-----    157   -----
Še nekaj: zakaj je Kras puščava?
Mnogo vzrokov, zakaj je Kras ogolel, je bilo že razloženih; naj posnamemo iz prijatelskega pisma še sledeče doslej ne omenjeno:
V več krajih ilirskega Primorja, zlasti po večjem kosu Krasa dozdaj ni nikacih gruntnih bukev, iz kterih bi lastninske, zastavne ali služne pravice bile očitne. Ondot se toraj zemljišča ne morejo zastavljati za dnarje na posodo vzete, in posodivec ali upnik si ne more dobiti varnosti s tem, da bi svojo pravico vpisal na dolžnikovo posestvo — v gruntne bukve. Kako si tedaj po navadi o tem pomagajo? Sklepajo se po Krasu prodaje na rešilo (Verkauf mit dem Vorbehalte des Wiederkaufes). *-)
Dolžnik (prodavec} proda namreč upniku ali posodniku (kupcu kako zemljišče, kako njivo za posojeni dnar (kup-šino) in sicer s tem pogojem, da, če bi dolžnik upniku kupšine (ki je v resnici dolg), v postavljenem času ne opravil, prejde last prodanega zemljiša v polno kupcovo (upnikovo) last. — Vidi se torej, da je to le pogodba na videz, in nasledki tega ravnanja so toliko škodljiviši, ker je rešilna pravica zgolj osebna pravica, ki neha po smerti tistega, ki jo je v pogodbi dobil.
Še mnogo škodljiviše pa so take pogodbe za kmetijstvo, kajti kupec ali upnik si pri tem izgovori: ali da bo namesti letne obresti ali činža kuplj eno posestvo užival ali pa da ima dolžnik v posesti prodanega zemljiša ostati in upniku letne obresti plačevati. Ce je pervo, upnik prevzetega posestva ne varuje (ne šona), marveč skuša iz njega največo korist vsako leto izmolsti; — če je pa drugo, in če dolžnik že naprej ve, da ne bo mogel zemljiša rešiti, ne gleda na drugo, kakor kako bi vsako ljubo reč, vsak germič v dnar spreobernil, da bi po pretekli dobi oderto in ogoljeno pustoto prepustil svojemu upniku.
*) Na Krasu se sploh govori: „na res ilo d a t i", „n a rešilo prodati", „grunt rešiti"; »rešilno pismo." Po tem bi se tudi dala popraviti §§. 1068 in 1070 slovenske* prestave občnega deržavljanskega zakonika.