo, ki - poseča iste lokale, ki se ponosno sreCava in v kateri /ivi pritajena naeijonalna mrž-rja. io je konflikt v napetosti, in treba je samo K-k-e. da bukne. K sreči je okolica hladna in vlažna. Moralna temperatura je na stopnji zapr-ijenia. i jij-j: i hotel jc nekak glavni stan na-si r< »trii:, v. ki J111 razdružuje vojna, združuje pa cbed. \ takili trenotkih se odkriva nesiučajna korist daljnih srednjeameriških republik. Dne pošiljajo neodvisne dlj 'mi, j te. ki oživljajo sceno in nastopajo i r • rait d'l'nion med neprijateljski-i.i si j inami. Opaziti je veliko povečai je i o laniškega osobta vojskujočih se držav. Zdi se. da je vsaka država mobilizirala svo?'! diplomacijo in poslala zlasti na Nizozemsko moera ojačenja na ministrih, t f^n^tiM in bodočih ministrih. To razsipanje je tolmačiti deloma z nezaposle-n -tjo dipiomatov. ker je bilo istočasno 7. rrti"' osemnajst poslaništev, ne vštevši še več stotm konzulatov. Večji del brezposelnega osebja je raz-j deljen s. ':." na še cbsi *cča ve le poslani-I iis p 'n i .va. očiviJno. da ne poza-1; ; s-, jc sluz! c. V Holandiji upravičuje- j razven tega še dru^i razlogi to impo-1 ! .r. jcc k ncentracii'i diplomacije. Tu je. \ r - katerem se prehaja z ene stra- j i.i a dri Zs -editev vsega, kar gre čez Niz ženiš o v .a'-vi tajni misiji, bi izzvala, .. Vsaka vojskujoča se drža-i va hoče. da iz . ede vse neopazeno. in vsa-j ka drž . va ima t oenem interes, da se dru-( t Mesa*- re posreči iz\esti neopaženo. i Zu:c ie ustanovila vsaka vlada na Nizo-7\ . > e n nekak carinski urad za držav-r * lajn; •-T"*. Pazi se. posluša in signalizira. PovsoJ vrve taini agenti, ki jim ne uide i r ;cia stvar. Tako je n. pr. dokazano. daj 5 » bi-e angleške križarke Abtjukir•:„ »Ho-j g'ie in »Cressv- uničene le vsied okol-: n^ii. ker so bile opažene od nemških straž, ko so križarile v bližini nizozemske-j ga »brežja, kar so nemške straže takoj brz* javile v \Vilhelmsltavcn, odkoder so, bili takoj poslani podvodni čoJni. V Holandiji izgleda vse mirno in tudi čete. ki prihajajo in odhajajo mimo, pušijo jz s. pip in pozdravljajo državljane.; Nikdo se ne žuri. \ sredini parka v glav-i ni uiici ^e nahaja neka tajnostna palača, j To je najponosnejša in najveličastnejša , od vseh palač, izvzemši kraljeve palače i in kolodvora. Ona je nema, samotna in zapuščena. To je mirovna palača. Dvorane z okni. monumentalna stopniišća, mra-mornato s'ebrovje. sobe z gobelinskimi zastori, veže z zidovjem, obstoječim iz krasnega lesa. vse je ledeno in prazno kakor mi^terijozen in svečan mavzolej, ki poti? leno odmeva. Zastopniki narodov, člari kongresov, komisij in mednarodnih sod ^ j. ki so tu v imenu'miru govorih, pihali m delali, vsi ti so jo že zapustili in v palajo se je vrnil mir. Samo on biva sedaj v tej krasni palači, njeni prebivalci pa se nahajajo večinoma na bojišču. Siičie? Iz uoina. Pobesnim od doma, da bi videla Hin-deabursra. »Brcs aacr Zeitung« poroča, da se od torka pogreša 15 letna hčerka znanega tajnega svetnika v nekem nemškem glavnem mestu. Izginila je brez siedu in menda zato, ker je vsa omamljena I s čitanjem vojnih poročil, skrivaj odšla proti ruski meji, da bi videla vojnega maršala Hindenburga. Oče mlade deklice razpisuje veliko nagrado za onega, ki bi mu pomagal najti pobeglo hčer. Troharvna narodna noša. Rojstni dan kralja Alberta so Belgijci, kakor poroča Po; ken povsod praznovali. Kljub prepovedi nemških oblasti so vihrale tro-j i barvne b.-Igijske zastave, posebno v Ant-v jri nu. na mnogih hišah. Mnogi so bili bleče i v narodne noše. Oblekli so namreč rueče hlače, rmen telovnik in črnoi mi snio. Skoro vsi pa so imeli riarodne kokarde. \ eč Belgijcem se je posrečilo priii čez n»ejo na Nizozemsko, odkoder so po-slali brzojavne Čestitke belgijskemu kra-j lju. Kot kurijozum navaja imenovani list.! da so Nemci v Bruselju najeli kolodvorsko! restavracijo za dobo 12 let. General Joiire proti pijančevanju. Ue-neral Joffre je izdal odlok, s katerim se j strogo prepoveduje prodajanje opojnih pi-! iač četam v armadni zoni. »Dolžnost vseh j patrijotov je,« pravi naredbeni list. ^>da se kar naienergičneje nastopi proti alkoholizmu. Vsak mora uvideti, da je vse. kar zmanjšuje inoralično in materijalno moč armade, zločin proti narodni obrambi.« i udi pogostitev vojakov je prepovedana. Kdini dovoljeni alkohol ie v racijah obstoječe vino. Vsakdo, kdor se ne pokori francoskemu vrhovnemu poveljniku, pride pred vojno sodišče. Ženam vojakov, ki bi zahajale v vinarno, se takoj odvzame državna podpra. Vojaki orjejo ob bojišču. rGIos Narodu" poroča: Vojaška oblast je dovolila, da so se vrnili ljudje v vasi ob bojišču v zahodni G.'ilieiji. Z dovoljenjem vojnega poveljs va ! so se dali kmetom r.a razpolago rekvirirani, vojaški konj«; vojaki raznih narodnosti z j vesel.em obdelujejo polje na poljskih tU h. vozijo gnoj, poganjajo živino in orjejo. Nemški in češki vojaki kmečkega stan i da- j jejo poljskim kmetom nasvete o pametnem i gospodarstvu. Vojaki so veseli, da morejo kmetom pomagati in nekoliko premeniti sveje življenje in hrano; vojaški konji se s posebno živahnostjo gibljejo, kakor bi se vcseliii dela v p osti naravi. Ako bo v;ene ugodno, bodo v 14 dneh srečno izvršena pol ska dda v zahodni Galiciji, tudi v neposredni bližini bojišča. Poročevalec „Nov.e Rc^rme^ piše: Potov;,! s~m cb br egovih reke Dunajec od Za-k!ičyna dalje pioti severu proti Tarnovu. V vase'i se' povsod poznajo sledovi vojske, vendar ni preveč hiš pežganih. Na polju povsod marljivo delajo. Z dovoljenjem poveljstva vojafe v uniformah delajo na polju,; orjejo, vozijo, sejejo. Poljsko delo se vrši cb spremlj vanju topovskih strelov in namesto škijančka kroži nad poljem ruski aeroplan. Na* i črnovojniki obstrel ujejo ruskega tiča; potem pa mirno nadaljujejo svoje delo lin se ne dajo motiti od topovskih strelov, ka e:i!i so se že navadi!! Kot nekaj popolnoma vsakdanjega. Flegmatični Angleži. Angleški flegma draži živahni francoski temperament. Ce kdo li\ ali angleško mirno kri v ognju, odgovori Francoz: »Anglež ni »miren«; mi-; ren je le oni. ki po natančnem preštudira-i3 j n šans tvega svoje življenje; Angležem je le vse eno.« Tudi se pripoveduje, tako piše Svenska Dagbladct, marsikaj o nogometnih igrah na ironti. Neki francoski oficir l J. bataljona je šel mimo par angleških vojakov, ki so bili žogo. Neka nemška | granata >e je razpočila ravno nad njimi, ubila d va in ranila. Mislite, da so odne-j hali? Kaj še! Spravili so čisto flegmatičnoj mrtvece in ranjence na primerno mesto ini igrali mirno naprej.« Neki drugi francoski oficir je videl nekega angleškega generala j z zavitimi rokavi, kako je mirno pušil svojo pipo, ko je mesto gorelo in so padale ! na vseh straneh granate. Mlad francoski aragonski poročnik je pripovedoval, da je bil ono noč, ko je bilo treba izprazniti i Compiegne, na straži. Feldmaršal French je stanoval v hiši. nasproti grada. Ob 0 j zjutraj smo že slišali nemško artiljerijo. Oiicir je urno poslal ordonanca h feldmar-, šalu, da mu sporoči, da so Nemci že v b!i-! .i n-esta. I* bil je od Frenchovega aJju-taita lakoničen odgovor: »Feldmaršal je i še v postelji, jaz ga ne moreni in ne smem j motiti.* Pred vratmi na trgu je bil pri-i oravljen avtomobil; motor se je že gibal, j i!ote: ia je cela ura. Oiieir je zopet poslal! ordo.iaaca z nujno prošnjo, naj feldmaršal j takoj odpotuje. »Feldmaršal je ravno v j kopelji , je bil odgovor. Francoski in an- i gleški štabni oficirji so že zavzeli svoje prostore v avtomoblu; bilo je že ob 8 zjutraj. Feldmaršala še vedno ni bilo. Sedaj so poslali že v tretjič po njega. »Feldmaršal sedi ravno pri zajutrku.« Šele ob 9 se je pokazal. Dve uri pozneje so bili že Nemci v Compicgnu. I Razne politične vesti Usoda Zoltana Desyja. O usodi bivšega državnega tajnika Zoltana Desyja, ki se ga i že dulje časa pogreša, poroča _ Az Est* iz I Černovic: Desyja je bilo na fronti videti j z neko palico v roki. Hodil je po bojišču,! kakor na kakem domačem trgu. Dne 23.! marca je dobila njegova stotnija povelje, da ; naj prekorači ponoči neopaženo Dnjester in napade ruske postojanke pri Zaleszezyhih. ■ Ta odredba je imela samo namen, vznemirjati nasprotnika. Mala četa je prišla kma'u do Dnjestra, napravila mostove in dospela v vas Zezano, ne da bi jo Rusi zasačili, j j Stotniia se je razvila in na nieno čelo je j st- pil Desy, s palico v roki. Zaklical je: „Za I menoj \u Treba je bilo velike dolžnosti za izvedbo tega načrta. Po izvedbi namere bi se morali vojaki umakniti. Tek< m npskoka na luske postojenke je Desy padel Par vojakov je hitelo Desyju na pomoč, kar je ! b lo za vse uscdopo!no. Že v istem tre- notku so jih že kozaki obkolili, ki so odvedli Desyja s seboj, ker so ga spoznali kot oficirja. Vest, da bi ga pozneje pobili s puškinimi kopiti, je neutemeljena. j Ruski vrhovni poveljnik obstreijen? !Zadnje dni se širijo po časopisju vesti o | bolezni ali ranjenju ruskega vrhovnega poveljnika, velikega kneza Nikolaja Ni ,o-jlajeviča. »bunburger Generalanzeiger« pa doznava iz baje verodostojnega vira sledeče: Ne da sc dvomiti, da pri bolezni velikega kneza ne gre za atentat v pravem pomenu besede, temveč se skoraj splošno trdi, da je šlo le za zavrnitev bra-hijalnega napada velikega kneza na nekega visokega častnika. Po izgubljeni bitki pri Mazurskih jezerih ie bil poveljnik j 10. ruske armade, general baron Sie\vers, j pozvan k vrhovnemu poveljniku, da bi sej opravičil, pri čemer pa da se je veliki knez j spozabil toliko, da je oklofutal generala. Generai da je nato streljal z revolverjem na velikega kneza ter ga zadel v trebuh. Baron Sie\vers da se je nato ustrelil sam. Izvedelo da se je to pri pogrebu generala Siewersa, dočim se je dogodek velikega kneza zatajil. Nove podrobnosti o 42 centimeterskem topu. Časopis avstrijskih inženirjev pri-občuje o 42 centimeterskem topu naslednje podrobnosti: Top, ki ima 5 metrov dolgo cev, tehta 88.750 kg, osem metrov globoko v zemljo zakopani podstav pa .57.500 kg. Top sestoji od 172 delov in je treba za prevoz enega topa 12 železniških voz. Za montiranje topa je treba 25 ur, za namerjenje na cilj, ki se ugotovi prej s pomočjo drugih topov, je treba 6 ur. Pri topu ie nameščenih 200 mož, ki so opremljeni z varstvenimi čepicami, ki pokrivajo usta, oči, ušesa in nos. Moštvo pri strelu leži po tleh. Top se sproži z oddaljenosti '300 metrov metrov. Kroglja je dolga V27 m, tehta 400 kg in stane 11.000 mark. Top Se podminiran in v slučaju nevarnosti ima upravljajoči inženir nalogo, da ga spusti v zrak. Učinek strela je tako močen, da v obsegu 4 kilometrov popokajo vsa okna. Liihich je obstreljeval ta top iz daljave 22',S kilometrov. Pri prvem strelu je padlo 1700, pri drugem 2600 sovražnikov. Pred Namurjem in Maubeugom so izstrelili samo dva strela, ostalo so dovršile avstrijske motorne baterije. OsisHžg vesti. Za aprovizacijo mesta tržaškega. C. k. korespondtnčni biro nam javlja dne 20. t. m.: Ker se morajo onih 14 vagonov koruze, ki jih da koruzna centrala na Dunaju na razpolago občini tržaški, šele zmleti, kar bo j vsekako zahtevalo nekaj dni in bi mogla iz, tega nastati motjenja v aprovizaciji, se je vršil j i danes pri namestniku razgovor o stanju! i aprovizacije, ki so se ga udeležili g. župan i ! dr Valerio in udeleženi referenti. Pri tem se j ; je najprej ugotovilo, da je za najnujnejo po-1 ; t? ebo ubožnejega prebivalstva na razpolago ! zadostna množina krompirja. Določene so odredbe za takojšnje prodajanje tega krompirja na drobno in po lastni ceni (okoli 20 vinarjev) po organih mestne občine tržaške. Ker gre vojaška uprava na roko s tem, da da iz svojih zalog koruzne moke na razpolago, je nade, da se izdelovanje kruha v nekaierih večjih obratih uredi in se pre-skrbljevanje prebivalstva s kruhom zagotovi na širši podlagi. Končno ni izključeno, da občina poskrbi za direktno prodajo moke za polento prebivalstvu. Nadaljna sporočila bodo sledila. Radi bolezni se je s severnega boj:šča vrnil naš rojak gospod vojaški nadkurat Hubert Rant in bode do okrevanja prebival pri svoji materi in sestri v Kranju. Bil je od začetka vojne na bojnem polju in vedno v smrtni nevarnosti. K zadnjemu počitku je spremil na tisoče naših padliii vojakov, med n;i i t;di svojega kolego vojaškega kurata j kozm i.a. G. Hubert Rant ima tudi med tržaškimi Slovenci mnogo znancev. Pametna beseda. V sedanjih vojnih časih, ko podp hujejo nekateri listi kar sistematično j 'sovraštvo, stoii človeku kar dobro, če sbšii razborito besedo. Tako besedo je zapisal znameniti angleški pisatelj. V pismu na nekega dunajskega prijatelja, ki so je priobčili j nekateri listi, poudarja Shaw, da sicer v tej vojni stoji na strani svoje domovine, da pa! bo po njegovem upanju po vojni konec vsemu nasprotstvu. Tako-le piše: „V svojem pismu ste rekli, da bo vsak Nemec tako dolgo sovražil Angleško, da bo uničena. Dva dni, predno ste to pismo pisali, pa so se nemški in angleški vojaki vznemirili svoje ofici je s tem, da so zapustili strelske jarke in se ined seboj pogovarjali, pušili in vpri-zarjali nogometne tekme. Leto dni po vojni, pojdete tudi vi v Pariz in potem v London in našli boste tam polno prijateljev, ki bodo z Vami zajutrkovali in obedovali, a če bi se Vam takrat kak dunajski snažilec čevljev ponudil, da z Vami zajutrkuje, bi ga še policiji naznanili." Gospodarstvo. Prvi redni občni zbor „Kreditne zadruge44 registrovane zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani. Sanacija »Glavne posojilnice«. Dne 1H. aprila dopoldne se je vršil v steklenem salonu hotela »Lloyd« pičlo obiskan prvi redni občni zbor »Kreditne zadruge«. Iz poročila o staniu sanacije »Glavne posoiiinice« posnemamo sledeče podatke: Lidvidirana vrednost vlog »Glavne posoiiinice« ie 1. januarja 1911 znašala kron 3,222.457 27 vin. Od teh je »Kreditna zadruga« do 1. aprila 1915 poravnala kron 2,448.537 73 vin., izplačavši ali celo 30 odstotno poravnavno kvoto,-ali pa, vsleu 1 mobilizacije, ie 20%, 10?l in 5 die zneske na račun dogovorjene kvote, dočim se i ostanek izplača, ko nastopijo zopet redne rćtzmere. Efektivno se je na ta način izplačalo 621.436 K 92 vin. Zadruga pa je pre-! jela od zadružnikov le 533.617 K 45 vin. ter sc je morala pri »Kranjski deželni baa-kiv pod jamstvom deželnega odbora zadolžiti za 148.500 K. Medtem, ko so deželni odbor kranjski, PLbljan^ i magistrat. Ljubljanska kreditna banka, Kmetska posojilnica in Vzajemno podpornp društvo žc vplačali odpravščine. ki spadaju na nii-liovo uradništvo, dolguje drugo, zlasti državno u radništvo, še 163.194 K »>4 vin. na odpravščinah. Da se plačevanje pospeši, se je sklenilo, da prevzame »Kreditna za-d rti ga jamstvo, da se članom Glavne posojilnice . ki vplačanjo določeni asanačni prispevek, ne zgodi vsled članstva pri -■Glavni nobena škoda (vsled eksekucije po $ 60. zadr. zak.) ter ua bodo oproščeni vsake nadaljne obveze, ki bi izvirala iz neomejenega jamstva pri »Glavni . Poravnati je še približno 770.000 K vlog, v kar se bo potrebovalo okoli 230.000 kron. Tri četrtinke vseli vlog so žc poravnane. Da se poravna zadnja četrtinka, se bo skušalo dobiti pri deželni banki nadaljne ga posojila na podlagi kritnih menic. Zanimivo je, da so podpore oziroma darila v asanačni fond le zelo pičlo rosila. Od 300 posojilnic in hranilnic ter denarnih zavodov se jih je odzvalo prošnji le 6.1 in sicer tri štajerske: Gornja Radgona, Št. Jurij pod Kumom, Kozje; dve Koroški: Sp. Dravograd. Sv. Jakob v Rožu ter Tržaška posojilnica in hranilnica. Poslednja je darovala 2000 K. ostalih pet pa skupaj 231 K 03 vin. Slava_obmejnim Slovencem, zlasti rodoljubnim iržačanom! Zelo ugodno se glasi revizijsko poročilo. I Točka dnevnega reda: Izprememba pravil je odpadla, ker izpremembe niso potrebne. Omenjamo, da se je načelstvu izrekel absolutorij, funkcionarjem, zlasti zelo marljivo in uspešno delujočemu tajniku in ravnatelju pisarne, dež. rač. revidentu Ivanu Mikužu pa topla zahvala. Vsi predlogi so bili sogslasno sprejeti.! sb^ m^^ mig j : se račaonjo po 4 stot. besedo, jj r"»r~j ^ LJLJ t Mastno ti?kane besede se raču- j ^n S pjSu.^ najo en- rat Teč. — Najmanjša ' -J^pi— « l pristojbina zua^a 40 stotink. : I LJi_J ' "f mladenič, ki govori ia piše slovensko, i italijansko in nekoliko nemško, išče j slu/.be v kaki pisarni. Ponudbe pod „Vesten" lia ; Ins. odd. Edino ti. 401 ! Stff^l-aJ z;t Par rre<1: oldne. Naslov Vl&Vit pove Jn*. odd. Edinosti. 400! Dr. PETSCHN1GG TRST, VIA S. CATERIHA ŠTEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 in 2—3 in špccijalist za kožne m vodne (spolne) bolezni: 11 V>—1 in 7—71 L». najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v Trstu, ulica' S. Antonic (vogal ulice S. Nicold) Velika izhera verižic, zlatih, srebrnih, | kakor tudi stenskih ur ' vsake vrste i. t. d. Ustanovljena!. 1852, j Telef. 11-57 Telet 11-57 ul, su. Frančiška As. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p. (prostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenab. - Vlzft-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: i mme co«iei zai^u staefelitsSiga Rist^ljeSs. iteiia cMifnlli iiiijsč m ce$. TKiT. Caiars s. eigcosio li la u. CMaržia l JZed^i eerhvs Sv. Jako&s) V zalogi vedno novo dospelo blar-o. Cene zmerne._Postrežba točna. i edina prtmoHia i -varna" u-1 j Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. g ženske od 5 do 6 popoldne.