C ena T50 din # In vendar se zdi, da svet okorno ali lahno napreduje in da bo napredoval. H. G. W e U 5, Uredniitvo in uprava: Maribor, Kopaliika ul. I - Tal. «.17 - liha|a vsak iatrtek Vatla letno Si din, polletno 18 din, žatrtlatno 9 din, xa Inoiamitvo letno SO din Rokopisi *o ne vračajo - Poit. ček. ra«. 11.7*7 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Na ogled brezplačno! Obdriite^ Zdaj pošiljamo na ogled nadaljnjim novim naslovnikom po pet zapored• ni h Številk (št. 33/19. VIII.—37/14. IX.), št. 35. od 31. avg. s položnico. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje Ste-Vilke bomo pošiljali tistim, ki bodo do< tlej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je najmanj za 3 mesece din 9— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« Oaj gre iz rok v roke med prijatelje. Cenj. zaupnike prosimo za sodelovanje! Uprava »E D I N O S T I< Maribor, Kopališka ulica Ali je rusko-nemška pogodba res nerešljiva uganka? Sirite in čitajte EDINOST! Po tem, ko se je prvo veliko presenečenje radi sklenitve nemško-ruske nenapadalne pogodbe nekoliko poleglo, je prav, da se nekoliko bolj od blizu poba-vimo z razlogi, ki so. utegnili pripraviti oba nasprotnika, da sta se tako nenadoma in vsaj za najširše kroge nepričakovano zbližala. Gotovo je, da to niso bili nobeni ideološki razlogi, čeprav del evropskega tiska danes vedno bolj poudarja neko »notranje sorodstvo« obeh sistemov. V nekaterih listih se je celo že bralo, da fašizem prav za prav ni nič drugega kakor neke vrste narobe obrnjen boljševizem — ista suknja, ki se nosi s kožuhom navzven Vse to so kljub nekaterim navideznim podobnostim vendarle bolj duhovičenja novinarjev, ki morajo svojim čitateljem razložiti nekaj, česar sami ne razumejo prav. STALIŠČE NEMČIJE Kot razlog za zbližanje dveh tako nasprotnih taborov preostane samo še eno: skupna nevarnost, ali vsaj skupni sovražnik. Najlaže je razumeti stališče Nemčije. Narodni socializem je ob prihodu na oblast sicer stalno poudarjal, da predstavlja nova Nemčija velik jez proti boljševizmu, toda po razbitju Češko-Slova-ške je dobila Nemčija v angleškem in francoskem javnem mnenju tako odločnega sovražnika, da je bila vsaka pomiritev po monakovskem zgledu zelo dvomljiva. Dvomljiva, ne toliko radi angleške ali francoske vlade, ki sta bili do zadnjega pripravljeni (morda sta še danes), da se z Nemčijo glede nove delitve sveta pomenita, ampak radi javnosti v teh deže lah, ki bi utegnila izsiliti odstop vlad. Poleg tega je bilo videti, da bo prišlo mec demokracijami in Sovjetsko Rusijo na pritisk širokih množic res do vojaškega so delovanja. Vse to so bili momenti, ki so nagnili Nemčijo k temu usodnemu koraku, da je razdrla pakt proti korninterni in poslala samega stvaritelja tega pakta v Moskvo na pogajanja. Ker je imela Nemčija torej večji interes, da se z Ru sijo pogodi, kakor demokracije, tudi ni bila nepopustljiva ter je sprejela ruske pogoje brez oklevanja. Posebno važno za 'Jemčijo je tudi vprašanje sirovin, ki jih ima Rusija v izobilju in ki jih Nemčija potrebuje. Nemčija ne more, po tem, ko so ji odvzete kolonije, živeti v sovraštvu z edino državo, kjer so ji te sirovšne na razpolago. RUSKI RAZLOGI Drugačen je položaj pri Rusiji. Na prvi pogled človek ne more najti takih nujnosti, ki bi Rusijo silile k zvezi z Nemčijo. Rusiji so bile odprte razne poti. Mogla se je po paktu zvezati z demokracijami proti Nemčiji ter se spustiti v vojno, v kateri bi bila morebiti koncem koncev osamljena sredi med Nemčijo in Japonsko, ali pa se je mogla na vsem desinte-resirati in počakati, da si razne velesile med seboj uredijo, kar imajo, ter nastopiti ob koncu kot razsodnik. ZAGRENJENOST IZ PRETEKLOSTI Vse kaže, da se je odločila za to drugo možnost. Za njo so govorili važni zgodovinski pa tudi stvarni razlogi. Anglija je bila nasprotnica Rusije že, odkar si je bila Rusija odprla vrata v Evropo. Povsod, kjer koli je imela stara carska Rusija v Evropi kake interese, je vedno trčila ob nevidni zid angleške diplomacije oziroma angleškega denarja. Rusko-an-gleško sodelovanje med svetovno vojno je bilo prav za prav samo kratka epizoda. Posebno pa se je to nasprotstvo poglobilo, ko so se boljševiki polastili v Rusiji oblasti. Že samo dejstvo, da je z njimi zavladala struja, ki je hotela privesti do dna izčrpano Rusijo do mira, je Angleže vznemirilo. Bili so takoj pripravljeni, da podpro vsako gibanje, ki bi se obrnilo proti boljševikom, ker so upali, da bi tako gibanje pripravilo Ruse do nadaljevanja vojne. Poleg tega so pri tem sodelovali tudi ideološki razlogi, da »se uniči boljše-viški tvor v Evropi«. V Angliji so se pojavili nešteti glasovi, ki so zahtevali pravo križarsko vojno proti Rusiji. Med njimi ni bil samo petrolejski kralj Deter- ding, ki se je bal ruskega petroleja, ampak celo danes tako odločni zagovornik zveze z Rusijo kakor Churchill. Spomini izrednega pooblaščenca oziroma opazovalca Velike Britanije Brucea Lockhardta (»V vrtincu«) iz leta 1917, 1918 nam povedo dovolj o tedanji angleški avanturistični politiki, ki je z obljubami in denarjem ter celo z vojaki in orožjem podpirala bele generale. Boljševiki gotovo še niso pozabili, da so bili Angleži tisti, ki so pripomogli, da je bil sredi 1919 velik del Rusije že zaseden po uporniških in tujih četah. Ko so 1920 Poljaki napadli Rusijo in pomagali Wrangelu a so bili odbiti, so si ti s francosko pomočjo opomogli in zmagovito prodrli na rusko ozemlje (Wells, Svetovna zgodovina). Take stvari se težko pozabijo. Posebno težko, če kaže razvoj, da se nasprotniki od tedaj do danes niso mnogo izpremenili. KDO GRE PO KOSTANJ Brezkončna pogajanja med demokracijami in Rusijo so pokazala, da niti Angležem niti Francozom ni bilo do odkritega sodelovanja z Rusijo. Vprašanje indirektnega napada na Sovjetsko Rusijo je to dovolj jasno pokazalo. Angleži in Francozi so se izgovarjali, da ne morejo bra< niti ruskih zapadnih sosed, češ te sosede se same takim jamstvom upirajo. Da se tudi Gdansk danes upira angleškim jamstvom, demokracije niso upoštevale. Kakor bi tudi ne upoštevale, če bi pred svetovno vojno ali danes odklonila taka jamstva Belgija, ker bi v tem primeru šlo za njihove lastne meje. Tudi nasvet, da bi šli ruski piloti pod poljskimi poveljniki v bodočo vojno, ni mogel vzbuditi med Rusi posebnega zaupanja. Poljsko dosledno odklanjanje vsake ruske vojaške pomoči pa je Ruse odvezalo vseh obveznosti na-pram Poljski, ki stalno poudarja, da lahko z Nemci v skrajnem primeru sama opravi. Sicer pa Poljaki nimajo v tem primeru Rusom prav ničesar očitati, v lanski semptemberski krizi so bili tudi oni v najtesnejših stikih z Nemčijo. Temelji južnoslovanskega sožitja tekom stoletij ZGODNJA RAZČLENITEV Kljub raznim »znanstvenim« teorijam, ki bi si rade pridobile neke tuje simpatije, je danes nedvomno dokazano, da so se južno-slovanski narodi razčlenili Iz enot južne slovanske veje šele po Pn^odujz pradomovine na Balkan. To razčlenite v manjše edinice so pospeševali razn' . " menti. Predvsem precej obsežno ozeml] , na katerem radi mnogih neprehodnih predelov ni mogla znikniti dovolj močna politična in kulturna sila, ki .bi segala do obrobnih ozemelj. Na drugi strani pa so nastale v soseščini tega sprva enotnega naroda velike naprednejše drSave p^l ka-terih vpliv so že zgodaj prišli deli tega velikega ozemlja. Obsežnost naseljenega r>7pnilia oa ie preprečevala tudi podredi-™nSreni dfsaii. Tako Je, Mio če da je prišel narod na obeh skrajnih koncih že zgodaj pod tujo nadvlado .Do-čim so bili gospodarji nad nf)^dnej' Šimi Slovani (Bolgar.) zgodaj poslovan-jcni, ie bilo to pri Nemcih radi Prevel>k®-ga števila in višje družbene oblike ne le onemogočeno, ampak se je vršil z i celo v nasprotni smeri. JEDRA DRŽAVNE MISLI. V sredi med obema skrajnima odrastkoma, ki sta pričela, Bolgarija kot samo- stojna država, Slovenija pa razdeljena med razne upravne dele nemške države, živeti, posebno, oddeljeno življenje, torej med Savo n Donavo ter Jadranskim morjem pa s.ta že prav zgodaj nastali dve glavni jedri, okoli katerih so se pričeli zbirati sosednji rodovi. Obe jedri, eno ob Jadranskem morju, drugo pa v planinah, sta se širili v nasprotnih smereh in sta šele prav pozno zadeli druga ob drugo, Dočim je jedro na Jadranskem morju, država Hrvatov rasla in propadala v boju z zapadnimi silami, predvsem z Benetkami, se je Srbija borila za svoj življenjski prostor z Bizancem, dokler nista obe druga za drugo prišli pod skupno turško oblast. Ne glede na to, da ta oblast ni bila povsod enako močna in da se je zavoje-vanje vršilo postopoma in je zajelo nekatere srbske pokrajine več sto let preje kakor hrvatske, je to skupno suženjstvo prišlo mnogo prepozno, da bi še moglo izenačiti kulturne in predvsem politično-tradicionalne razlike, ki jih je začrtala pripadnost raznim kulturnim področjem; zapadno-rimskemu, oziroma katoliškemu ter vzhodno-bizantinskemu pravoslavnemu, kulturnemu, oziroma cerkvenemu kro I gu. Močan delež na srbsko-hrvatskem I razčlenjevanju ima tudi hrvatsko-madžar- ska državna zveza, ki pa kljub temu, da se je vedno bolj razvijala v hrvatsko pod-ložnost ni ugasila hrvatske državne misli. Ta misel je tlela naprej, prav tako kakor srbska državna misel, dokler zunanji sovražniki niso vedno jasneje kazali, da je trajna neodvisnost balkanskih Slovanov možna le v skupnem boju in odporu. Ta zavest pa je nastopila kljub posameznim glasovom, ki jih lahko zaznavamo skozi vso zgodovino, siilno pozno. Hrvatje in Srbi so imeli tedaj že sorazmerno visoko razvito samostojno kulturo z lastno literaturo in z vsemi oznakami samostojnih narodov. AVSTRO-OGRSKA ŠOLA. Po postopnem slabljenju Turčije, si je Avstro-Ogrska smotrno pridobivala njeno dediščino na Balkanu. Pod njenim žezlom so bili združeni vsi Slovenci, skoro vsi Hrvati in celo del Srbov. Vsi ti so imeli skupne interese v obrambi pred nem ško hegemonijo v tem narodnostnem kotlu. čeprav jih je dunajska vlada venomer druge proti drugim izigravala in podpirala vsa stremljenja, ki so silila vsaksebi, je med avstrijskimi Slovani mi sel o skupni usodi južnih Slovanov prldo bivala tla. V SKUPNO DRŽAVO! Med Avstrijo in Turčijo pa je rasla mlada Srbija bolj na ugledu med avstrijskimi Slovani kakor na teritoriju. In ta mala Srbija je postala še pred propadom Avstro-Ogrske skupna domovina najnaprednejših jugoslovanskih politikov. Re- zultat svetovne vojne je sicer množice avstrijskih zatiranih narodov presenetil, toda tvorba novih držav, ki so jih predvidevali zmagovalci, je vzbudila pri vseh veliko navdušenje. Nastala je nova skupna država Slovencev, Hrvatov In Srbov. In to novo državo je bilo treba zgradit! na trdniih temeljih. Tvorci te države so bili prepričani, da je najbolje, če se prevzame enostavno državna misel kraljevine Srbije, samo na nekoliko širši podlagi. Ta nazor je bil srbskim politikom tako samo po sebi razumljiv, da so jih hrvatske zahteve po soupoštevanju hrvatske držav ne misli naravnost zaprepastile. Ta na srbski politični in gospodarski prevladi zgrajena država je imela seveda dovolj ljudi, ki so od te in take ureditve države živeli in ki so zavirali vsak razvoj k pomirjenju notranjih prilik. Izmislili so si nešteto novih imen in oblik za isto staro stvar. Ti notranji sovražniki so našli v inozemstvu, ki je upalo pri neuravnovešeni Jugoslaviji na svoj dobiček, tople zaveznike in podpornike. Nemala je tudi krivda Slovencev. Ker niso poznali svoje državne misli, niso občutili hrvatske tenkočutnosti v teh zadevah, ampak so se oprijeli srbske brez oklevanja in nasprotovanja. Mnogo je pri tem sodeloval tudi strah radi neugodnega položaja Slovencev, ki so bili prepričani, da pomenja vsako popuščanje napram Hrvatom že oslabitev skupne države, če ne že njen konec. V tem primeru, so mislili, bi bili izročeni sosedom na milost in nemilost. Med mirom in vojno Prizadevanja za rešitev miru 7 dni domačih vesti * Dragiša Cvetkovič in dr. Vladko Maček sta bila od kneza namestnika odlikovana z najvišjim jugoslovanskim odlikovanjem. Prejela sta red Belega orla I. stopnje. Hrvatski ban dr. šubašič je bil odlikovan z redom Jugoslovanske krone I. stopnje. ★ Novo imenovani ‘dan Hrvatske dr. šubašič je že prevzel svoje posle. # Senat in skupščina, ki sta bila izvoljena na podlagi starega volivnega zakona, sta bila razpuščena. £ Volitve v senat bodo po poročilih nekaterih listov že 24. septembra. Vendar se ta poročila ne potrjujejo, ker še ni zakona o volitvah senatorjev. * Uredba o banovini Hrvatski se more razširiti tudi. na vse ostale banovine. * Hrvatski narodni zastopniki so se sestali. Po izjavi dr. šubašiča, da prevze-■ma banstvo, je bila seja takoj zaključena. Hrvatski poslanci so se potem skupno podali na stare banske dvore, kjer je bil ban od dr. Mačka slovesno ustoličen. Nato so odšl vsi prisotni na grob Stjepana Radiča, kjer so položili venec. ♦ Dr. Maček je dal ob prihodu v Beograd nekaj pomembnih zagotovil za uvedbo demokracije v celi državi. ♦ Med »Slovencem« in »Jutrom« se je že začela debata o odgovornosti za Sjo-jadinovičev oziroma sploh centralistični sistem ter o zaslugah Slovencev pri sporazumu. * Demokratska stranka je izdala komunike, v katerem (kritizira način, kako je prišlo do sporazuma. Mojstri se opozarjajo, da nemudoma pošljejo svoje vajence in vajenke k vpisu v obrtno (strokovno) nadaljevalno šolo. Kdor se protivi, bo strogo kaznovan. ★ Okrajni cestni odbor v Mar>joru si sezida veliko skladišče za material in vozila na Koroški cesti, kjer je že kupil dve parceli. Tretje, sosednje zemljišče mu je odstopila mestna občina, brezplačno v najem za 50 let. Po preteku te dobe mora odbor vrniti mestu to parcelo in brez odškodnine odstopiti tudi ostali dve parceli. Stroški za skladišče so preračunani na kakih 350 tisoč dinarjev. $ Tečaj za razne jezike, predvsem za nemški, angleški, italijanski, srbo-hrvat-ski, slovenski (za Slovence) in ruski jezik, nadalje za nemško stenografijo, nauk o reklami in socialni ekonomiji, priredi tudi letos Društvo absolventov trgovskih sol v Celju, in sicer s 1. septembrom. Novo poštno avtobusno progo otvo-rijo s 1. septembrom med Dravskim poljem in Slovenskmi goricami. Proga poteka 'u Ptuja preko Sv. Urbana, Sv. Bol-fenka, Sv. Andraža in Juršincev (Sv. Lov renc) nazaj v Ptuj in je dolga skoraj 50 kilometrov. Avtobus vozi vsak dan zjutraj ob 6. in ob 13.30 iz Ptuja in potrebuje za vožnjo poldrugo uro. Cena znaša 70 par za kilometer in osebo. Ker bo avtobus prevažal tiudi pošto, se bo ta v krajih ob progi hitreje dostavljala in odvažala. $ Z Nemčijo ustavljeni skoraj vsi osebni vlaki. Vsted vojne napetosti je nemška državna železnica ustavila skoraj vse zveze z inozemstvom. V prometu z Jugoslavijo ostanejo do nadaljnjega v prometu dvoje osebnih vlakov in en brzi vlak preko Maribora, dva osebna vlaka preko Prevalj, en vlak dnevno do Labuda in dva osebna vlaka preko Jesenic. Vsi ostali osebni vlaki, potniški kakor brzi, so ustav ljeni. Tovorni vlaki vozijo do nadaljnjega. V Jugoslaviji vozijo vlaki nespremenjeno, tudi brzi vlaki, ki pa imajo vagone le do Maribora oziroma Jesenic. * Planinski tabor Slovenskega planinskega društva bo letos na Plešivcu (Uršlji gori) nad Slovenjgradcem v nedeljo, dne 3. septembra. $ Novo meščansko šolo so odprli sedaj v Kamniku, kjer je bila že dolgo potreba po tem zavodu. Priglasilo se je za novi zavod zelo mnogo učencev obojega spola. + Nižja realna gimnazija v Mariboru dobi letos 5. razred in se postopoma poviša v popolno gimnazijo, tako da bo na —tem zavodu leta 1943. že prva velika matura. Dotlej upajo, da bo že sezidano novo moderno poslopje za magdalenskim parkom, kjer bo nastanjena ta 2. realna gimnazija. £ Dvorazredna trgovska šola, ki jo je ustanovilo Združenje trgovcev v Murski Soboti, se svečano odpre sredi septembra. Navzoč bo baje tudi minister za trgovino in industrijo. Šolnina znaša 225 dinarjev na mesec, šola je nameščena v novem Trgovskem domu. Vpisovanje je prve dni septembra. Sprejeti bodo dijaki in dijakinje, ki so z uspehom dovršili štiri razrede gimnazije ali meščanske šole in z dobrim uspehom napravili malo maturo. Vodno ostrejši časopisni napadi med Nemčijo in Poljsko so pokazali, da se Evropa z naglimi koraki približuje največji mednarodni krizi po svetovni vojni. Kot prvi se je oglasil papež z apelom na vladarje in narode, ki jih je pozval, da se^reši mir, ki naj bo pravičen in časten. Za mir, je dejal sv. oče, še nič ni izgubljeno, toda za vojno je lahko vse izgubljeno. Nemci so to papeževo poslanico sprejeli z očitnim zadovoljstvom, češ, tudi oni so za pravičen mir, ki pa je možen le tedaj, če se izpolnijo brezpogojno vse nemške zahteve. Tuidi predsednik Združenih držav Roosevelt je znova zastavil vse svoje sile, da se reši evropski mir. Najprej se je obrnil na italijanskega kralja s prošnjo, da italijanska vlada stori vse, da se odvrne vojna nevarnost. Potem je poslal poslanico predsedniku poljske republike Moscic-kernu in državnemu kancelarju Hitlerju. V tej poslanici svetuje neposredna pogajanja med prizadetimi, predložitev spora ne pristranski komisiji in skupni sestanek nemških in poljskih voditeljev. V tej poslanici pa je jasno izraženo, da s tem ne predlaga nikaiko novo Monakovo, ampak, da smatra obe državi kot suvereni. Na ta poziv je odgovoril predsednik M o s c i c k i, ki je poudaril, da Poljska ni poslala nikakih zahtev in da se lahko odpove vsakim sovražnostim, če bo to storila tudi druga stran. Sicer pa se Mos-cioki strinja z Rooseveltovim predlogom in pristaja na nepristransko komisijo, ali na direktna pogajanja. Roosevelt je takoj nato sporočil Hitlerju odgovor poljskega predsednika. Če bi tudi Hitler ta predlog sprejel, bi se mogla rešiti neštevilna življenja nedolžnih ljudi. Ves svet prosi Nemčijo, da. na to pristane in prepreči vojno. Tudi Mussolini se, kakor poročajo italijanski listi, trudi za rešitev miru. Med Hitlerjem in Mussolinijem se vrši živahna izmena misli. Italija je sicer solidarna z Nemčijo, a je vendarle prepričana, da se mir še vedno lahko reši. D a 1 a d i e r je prav tako, kakor drugi politiki skušal vplivati na Hitlerja v smislu ohranitve miru. Pisal mu je, da je bil in je še za sodelovanje vseh narodov, vendar pa tudi za to, da se častno izpolnijo vse obveznosti francoskega naroda do Poljske. Med Poljsko in Nemčijo ni nesoglasij, ki se ne bi dala rešiti na miren način. Kakor Hitler, je bil tudi on v svetovni vojni in pozna njene grozote, če se francoski in nemški narod odločita za vojno, se bosta sicer borila vsak za svojo zmago, toda pravo zmago bo odneslo raz dejanje in barbarstvo. Na to pismo je Hitler talkoj odgovoril. Ker tudi on pozna, vse strahote vojne, je hotel odpraviti nasprotja med Nemčijo in Poljsko na miren način. Krivda angleške vlade je, da Poljska njegovih predlogov ni sprejela. Poleg tega pa je začela preganjati Nemce. Prav tako, kakor bi si skušali Francozi priboriti Marseille, če bi bil pod tujo nadoblastjo, prav tako zahteva on: G d a n s k in Koridor. Nemčija se bo borila za odpravo krivičnega versajskega miru, Francija pa ga bo skušala braniti. Kakor koli se bo vojna končala, bo Poljska izgubljena. On ne vidi nobene druge možnosti, če Poljska ne odneha. Angleška delavska stranka je izdala proglas na nemško ljudstvo. V tem proglasu opominja, da je nemška vlada sklenila pakt z Moskvo, ki jo je doslej proglašala kot svojo največjo sovražnico. Toda tudi ta pakt Anglije in Fran cije ne bo odvrnil od njunega jamstva Poljski, če bo izbruhnila vojna, bo Nemčija le težko prišla do surovin. Ta proglas pišejo angleški delavci le zato, da se nemško ljudstvo seznani z resnico. Mem H i 11 e r j e in in C h a m b e r 1 a i-n. o m je prišlo do izmene pisem, ki j in je nesel poslanik Henderson od svojega šefa pa do Hitlerja in nazaj. : A n g 1 e š k^a v 1 a d a je poslala v Berlin zelo odločno noto, v kateri .ponovno poudarja, da ne more izvajati na Poljsko nikakega pritiska, nadalje opozarja vlado rajha. na vsebino pravkar sklenjene an-gleško-poljske pogodbe, ki predvideva, da Velika Britanija priskoči Poljski nemudoma na pomoč, čim bi se ta čutila ogroženo v svojih življenjskih interesih. Takojšnjo izročitev Gdanska in Koridorja Velika Britanija ne more smatrati za osnovo pogajanj, vendar upa, da zato še niso odvzete vse možnosti za pogajanja. Vlade dominionov, Francije in Poljske so besedilo te note odobrile še preden je bila poslana vladi rajha. Sporazum s Hrvati Med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. Mačkom, predstavnikom Hrvatov je prišlo do sporazuma v sledečih točkah: 1. Skupna vlada naj izvrši ustanovitev hrvatske banovine, na katero prenese vso odgovarjajočo pristojnost, izda nove politične zakone in preuredi državo. 2. Savska banovina in primorska banovima ter okraji: Gradačac, Dubrovnik, Šid, Ilolc, Brčko, Derventa, Travnik in Fojnica se združijo v banovino Hrvatsko. Dokončni obseg banovine Hrvatske se bo določil šele pozneje. Tedaj se ji bodo pridružili morebiti tudi drugi predeli, kjer imajo Hrvatje večino ali pa izločili kraji, kjer nmajo večine. Vse to pa se bo vršilo tudi po drugih gospodarskih, političnih in socialnih vidikih. 3. Zagotovljena je popolna enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev ter vseh veroizpovedi pri vsem javnem življenju. 4. V pristojnost banovine Hrvatske se bodo prenesli posli kmetijstva, trgovine, industrije, gozdov in rudnikov, gradb, so- cialne politike in narodnega zdravja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje uprave. Vse ostalo spada pod skupno državno pristojnost med drugim pobijanje protidržavne propagande, rudarske koncesije, ki so važne za narodno obrambo, verske zadeve, mednarodni pro met, pomorsko pravo, avtorsko pravo, osnovna načela prosvetne politike in podobno. 5. Zakonodaj no oblast v. pristojnosti banovine Hrvatske izvršujeta kralj in Sabor, ki je voljen z enako tajno in direktno volivno pravico. Upravno oblast izvršuje kralj preko bana, ki je odgovoren le kralju in Saboru. Za rešitev sporov glede pristojnosti se ustanovi ustavno sodišče. 6. Obseg in pristojnost banovine Hrvatske je zajamčen s posebno ustavno uredbo, ki se ne da izpremeniti brez pristanka Hrvatske. 7. Vlada bo izdala nove predpise o tisku, o združenjih, zborovanjih in govorih, o valitvi narodnih poslancev in tudi o drugem. Vlada prenovljene Jugoslavije Končno je le prišlo do sporazuma, ki ga je kraljevo namestništvo s knezom Pav-lom sprejelo. Da se zagotovi izvedba sporazuma, je prejšnja vlada odstopila V novo, ki jo je sestavil bivši ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, so vstopili tudi Hrvatje z dr Mačkom na čelu. Vlada je sestavljena takole: Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik vlade n. r.; podpredsednik ministerskega sveta dr. Vladko Maček, odvetnik v Zagrebu; pravosodni minister dr. Lazar Markovič, minister v p.; minister prosvete Božidar Maksimovič, minister v p.; minister za zgradbe dr. Miha Krek, minister n. r.; minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič, minister n. r.; minister za ljudsko telesno vzgojo Jevrem Tomič, minister n. r.; prometni minister inž. Nikola Beslič, minister n. r.; minister za zun. zadeve dr. Aleksander Cincar-Markovič, minister n. r.; minister vojske in mornarice Milan Nedič, armadni general; minister za pošto, telegraf in telefon dr. Jos. Torbar, odvetnik v Zagrebu; finančni minister dr. Juraj šutej, odvetnik v Sarajevu; minister brez portfelja dr. Bariša Smol j a n, odvetnik v Zagrebu; minister socialne politike in narodnega zdravja dr. Brdjan Budisavljevič, odvetnik iz Zagreba; kmetijski minister dr. Branko č u -b r i 1 o v i č; minister brez portfelja dr. Mihajio Konstantinovič, univ. profesor v Beogradu; minister za notranje zadeve Stanoje M i h a 1 d ž i č , pomočnik bana. Vlada je bila takoj zaprisežena in je že pričela z delom. Ko so se hrvatski ministri pripeljali v Beograd, jih je poleg javnih osebnosti pričakala na kolodvoru velika množica ljudi, ki jim je živahno vzklikala in jih pozdravljala kot znanilce nove dobe. □ Radi ratifikacije (potrdila) rusko-nemškega pakta je nastala v evropskem časopisju prava senzacija. Ruski vrhovni sovjet se je sestal sicer že v ponedeljek na izredno zasedanje, toda ratifikacijo pogodbe je postavil kot 3. točko nevnega reda. Prva točka dnevnega reda je zakon za pospeševanje poljedeljstva, druga pa zakon o razširjenju vojaškega roka. Oba zakona smatra ruska vlada za važnejša kakor ratifikacijo pogodbe, ki ima sicer že sedaj svojo začasno veljavo. Med ameriškimi političnimi krogi se smatra, da je Rusija s tem prav tako kakor Združene države pokazala, da se na reševanju vojne krize še ni popolnoma desinteres: da in da s tem omogoča prizadevanja za mir. Drugi zopet vidijo v tem šanso za demokracije, ki se morejo še v zadnjem trenutku odločiti za iskreno sodelovanje proti vsakemu napadalcu, ne da bi padla vsa bremena zgolj na enega pogodbenika. 7 dni do svetu □ V Gdansku je postal nacionalno-so-cialistični vodja Forster državni poglavar. □ Predsednik turške republike Inoni je sprejel nemškega poslanika v. Papena, ki mu je baje svetoval in predlagal, da opusti zvezo z Anglijo ih Francijo. Toda Turčija ostane svojim demokratskim zaveznikom zvesta. □ Nemška vlada je sporočila belgijski, nizozemski in švicarski vladi, da bo spoštovala njihovo nevtralnost. □ V Frandjj so uvedli najstrožjo cenzuro. Komunistična lista »Humanite« in »Ce Soir« sta bila prepovedana. □ Nizozemska vlada je prepovedala vsem tujim ladjam vstop v njene luke. □ Glasilo madžarskih nacionalnih socialistov je madžarska vlada ustavila. □ Ukrajinska narodna stranka je izdala poziv, da njeni pristaši odločno zavrnejo vse trste sile iz inozemstva, ki hočejo spraviti v ukrajinske vrste zmedo. Ukrajinci ne marajo postati v službi drugih razdiralci poljske države, ki jo bodo branili tudi oni, če bo treba. □ Tannenberška proslava in nurrejer-škl kongres, ki sta se imela vršiti pretekli teden, sta bila radi resnih časov odpovedana. □ Telefonska zveza med Anglijo in Nemčijo je prekinjena. ’ □Letalski promet nad Nemčijo, pa tudi nad vzhodnim pasom Francije je radi napetega mednarodnega položaja ustavljen. □ Nemško-danska meja je zaprta. □ Na Japonskem so bili radi podpisa nemško-ruske nenapadalne pogodbe nemalo iznenadeni. Spoznali so, da bodo morali Izpremeniti vso svojo zunanjo politiko. Vlada se je morala kar nemudoma posloviti. Nova bo najbrž delala na sporazumu z Anglijo in Francijo. Nekateri so v začetku sodili, da bo tudi Japonska hotela skleniti z Rusijo nenapadalno pogodbo, vendar sedaj ni o tem nikakih poročil več. □ Slovaška vlada je poklicala nemško vojsko na pomoč. Ta se je njenemu pozivu takoj odzvala in zasedla poljsko-slo-vaško mejo. V morebitnih sporih med nemško in slovaško vojsko velja nemško vojno pravo in ne slovaško. □ Poljska je ukazala splošno mobilizacijo. Vpoklicani so vsi sposobni moški do 40 leta. □ Belgijski kralj Leopold in nizozemska kraljica Viljemina bosta posredovala za mir. □ Chamberlain je imel v parlamentu zopet govor, v katerem je poudarjal znano angleško stališče. □ Romunija je začasno prepovedala izvoz petroleja. Slovenski narodni program Mnogo se je že pisalo v našem časopisju o potrebi po slovenskem narodnem programu. In prepričani smo, da je ta predlog z odobravanjem sprejel vsak Slovenec, ki pripada delovnemu ljudstvu in ki na lastnih ramenih občuti težkoče današnjih razmer. Toda čeprav se ti klici pp koncentraciji vseh demokratskih sil v Sloveniji ponavljajo že leto dni, nimajo nobenega pravega odziva pri onih, ki bi bili zmožni tej želji delovnega ljudstva dati tudi konkretno organizacijsko obliko. Stajišče slovenskih političnih skupin je kaj zanimivo. Danes težko najdemo na Slovenskem gibanje, ki se ne bi zavzemalo za demokracijo in avtonomijo Slovenije. Pri taki situaciji se razumen človek vpraša: čemu pa ne stopijo potemtakem vse poltione skupine v skupno borbo za 'dosego vsem skupnih ciljev? Točen odgovor je težak, toda eno .jc gotovo: so med temi borci ,za demokracijo ljudje, ki žele ribariti v kalnem, ljudje, ki se poslužujejo popularnih gesel samo zato, da se dokopljejo do oblasti in vseh drugih _slad-kosti, ki so z njo združene. Taki lazi-de-mokrati se sicer načelno zavzemajo za koncentracijo vseh naprednih in demokratskih sil, ko pa je treba pri praktičnem delu pokazali dobro voljo, takrat se izgovarjajo: S tem ne morem sodelovati, oni ima Čisto posebne namene itd. Zadnji čas je, da napravimo takim so-fismoim konec. Morda pa le obstoja način, da se take demokrate postavi pred jasno odločitev: ali — ali.-Vsakdo danes ve, da je demokracija taka oblika vladavine, v kateri odloča volja ljudstva. Volja ljudstva pa more, priti do izraza samo tam, kjer vlada svoboda tiska, govora itd. Mislim, da ni danes sjoveskega politika, k! bi se javno izražal proti temu, da v javnih vprašanjih odloča volja — če ne vsega — pa vsaj večirie naroda. Torej vsi slovenski politiki- sb demokrati, oz. vsaj za take se izdajajo, čas bi bil, da se vsi, ki se izdajajo za demokrate, zberejo okrog skupne mize in začno z delom. Pred kratkim je padel predlog: sedejo naj zastopniki mlade generacije za skupno mizo in 'sestavijo naj osrednji narodni, gospodarski in socialni program, ki bo izraz zahtev in potreb ljudstva. Tudi mi spre-je mamo z odprtimi rokami ta predlog, ali smatramo, da je nekoliko' nepopolen. Ni dovolj, da se sestavi osrednji narodni program; na njega bi verjetno vsi pristali in ga podpisali. Toda težje, mnogo težje je pristopiti k njegovi realizaciji. Sedaj, ko bi bilo treba pristopiti k stvarnemu delu za dosego skupnega cilja (t. j. v glavnih obrisih demokracija in decentralizacija države), bi se pa prav gotovo ločili pravi demokrati od laži-demokratov. La-ži-demokrati bi otežikočali delo z raznimi nedemokratskimi pomisleki. S tem bi pa tudi nastopil trenutek, ko bi se moral plevel ločiti od zdravega zrna. V tem trenutku bi bilo namreč treba take »borce za demokracijo« — pa naj se Sicer izdajajo za levičarje ali desničarje — obsoditi kot nasprotnike prave demokracije In jim za vedno onemogočiti vsako »delovanje za narodni blagor.« Pa tudi, ko bi iz skupne delovne fronte odstranili vse laži-demokrate, bi bilo potrebno previdno delo. Predvsem eno izkušnjo ne smemo prezreti: stare oblike borbe so se zkazale kot nedovoljne in neučinkovite. Preteklost je jasno pokazala, da niso vse zveze In koalicije sposobne konstruktivnega dela in da po nekaj me. secev životarjenja klavrno propadejo. Zato je nujno, da prevzame nalogo izvršitve tega narodnega programa eno enotno.gibanje vsega demokratsko razpoloženega delovnega ljudstva. Jasno je, da bodo imele, posamezne skupine v okviru tega gibanja — ki bo demokratično — možnost uveljavljenja svojih nazorov In pogledov na poedina konkretna vprašanja. Če bi se. ustvarilo tako gibajne, ki bi imelo prvenstveno ti dve nalogi: demokratizacijo i.n decentralizacijo vsega javnega življenja, potem je gotovo, da bi vse delovno ljudstvo euodušno odobrilo njegov program, kakor tudi vsak javni delavec, ki mu ni demokracija le plašč, v katerega skriva svoje osebne cilje. Vsakega preprostega človeka iz naroda so izkušnje zadnjih let izučile, da do prave demokracije ni drugih poti. Upajmo, da bodo do tega prepričanja kmalu prišli tudi oni, ki imajo pri demokratsko razpoloženih ljudskih masah kaj političnega vpliva in da bodo ta vpliv potem izkoristili v dobrobit sebi in celotnemu narodu. pred nalogami novimi Na besedilo sporazuma gledamo lahko na več načinov, gotovo pa pomeni sporazum v zgodovini Jugoslavije, predvsem za hrvaški narod, precejšen korak naprej. Prinesel je izpolnitev hrvaškega narodnega programa. Vseljudsko hrvaško gibanje za dosego -tega cilja je bilo torej predvsem narodno gibanje, manj pa politično in socialno. Zdaj je ta cilj dosežen. V hrvaškem političnem življenju se bodo kmalu pokazale nove pregrupadje, saj se že čujejo glasovi o novi politični delavnosti skupin, ki so doslej žrtvovale radi enotnosti nacionalnega gibanja politične in socialne zahteve svojih programov. Kajti hrvaško delovno ljudstvo stoji sedaj pred novimi, morda še težjimi nalogami, kakor so bile te, ki jih je pravkar dopolnilo. Baš to pomeni korak naprej: odpadel je tisti plot, ki je branil mdožicam na Hrvaškem pogled preko — v socialne, gospodarske in politične probleme svetovnega obsega. Tudi druge pokrajine v Jugoslaviji stoje pred novimi nalogami. Vse razredne skupine v državi so zastavljale, doslej vse svoje najboljše sile v boju za sporazum med srbskim in hrvaškim narodom. Ta srbsko-hrvaški narodni problem je bil vozel naše države. Z uredbo, da se morejo pravice hrvaške banovine razširiti tudi na druge banovine, je nakazana pot, da. se rešijo tudi ostala narodna vprašanja v državi. Da bi se zgodilo to čim preje! Kajti nerešeni narodni problemi zavirajo in večkrat napačno usmerjajo politična in socialna gibanja. Prav posebne naloge stoje še pred' nami, pred slovenskim narodom. Ta pričakovana in vendar nepričakovana sprem e m ba v naši državi nam spet daje priliko, da ocenimo delo naše oficielne politike, da obsodimo, kar je obsodbe vredno, da izkoristimo izkušnje in po njih v bodočnosti usmerjamo našo politiko. Vsaj ta nauk si vtisnimo v zavest: edino z delom, z gibanjem, s pritiskom, so dosegljivi narodni, politični in socialni cilji. Zato ljudstvo politike ne more prepustiti* od boga poslanim in izvoljenim«, svoji diplomaciji, voditeljem, temveč mora držali vajeti politike trdo v svojih rokah. Nad ljudmi, k naj zastopajo ljudstvo, mora držati Damoklejev meč svojih zahtev, svoje borbe, svoje suverenosti. Nad dvajsetletni boj hrvaškega naroda nam je lep primer take borbe. Kdo ve, kdaj bi ga že izdali, da ni sledil narod čvrsto Radičevim naukom. In kdorkoli si zdaj lasti zasluge — vsi vemo, da ima zaslugo za sporazum edino ljudstvo; vsi kmetje, delavci in intelektualci, ki so se tako pogumno borili in edini precej žrtvovali v tem boju. Priča bomo raznim pregrupacijam, nastanku novih političnih tvorb, videli bomo, kako bo ta in oni spet obrnil jadra za novim vetrom, spet se bodo sestavljali novi programi in stare bodo privlekli na dah, skušali bodo nadaljevati politiko nedoslednosti in malih, koristi. Toda prav go tovo bomo priča tudi novih pojavov v našem političnem življenju. Pa ne le priča: tudi sodelavci. —ko. Politična koncentracija in narodna skupnost SIRITE ..ED «• Govoriti o politični razcepljenosti slovenskega naroda na številne skupine, ki včasih obsegajo komaj par omizij, je odveč. Tudi posledice te politične razcepljenosti močno čutimo, zlasti sedaj, ko se majejo temelji, na katerih stoji svet. Narodi in države se na dobo, ki prihaja, dobro pripravljajo, ker se zavedajo, da bo šlo prej ali slej za njihov obstoj. Tudi mi Slovenci.smo se zdramili. Doba, ki je komaj za nami, nam je odprla oči in vsi pošteni in trezno misleči ljudje se zavedajo, kako resen je položaj, v katerem se nahaja slovenski narod in Jugoslavija. Napori za sporazum so prav tako posledica novih spoznanj, ki so privedla vodilne činitelje, da se mora, rešiti hrvatsko vprašanje, ki je bilo. obstoju Jugoslavije, njeni ureditvi 'in moči najbolj nevarno. In sedaj so se našli nekateri, ki se s svojo preteklostjo ne morejo preveč ponašati, ker je njihovo delovanje slovenskemu narodu in tudi državi bilo prej škodljivo kot pa koristno ter skušajo čas, ki prihaja, izrabiti v svojo korist. Naenkrat so postali poborniki-politične koncentracije in narodne skupnosti, čeprav so bili pred kratkim, ker jim je to tako kazalo, največji nasprotniki! Pričeli so govoriti, kako je nam potrebna narodna koncentracija, ker le ona more rešiti slovenski narod in državo v bodočnosti. Te lepe in resnične besede o koncentraciji in narodni skupnosti prihajajo med narod -— ljudstvo, ki živo čuti vso pezo današnjega življenja in krivic, ki ga tlačijo'. To ljudstvo, ki je bilo že tolikokrat prevarano in oguljufano za svoje izkazano zaupanje, pa ne more verjeti onim, ki govore tako lepo, vabljivo in zveneče, ker ve in čuti, da ne prihaja od srca! Izkušnje preteklosti mu pričajo, da se stari grešniki le ne morejo poboljšati in da ob prvi priložnosti podležejo svojim starim grehom. Politična zavest ljudstva nam pove, da koncentracija političnih sil le ni tako lahka kot si nekateri predstavljajo. Govoriti o koncentraciji in skupnosti je lahko, toda ustvariti jo je težko. Smatramo za 'potrebno, da odločno in jasno povemo vsem, da je slovenski narod na politično koncentracijo in narodno skupnost, toda ne tako, da bi kdaj služila komur koli za dosego njegovih stremljenj, ki niso v skladu, s koristmi naroda in države. Prav radi tega ne moremo verjeti današnjim poskusom, ker če ne zaupamo ljudem, ki te poskuse ustvarjajo, tudi ne moremo verjeti v uspehe. Ne po mislih, ampak po ljudeh moramo soditi in naša sodba, podprta z dokazi iz preteklosti nam narekuje opreznost in čuječnost. Stremljenja po politični koncentraciji in narodni enotnosti bodo rodila le takrat uspeh, kadar bodo prišla od ljudi z ne-omadelevano preteklostjo, ki se niso nikdar udinjali nikomur, ampak -so vedno bili odločni zagovorniki narodnih in ljudskih pravic. Takih pa med starejšimi ni: zato je poklicana mladina, ki ni pod vplivom starih, da izvede zamisel narodne koncentracije in skupnosti, ker le tako bo postala resnica. Slovenski kmetje, delavci in obrtniki to pričakujejo in zato ne verjamejo v sedanje poskuse, ker niti ne obsegajo vseh političnih strank in skupin, kar je nujno potrebno. Naloga mladega rodu je, da izvrši politično koncentracijo in uresniči narodno enotnost, kar bo pozdravilo slovensko ljudstvo z veseljem in.novim upanjem v bodočnost! Josip Udovič. Z ljudstvom v bodočnost V času največje napetosti in nemira nas je razveselila vest o sporazumu. Dr. Maček kot predstavnik in voditelj hrvat-skega naroda je dosegel svoj smoter in priboril hrvatskemu narodu in demokratski miselnosti dobo novega razvoja in razmaha, ki naj prinese Jugoslaviji; Srbom, Hrvatom in Slovencem novo in srečnejšo bodočnost. Vstop voditelja Hrvatov in demokracije, dr. Mačka v vlado, nam je najboljše jamstvo, da bo Jugoslaviji res zasijalo sonce svobode, bratstva in enakopravnosti. Govoriti o vsem, kar nam je prinesel sporazum je še danes preuraujeno; nedvomno je temeljito prelomil z zgrešeno politiko preteklosti, ki je bila Jugoslaviji le v nesrečo, Ustanovitev Hrvatske banovine in prenos oblasti, kolikor se tiče-Hrvatov, iz Beograda v Zagreb, vstop ‘hrvatskih zastopnikov in odprava političnih zakonov šesiojanuarskega režima, so zunanji in vsakomur vidni uspehi sporazuma. To je praktično uveljavljanje sporazuma, ki ga navdušeno pozdravljajo vse demokratske sile v državi. Ljudstvu bo dana z novimi volitvami v narodno skupščino možnost, da si bo svobodno izjbralo svoje zastopnike. Sedanja skupščina1 je razumljivo, da ni mogla vršiti svoje naloge, kajti ;>e o njej ne more reči, da je' bila predstavnica ljudstva, prav tako ne senat, v katerem niso imeli Hrvati svojih zastopnikov. Oba, skupščina in senat, sta se kot nedemokratična, morala raziti, ker je ta zahteva Hrvatov bila upravičena; kajti nasprotniki sporazuma, so imeli v obeh svoje zastopnike, ki bi le ovirali delo za ustalitev razmer in novo ureditev države. Nov zakon o tisku m zborovanjih, bo dal možnost, da bo ljudstvo lahko izpovedalo svoje upravičene težnje in tako Sami smo svoje sreče kovači Večkrat pravi kdo: »Kaj moremo Slovenci, ta peščica ljudi, ki nas je dober milijon? Orehova lupina smo v morju svetovne politike. Dovolj je, da obvarujemo naš jezik, politično in gospodarsko tako nič ne' pomenimo. Vsak večji sds.ed nas lahk pogoltne. Zato moramo voditi tako politiko, da nas že iz usmiljenja ne bodo .pohrustali. To je usoda malih narodov.« Kdor talko govori, je narodno iti socialno nezaveden in uganja s takim defetističnim govorenjem psihozo .(duševno razjroloženje) kapitulacije in izdajstva. Iz zgodovine, posebno ne iz zgodovine zadnjega leta- se tak človek ni ničesar naučil. Saj pričajo dogodki, ki jih preživljamo, vprav nasprotno: da ,ie vsak narod sam svoje sreče kovač, da mu iene bosta dala ne »talar in ne frak«, ki še vladata v svetovni politiki. Kot majhen narod res ne moremo uganjati velike in široke politike, toda gledati Poskrbimo za zdravstveno zaščito kmetiško — delavskega ljudstva Znano je, da je večina zdravnikov zgnetena v mesta, kajti tam so za nje še vedno 'boljši življenjski pogoji-, nego na podeželju. Danes gre lahko na vas samo tisti mladi zdravnik, ki mu je .zisiguran stalen dohodek kot uslužbencu banovine, ali pa pri OUZD. Ravno v tem pa je težak problem, kajti banovinskih zdravniških mest je bore malo, še martj pa jih ima OUZD. Tako moremo danes ugotoviti, da imajo banovinski zdravniki službene rajone, v katerih živi 10 do 15 tisoč ljudi. Lahko si mislimo, kako se mora posvečati zdravnik skrbi za zdravje tolilferih, posebno še, če mora poleg tega skrbeti za to, da s svojo privatno prakso nadoknadi primanjkljaje, ki nastajajo ob bornih uradniških plačah. Samo malo je treba pomisliti na to, kolikšni so začetni izdatki za ordinacijo in sploh za zdravnikovo usidranje. Ko enkrat to od blizu spoznamo, potem se ne moremo čuditi, če mladi zdravniki ne silijo na podeželje, marveč se rajši udinjajo po mestih v uradniških službah, ki ne zahtevajo privatnih praks. Z ozirom na zgornje ugotovitve, moramo postaviti v interesu boljše zdravstve ne zaščite slovenskega ljudstva sledeče zahteve: 1. Ustanoviti je treba Čim več novih zdravstvenih občin po vsej Sloveniji ter poskrbeti, da bodo dobile svoje zdravnike. — 2. V kolikor se ne bodo obstoječe velike zdravstvene občine razdelile, naj se nastavijo v njh še novi zdravniki, tako da bodo dosedanji razbremenjeni, da se bodo mogli bolj posvečati splošnemu zdravstvenemu skrbstvu. 3. Banovinskim zdravnikom naj se zvišajo plače v tolikšni meri, da jim bo mogoče živeti zgolj od službenih prejemkov ter, da se s tem enkrat za vselej odstrani potreba pehanja za dinarji v privatni praksi. 4. Ustanoviti je treba fond, ki bo dajal zdravnikoni-začetnikom brezobrestna posojila, da se jim tako omogoči nakup najvažnejših potrebščin na način, ki ne bo dušil gospodarske aktivnosti z neznosnimi obrestmi. To glede zdravnikov. Prevažni za naše podeželje pa-so tudi zdravstveni domovi, ki jih premoremo doslej strašansko malo in je to poleg pomanjkljivih bolnišnic ena največjih hib v našem socialnem skrbstvu. Vsaka zdravstvena občina bi morala imeti vsaj po en obsežen in dobro oskrbljen zdravstveni dom! Prav tako je slovensko podeželje silno slabo preskrbljeno s porodniškimi babicami'V okrožjih z deset tisoč in še več prebivalci ni poklicno izobraženih babic, všled tega cvete na veliko tozadevno maža štvo, kar je v nemali meri vzrok precejšnji umrljivosti novorojenčkov in mater. Proti temu mazaštvu pa bodo vsi ukrepi krajevnih zdravnikov zaman vse dotlej, dokler ne bodo dobile naše vasi zadostno število kvalificiranih babic. Za izboljšanje zdravstvenih razmer v slovenski vasi je torej nujno potrebno povečanje števila zdravnikov in porodniških babic, poleg tega pa tudi grajenje zdravstvenih domov. Te zahteve so upravičene posebno danes, ko so vsled skrajno slabih gospodarskih in socialnih razmer množice slovenskega ljudstva ogrožene od najrazličnejših bolezni! Dajmo, zaščitimo zdravje slovenskega prebivalstva, ki si to zaščito s svojim garanjem prav temeljito zasluži! er. moramo, -kam se bomo naslonili, kje bomo iskali prijatelje in zaveznike. Pri tej presoji pa moramo poznati vse tiste silnice, ki vodijo svet, poznati notranja na-sprotstva ekspanzivnih držav in znati cepiti ta nasprotstva. Zavedati se moramo velikega občestva, ki mu pripadamo kot majhen narod; občestva vseh, ki se tež-Ko bijejo za svoj obstoj in ki težijo k taki preureditvi sveta, v katerem bodo spolnjene tudi naše narodne težnje in bo resen problem hlapca Jerneja. Poznanje vseh teh silnic in dejstev nam pac daje pravcio do največjega optimizma. Do optimizma, ki ni zanesenjaški, temveč stvaren, aktiven, delaven. Politična, kulturna in po možnosti gospodarska delavnost v pravi smeri pomeni optimizem in vero v bodočnost. Največje važnosti za usodo naroda je njegova opredelitev. Opredelitev njegove notranje in zunanje politike. Ta opredelitev je odločala o življenju narodov tudi na prehodu fevdalnega reda v liberalni Upredelitev majhnega naroda za novi red proti reakciji fevdalizma je imela za po- sledico morda teror in pritisk s strani re-akcijcmarnih sil, toda nosila je v sebi že vse klice in pogoje za vzpon v bodočnosti, ko so morale vse velike reakcionarne sile končno le sprejeti načela francoske revolucije (1848). Slovensko meščanstvo v tistem času ni izvršilo svoje naloge, ni se postavilo pogumno^ na stran novega družbenega reda in še danes čutimo posledice tega greha. Toda to naj bo vsaj nauk za bodočnost. Majhen narod ne sme iskati prijateljev in zaveznikov pri reakciji in pri tistih, ki vzdržujejo z vso muko stari red, ki se pogreza v zgodovino, temveč mora iskati zaveznike in prijatelje le na strani naprednih sil, na strani sveta, ki prihaja. Tako bo svoje sreče sam kovač. I (.<’ UlJUl U M!': , , : ! V' i... liti > -n ii1 Tt ‘Uiuicl f i'1 ; ■ .!’i ^Ip ' r.r n« 'j - ;f i *hv* .. h f r > . \ < i i i li f h tim, i j i 1, dhi {'lii ti i V.! ul H/,! n > • n.il.tr."-* * ■!a (j; ' 11 \ ti uii: j.i mii'v • |. ili —skl. samega sebe. Zato so ta načela tudi njena dolžnost, dolžnost do svojih smotrov in dolžnost do naroda. dci Kulturna ohzoria Kulturno udejstvovanje naj posega v življenje! Današnji čas zahteva mobilizacijo vseh pozitivnih sil človeštva, kajti milijonom ljudi gre za obstoj im pogin in ogrožen je razvoj celih narodov. Torej zahteva naš čais tudi mobilizacijo kulturnega udejstvovanja. Ne drži trditev, da naj služi umetnost in moč besede le temu, da »seznani i(pesmk) druge osebe s svojimi notranjimi stanji in da pripomore tem osebam do estetskega užitka«. (Dr. J. Kelemina.) Nobeno estetsko uživanje mi branje grozot vojne in podzemlja, razglabljanje prave podobe te družbe, pa vendar ta stvar lahko močno zagrabi in ji ne moremo odrekati umetniške vrednosti. Romain Rolland je pokazal sodobnemu fcultumemu udejstvovanju pravo pot, ko je povedal o sebi, da je »povsod tam, kjer je ogrožena svoboda«. In to stališče je pač najlepše preciziral Maksim Gorki z besedami, da »se je pokazala potreba po ož-•jem zbližan ju umetnosti in stvarnosti, potreba po aktivnem posegu literature v življenje naše dobe«. Zato je vprašal kulturne delavce, »mojstre kulture« vsega sveta, ali so »na strani kulture, iki hoče s prvotno silo pomagati pri ustvarjanju novih življenjskih oblik.« — V polemiki, ki se je vnela okrog pesmi mladega Srba Daviča isio napisale zagrebške »Naše no-vine«, da je »glavna naloga sodobne napredne poezije borba za novi realizem, ki jo 'bo vrnil življenju in stvarnosti, da bo postala močan izraz stremljenj in globokih teženj za srečno, vedro in ustvarjalno življenje.« Seveda mora nastati ta umetnost še prav posebno iz človekove duše, globoko v duši ustvarjalca morata biti ta zavest in občutek, da ne bo njegova beseda zgolj miselna konstrukcija z vsiljeno ali »naba-čeno« tendenco, kakor pravijo Hrvati. Vse te težnje kažejo torej hotenje, da je literatura čim manj oddvOjena od življenja, da prihaja iz življenja za življenje. Da pomaga na svoj način oblikovati človeka in vplivati tudi g,a tista njegova občutja, ki jih more doseči le umetnost s svojimi sredstvi. Z oblikovanjem ljudi pa oblikuje tudi dobo, posega aktivno v življenje naše dobe. Gorkijeve kratike zgodbe in pravljice so čudoviti umotvori te vrste. Gorki prikazuje ljudi in življenje tako, da terja od bralca, da se postavi na pravično stran, da ^vzljubi ljudi in zasovraži vse, kar ljudi tlači. Gortki se je zavedal pomerta in za-govornosti svojega dela pri vsaki 5riki. — Vedno je imel pred očmi vse tSsoče ljudi, ki bodo brali njegove preproste zgodbe. Zavedal se je velikih možnosti in priložnosti, da na svoj način in s svojimi sredstvi »posega v žvljenje«. Ta pot — kii ni nova, temveč le v vsaki dobi na novo postavljena — pot v »življenje in stvarnost« je težka, ker terja od človeka »novo zvezo z življenjem, ki nas obdaja, nov odnos do njega,.nov sistem sorialno-političnih, etičnih in estetskih gledanj.« C. Zagorski. Pred novo kulturno sezono V teh dneh bodo pričele šole z rednim poukom, gledališča bodo zopet odprla vrata svojih dvoran, koncerti in razstave bodo vabile ljudstvo. Spričo stalno se ponavljajočih pomanjkljivosti in napak, ki se pojavljajo v našem, zlasti obmejnem kulturnem življenju, pa se moramo spomniti v začeliku nove sezone nekaterih smer nic, ki naj bi uravnavale naša kulturna do gajanja. Predvsem moramo imeti stalno pred očmi, da so kulturne ustanove, ki nudijo občinstvu produkte svojega dela, res le za občinstvo im ne zase; potrebno je, da njihovega dela ne vodijo ljudstvu nekoristni interesi, temveč načela, ki bodo v evoji uresničitvi mogla dati to,- kar ljudstvo pričakuje in od njih potrebuje, To velja za gledališčne, koncertne in razstav ne dvorane ter za predavalnice. To prav tako velja tudi za zborovska im za drugo kulturna združenja, ki jim je naloga razširjanje prosvete med narod. Pri zamisli in izvrševanju takozvanih kulturnih nalog pa moramo upoštevati nujnost, da kulturne prireditve niso namenjene ali dostop ne samo enemu socialnemu razredu, temveč vsem i>n da je potrebno pogram izbirati tako, da bo dostopen tudi najširšim ljudskim krogom. Temeljno vodilo vsemu kulturnemu prizadevanju je torej zajemanje vseh socialnih plasti v interesu našega naroda. V vsem javnem delu je torej potrebna določena sistematika, iz katere bo jasno razvidno, da nikakor ne moremo naroda istoveti z izbranim krogom znanstvenikov ali umetnikov. Zato bi n, pr. bilo v načelu pogrešno, če bi hotela ljudska univerza, kateri že samo ime določa smotre, prirejati strogo strokovna predavanja, od katerih bi imelo koristi le nekaj desetin poslušalcev; enako pa bi bilo zmotno, če bi Narodno gledališče Uprizarjal« dela, katera ne bi občinstva niti zanimala, niti hi n« Imelo od njih koristi. Kaiti kaj neki je pravi in končni smoter teh institucij? Širiti duševno obzorje in mu ga izpopolnjevati tam, kjer je bilo doslej nepopolno; dvigati estetski čut im odstranjevati kvarne vplive cenenega šunda. Zato se ne sme nobena uprava katerekoli institucije pustiti voditi od zgolj gospodarskih momentov, ki bi dopuščali ali priporočali uprizarjanje poceni operet in podobnega, temveč ji mora biti vrhovni kriterij, načelo, da mora vplivati na svoje poslušalce vzgojno im pospeševati rast njihovega duha. šele, ko se 'kulturna ustanova nasloni na te temelje, dokaže, da pravilno razume upravičenost svojega obstoja im vrednost svojega dela za narod. Razen tega pa moramo v naših dneh in v obmejnem ozemlju upoštevati še važnost nacionalnega momenta, ki ga je treba izbirati in uravnavati v različnih prireditvah tako, da ne bo postal vsiljiv, ampak dobrodošel činitelj za utrjevanje narodne zavesti. Narod mora spoznati svoje gospodarske, politične in druge probleme, svoje glasbenike, kiparje in slikarje, svojo narodno umetnost. Zato je umljiva zahteva, da bodi vodilna linija našega umetnostnega življenja v prvi vrsti slovanska in šele tej naj se priključujejo tvorbe ostalih narodov. Spoznati moramo najprej vse, kar je naše in od tega preiti k tvornosti nam tujih narodov; na tej osnovi se bomo mogli zavesti sile svojega tvornega duha in pravilno oceniti tujce. Povsem neproblematično moremo trditi, da je danes nacionalna ljudska vzgoja potrebna tudi v gledališčah, koncertih in razstavnih dvo ramiah, v predavalnicah in povsod, kjerkoli st zfoira ljudstvo, da posluša besedo svojih ljudi. Ždi re mi, da nobena izmed kulturnih ustanov mariborskega obmejnega mesta ne sme prezreti teh, nad vse važnih načel. Čim trdnejše se jih bo oprijela in jih skušala v globini izvesti, tem uspešmeiše bo ,njeno delo in tem močneje bo narod čutil Kmetsko vseučilišče Kakor gre pri nas majhen del naroda ki naj bo poznejša inteligenca — skozi gimnazije in vseučilišča — tako gre na Danskem večina »nižjega« ljudstva, posebno kmečkega, skozi ljudske visoke šole. Ker se potom teh šol ljudstvo izobrazi, postane enakovredno ostalim »višjim« stanovom. Zato je na Danskem svoboda in demokracija. Kajti samo pri izobraženem, kulturnem narodu je mogoča prava svoboda in demokracija. Demokracija in svoboda ni brez sodjalne pravičnosti in kulture! In ravno te ljudske visoke šole, ki jih je ustanovil Grundtwig, so dvignile Dance, poleg seveda gospodarskih predpogojev ki so najvažnejši, na tako visoko stopinjo omike in blagostanja. Seljačko sveučilišče (kmečko vseučilišče) v Zagrebu Je edina ustanova pri nas, ki je urejena po danskem vzoru, toda prilagojena našim razmeram. Gospod profesor Jurij Turič, ki je ustvaril to šolo s pomočjo šole narodnega zdravlja, je na terenu v:Danski to šolo preštudiral. Seljačko sveučilišče je izključeno za kmečkega človeka in jemlje samo kmečke ljudi ki ostanejo na posestvu. Upošteva se, da naši ljudje teško pohajajo v druge gospodarske, zadružne in higijen-ske šole, zato se učijo tudi razna gospodarstva, poljedelske panoge, hlgijena in zadružništvo. Šola obstoja preko 10 let in se je zelo dobro obnesla. Dijake sprejema iz vseh delov države. Biti morajo najmanj 18 let stari — oženjeni ali fantje. Duševno in telesno morajo biti zdravi. Kmečko vseučilišče traja za moške od polovice oktobra do polovice marca. Torej preko zime ko ima kmet največ časa. Dijaki stanujejo in se hranijo skupaj v internatu. Vso oskrbo za 5 mesecev imajo samo za 600 din, ki jih plačajo v 3 obrokih po 200 dinarjev. Vsak se mora prijaviti vsaj mesec dni naprej. Učenje je svobodno in neprisiljeno. Saj ne dajejo spričeval, da bi človek postal kakšen uradnik — birokrat... Kajti življenje bo dalo vsakemu najboljše spričevalo! Naloga šole je da vsak pridobljeno znanje širi in pomaga bližnjemu. Učijo se ti predmeti: jezikoslovje, zgodovina, družboslovje, gospodarska politika, pravo, fizika, kemija, hbijena, veterina, botanika, živinoreja, sadjarstvo, vrtnarstvo itd. Dijaki si pregledajo razne tovarne, napredna gospodarstva, muzeje, galerije, kino. gledališče itd. Zenski tečaj traja 3 mesece: od 1. aprila do konca junija. Cela obskrba za 3 mesece stane 400 dinarjev. Učenka mora biti stara najmanj 16'let. Učenke delajo praktično v kuhinji, jedilni shrambi, pralnici, uče se šivati in tkati ter se uče razne predmete teoretično. Uče se kar je potrebno v gospodinjstvu in življenju napredni kmečki ženi! Daljnje informacije (poizvedbe) se dobe na naslovu: Škola narodnog zdravlja. Seljačko sveučilište Zagreb Mirogojska 4. (Prijave poslati vsaj mesec dni pred Šolo!) Za spomenik igralki! Nobena umetnost ni tako časovno, i" prostorno opredeljena kakor umetnost igralca. Zastor pade, v ušesih še zvenijo igralčeve poslednje besede, pred očmi še lebdi njegov lik, kaka njegova izrazita kretnja, potem pa slika zbledi, beseda izzveni, drugi vtisi in druga čustva izpodrinejo igralčevo ustvaritev, ki ostaja samo še spomin, ki tone v pozabljenje. V pozabljenje? Ali je mogoče igralčevo umet mino popolnoma pozabiti? Tudi, če nam je igralčev lik v umetnini res že povsem izginil iz spomina, kadakoli bomo segli v tihi uri po drami, ki smo jo videli, ali se ne bo pred našmi duševnimi očrni zopet pojavil igralčev lik? Morda še bolj jasno in določno, kakor spomin na katerokoli trajno umetnino, ki je vklesana v marmor ali pridržana na listu papirja. In, ali ne ostane tudi, če bi nam že vse te like težko im napeto življenje izbrisalo iz spomina to, kar nam je dala igralčeva umetnina v tisti uri, ko smo se veselili in žalostili z njim, trajno v našem srcu. Tudi, če je igralec že davno mrtev. — Deset let je že, od kar Berta Bukšek-Bre-gantova ne nastopa več. Pred desetimi leti je odigrala svojo zadnjo vlogo. In vendar se nam še danes ob njenem imenu vzbudi nešteto spominov. Hasanaginica, Majka Jugovičev, Pepima, Gospa Alvin-gova, Jokaste, Marija Stuart in nešteto drugih postav nam priplava pred oči. — Vsem tem postavam je znala vdihniti Buk-šekova življenje. Ali ji nismo za vse lepo, kar smo ob njeni umetnosti doživeli, dolžni hvale? Prav je, da so njeni tovariši odločili, da ji postavijo dostojen spomenik. Kdo drugi bi ga bil zaslužil kakor igralka, katere lik tone v pozabljenje s smrtjo tistih, ki so jo videli? jad. Prispevke za spomenik sprejema mariborska sekcija Združenja gledaliških igralcev direktno, ali preko Posojilnice v Mariboru (čekovni račun 10.502). Bil je učiteljski prosvetni tabor Pedagoška centrala je organizirala za vzgojitelje tečaj, ki ga je posetilo 170 učiteljev in učiteljic. Redno sta se udeleževala tečaja samo dva profesorja (gg. Mi-hajlovič iz šabca in dr. žgeč iz Celja), dva pa sta go obiskovala le od časa do časa. To dejstvo, da so namreč v celem samo štirje akademsko-pedagoško na-obraženi ljudje čutili potrebo, pogledati v »pedag. prosvetni kotel«, je za naše razmere silno značilno, ker dokazuje, s kako veliko lžico je bila nagrabljena učenost, tako da je njena mera kar zvrhana. Zato pa lahko opazimo nevzdržno stanje naše srednje šole, ki stoji radi sebe same in se noče ter ne more odreči svoji okostenelosti, dočim napreduje istočasno ljudska šola z velikimi koraki po poti, ki jo utirajo sodobna načela im reformno delo! V okviru tega naprednega pedagoškega dela se je vršil pretekli teden v Mariboru pedagoški tečaj, ki je bil namenjen vzgojiteljem ljudskošolske im srednješolske mladine. Da je temu tako, je dokazoval tudi program,- ki je vseboval teme, ob-ravnavajoče vprašanja vseh šolskih stopenj. V prvem predavanju je obdelal dr. žgeč raziskovanje otroka in razmer, v katerih otrok živi. To delo je za šolsko prakso danes nujno potrebno, kajti terja ga spoznanje, da so otrokove stalne in trenutne duševne in telesne zmožnosti odvisne od sredine, kjer otrok raste. Šele takrat, ko učitelj spozna, kakšne so materielne in kulturne razmere, ki pospešujejo ali zavirajo otrokov * razvoj in, ko istočasno znanstveno preizkusi tudi inteligenčne zmožnosti otroka, je mogoče doseči primeren kontakt med vzgojiteljem in učen-cenm. Edino takšno delo pa ie seveda v skladu z zahtevo, da bodi šola življenje. Pri spoznavanju dece se poslužuje učitelj tudi testiranja, ko s pomočjo testov — inteligenčnih vprašanj preizkuša višino otroške inteligence. V čem obstaja testiranje in kako naj bi se učitelj lotil tega znanstvenega in silno natančnega dela, to bi imela prikazati na tečaju s svojima re- feratoma gg. dr. Šmid in dipl. prof. Zajc iz Ljubljane, Gospoda predavatelja pa sta se omejila zgolj na teoretiziranje, ki je imelo vodilno misel: Za slovensko revizijo ameriških Armee Alfa testov potrebujemo rezultate nekaj tisoč preizkušenj. Učitelji naj bi nam zbrali material, ki bi ga mi znanstveno obdelali kot edini za to poklicani, Učiielji-tečajniki so razumeli ta klic, kajti sličnih je prišlo že nešteto. Izrekli so se proti diktatu od zgoraj, kajti iz lastne volje testira lepo število, učiteljev že nekaj let s pomočjo dr. Stevanovičevih testov, prilagojenih srbski sredina, ki je naši mnogo bližja nego ameriška. V zanimivem ih od poslušalcev toplo sprejetem referatu je seznanil gosp. prof. Smasek učiteljstvo s stremljenji Gledališča mladega rodu, ki je bilo ustvarjeno v Mariboru in bo letos začelo s svojim delom. Gospod predavatelj je povdarll, da so prirejala sedanja oficielna gledališča mladinske predstave le bolj mimogre de, slučajnostno. Mladina je morala gledati konvencionalne dramatizacije pravljic, ki so življenjsko silno odmaknjene. Prava naloga mladinskega gledališča, pa je, dajati otroku priliko za intenzivno doživljanje sveta. Zato mora biti vsaka pred stava — zgoščena sliika sveta — takšna, da bo otrok ob njej nabiral novih sil, ki jih bo mogel v življenju s pridom izrabiti. V pestrem programu tečaja je bilo tudi predavanje dr. Brumna, prof. iz Ljubljane, ki je prikazal svoje irtise v angleškem šolstvu. Ob tem referatu ni prišlo učiteljstvo na svoj račun, kajti nekatere ugotovitve, nametane predenj samo bežno, življenjsko neutemeljene, so pustile pogled o Angliji in njenem šolstvu še vedno meglen. Pač značilno, ko gre znanstvenik na študijsko potovanje in vidi samo zunanjost! O slovnlškem in sploh o jezikovnem pouku sta govorila prof. gdč. Glinškova in gosp. žerjav. V referatih obeh je zvenela osnovna misel, da je treba pokazati mladini življenjsko funkcijo jezika, v ka-Uereni se kai* preteklost in sedanjost na- roda. To razumevanje jezikovnega pouka se seveda popolnoma razlikuje od starega, ki je smatralo jezikovne zakonitosti kot nekaj statičnega, vsled česar so se trpala v otroke razna gola pravila, brez vsakršne zveze ■ z življenjskimi, vsakdanjimi potrebami. Radi tega pa je bilo tudi nemogoče doseči to, da bi naša mladina začutila jezikovno poezijo. V predavanju o nalogah ljudsko-šolskih učiteljev . pri domači vzgoji je obdelal gosp. prof. čopič iz Ljubljane žgoč pro-4 blern sodelovanja šole in doma. Gospod predavatelj je, povdaril, da je treba organizirati načrtno delo, ki naj poveže šolo in dom v skupnost, katera bo edina zmogla zboljšati vzgojne pogoje slovenske mladine. V tej smeri-morajo nastati najtesnejši stiki med društvom šola_ in dom (centrala v Ljubljani), Pedagoško centralo, Učiteljskim pokretom in vsem učiteljstvom, ki je najbolj poklicano za pomočnika pri dorriači vzgoji. Zanimivo vprašanje je obravnaval tudi gospod Vrane, ki se je pečal s problematiko učnega načrta. Povdaril je, da so doslej delali načrte samo teoretiki, predvsem profesorji in, da so bilj vsled tega učni načrti v velikem navzkrižju z resničnimi potrebami šolstva. Sedanji predlog za . novi učni načrt so pomagali graditi tudi praktiki in. je bil zato storjen velik korak naprej. Vprašanje je samo, kako dolgo, se bo še valjal predlog po raznih miznicah preden bo zagledal beli dan, uradno .potrjen. Kako si naj učitelj zgradi učni načrt ■ za svoj razred, o tem je razpravljal gosp. Kontler. Povdaril je, da mora voditi pri ■tem delu učitelja misel vodilja, da je šola socialna osnova, ki naj razvija vse sile učencev tako, da bodo pozneje lahko koristili narodni celoti. Pregled učnih oblik je prikazal gosp. prof. šilih, ki je dejal, da je potrebna za razvoj poedinca predvsem svoboda, brez katere ni mogoče vzgojiti moralnih ljudi. To potrjujejo prav zgovorno današnje razmere, ko morala ljudstva nevzdržno pada. Posebno je potrebna svoboda za učitelja-vzgojitelja in človeka. Isto velja tudi za šolo na splošno, kajti edino svobodna šola, ki mora biti kos življenja, bo mogla vzgajati za življenje in ne za — šolo. Pod pritiskom splošne vojne psihose je gospod predavatelj vzporedil pedagoško in vojaško strategijo, ob čemer se je precej časa pomudil. Zato si je nekdo med poslušalci zabeležil hudomušno, pa skoraj značilno opazko: Najnovejša pomožna znanost pedagogike — vojna strategi-- - Zelo težko vprašanje je obdelal v zadnjem referatu gosp. Majhen, ki je razpravljal o tihi zaposlitvi otrok. Postavil je osnovno načelo, da bodi tiha zaposlitev v novi šoli tista učna oblika, ki naj daje deci priliko za samostojno reševanje problemov, kar je seveda v popolnem nasprotju s stališčem stare šole, ki je upoštevala tiho delo zgolj kot način za izrabo časa. . M _ S tem referatom je bil tečaj končan. Ob zaključku je učiteljstvo skupno ugotovilo, da je bilo število referatov preveliko, vsled česar so morali predavatelji hiteti in ni bilo časa za prepotrebne, stvar ne debate. Radi tega je bil soglasno sprejet predlog, da naj bo na prihodnjem tečaju obravnavana vaška sola kot celoten problem. Takrat bodo na programu sledeče teme: Oris. vasi s socialnega, ekonomskega, kulturnega in mladinoslovnega Vidika. Razlike med šolami vaških, industrijskih in tipično mestnih krajev. Učne oblike v vaški šoli. Izraba šolskega vrta v sodobni šoli. Učiteljevo delo na vaški šoli. Ali ni dovoli jasno, da je učiteljstvo realistično in, da.noče abstraktnega teoretiziranja, ampak da, hoče slišati teoretska razglabljanja .o življenju vasi in o vaški šoli kot.življenjskem problemu! To zdravo dejstvo nam dokazuje, da je učiteljstvo na, pravi poti, kajti njegovo prizadevanja gre v to smer, da se praksa in teorija dopolnjujeta. Odgovor g. Cvetku Zagorskemu Vaše odprto pismo v 34. številki »Edinosti« me je po svojih trditvah zelo presenetilo. Zato mi dovolite nekaj ugotovitev ob Vašem članku. 1. čudno se mi zdi, da kot pesnik niste odgovorili na epigrame z epigrami, kakor bi bilo pričakovati, ampak ste segli po obliki »odprtega pisma«. Marsikdo je že bil objekt tudi ostrejših epigramov, pa je odgovoril z istim sredstvom. Obenem bi Vas opazil na to, da epigrami kot literarna zvrst nikomur ne jemljejo ugleda in ne škodujejo in da so zato »odprta pisma« kot odgovor na epigrame neumestna. 2. Objavili ste, kdo stoji za šifro »B. č.«. Odgrinjanje šifre ali psevdonima brez avtorjevega pristanka se mi vobče zdi netaktno. Na. tem. nič ne izpremenl dejstvo, da je šlo v najinem primeru za šifro v hiumoristično-satiričnem listu. Napačna pa je Vaša trditev, da je šifra »B. Č,« istovetna s psevdonimom »Bogoljub čenča«. 3. Iz celote epigramov-ste umetno iztrgali izraza »za gdro« in »šušm-ar«, kakor da bi ta izraza bila bistvo mojih epigramov, kar nikakor nista, in ste to označili kot ceneno šalo. Obenem ste trdili, da nudi moje ime dovolj prilik za cenene in banalne šale. Zdi se mi, da ne razlikujete med besedno igro, ki sem jo uporabil kot sredstvo v epigramih, in med šalami na račun imena 'samega, fci so tudi po mojem mnenju banalne.' 4. Epigrami so'bili namenjeni posameznikom in to zgolj po onih plateh, proti katerim sem namerili ost v svojih epigramih. Zato je popolnoma zgrešeno, da srna trate epigrame za »zasmehovanje poštenih naporov mladih«.. Popolnoma nepravilno je proglasiti epigrame, ki so bili namenjeni posameznikom, kot napad na mlado generacjo. Tudi se mi zdi upravičeno, da Vi govorite v imenu »nas« mladih. Verjemite mi, gospod Zagorski, da je razen Vas v Sloveniji mnogo mladih ljudi, »ki si trdo iščemo izraz in nove iskrenejše in bolj resnične odnose do življenja« in da Vi zaradi tega, ker ste izdali zbirko »Bog umira«, še niste upravičeni govoriti v imenu vseh mladih. 5. Smatram, da je Vaše »odprto pismo« bilo prva reakcija Vaše senzibilne narave, kajti prepričan sem, da Vi tega odprtega pisma ne bi napisali, če bi premislili, da epigrami, ki so že po svoji naravi ostrejši kakor stvarna sodba, niso niikaka resna kritika in da ga menda ni razumnega človeka, ki bi si ustvaril svojo sodbo o Vaših pesmih po epigramih. Emil Smasek. Gospodarstvo Letošnja sadna letina Sadna letina je letos neenotna. Zlasti velja to za severno Slovenijo, kjer se pridobiva največ in najboljše sadje, v prvi vrsti jabolka, ki imajo tudi v inozemstvu najboljši sloves. So kraji, kjer so jabolka izvrstno obrodila, drugod pa je letina slabša ali celo zelo slaba. Zopet so kraji, kjer je dosti ranih jabolk, a.precej manj bo poznega sadja. Drugod so posebno obrodile hruške in slive, tudi marelic je povprečno precej. Grozdje kaže dobro, ponekod naravnost izvrstno. Precej je letos kvarilo vreme, k je bilo'spomladi zelo toplo in prav ugodno. V zgodnjem poletju pa je nastopila suša, vsled česar je mnogo sadja odpadlo. Na nekaterih krajih je bilo potem, ko se je pojavil dež, celo preveč moče in sadje gnije. Izvoz se je še precej dobro začel, toda kmalu je zastal, v prvi vrsti v Nemčijo. Za to državo, ki vedno jemlje zelo mnogo našega sadja, je bila določena prevzemna cena za jabolka na 20 mark za 100 kilogramov franko nemška meja. Določenih pa je bilo le 500.000 mark, kar odgovarja 250 vagonom. Vsled izredno toplega vremena pa je bilo v južnih delih države sadje prej zrelo kot pri nas, vsled česar se je izvažalo večinoma sadje iz drugih pokrajin. Ko so bila naša rana jabolka godna za izvoz, je šel kontingent že h kraju, tako da smo poslali v Nemčijo jedva dobrih sto vagonov. Zadnje dni je baje Nemčija dovolila zopet 500.000 mark. Jabolka je torej Nemčija prevzela po 2.90 dnarjev za kilogram. Izvozniki dobe še premijo po 25 par za kilogram. Jabolka pa se plačujejo kmetom le po 90 par do 1.25 dinarjev, kar je vsekakor premalo. Sedaj nameravajo cene za jabolka, namenjena v Nemčijo, 'znižati na 15 mark za stot, kar pomeni, ako se obistini, zopet Udarec za našega kmeta. Mnogo nemških izvoznikov je kupovalo naša jabolka po ovinkih in znatno ceneje. S Češko-Moravsko namreč ne veljajo kontingenti in tudi cene niso določene, ta to ponujajo ti trgovci nizke cene in naš krnet jih mora sprejeti, ali pa mu ostane sadje doma. Nemški uvozniki pa prevzemajo blago od češko-moravskih, seveda po nizkih nakupnih cenah. Storili se bodo koraki, da sc to izigravanje določb prepreči. Skrbeli bodo na merodajnih mestih za to, da tudi Češko-Moravska določi kon tingent za jabolka in da se določijo prevzemne cene za naše blago. Te dni je bila v Mariboru konferenca zastopnikov kmetijske in trgovske zbornice, izvoznikov, kmetov in nekaterih dru gih činiteljev, ki so zainteresirani na izvozu sadja. Kmetje so se po svojih zastopnikih pritoževali nad nizkimi nakupnimi cenami za jabolka, izvozniki pa. so pojasnjevali, zakaj so te cene tako nizke. Stališče obeh strani je upravičeno, vsaj do gotove mere. Vsekakor pa bi, kakor se je videlo iz debate, trgovci lahko dovoljevali kmetom nekoliko boljše cene. — Pozvali bodo bansko upravo, naj stori vse, da se prepreči izkoriščanje kmetov s strani prekupčevalcev, posebno takih, ki niso od stroke in šušmarijo v škodo producenta. GOSPODARSKE vesti_____________________ * Nov plavž Je začel obratovati v Ca-pragu na Hrvatskem. Opremljen je popolnoma moderno in se da kuriti s koksom in z ogljem. Kapaciteta znaša približno 22 tisoč ton .sirovega železa na leto. Ju-goslavija ima. sedaj štiri večje plavže, na Jesenicah, v Cap ragu, dva v Varešu m tri manjše. Htneljska trgovina se vsled mednarodne napetosti kar noče razvijati. Zadnje dni so prodali nekaj stotov po 38 do 40 dinarjev za kilogram. * Zunanja trgovina Jugoslavije je bila tudi v mesecu juliju t. 1. nezadovoljiv^. Izvoz je znašal 407.9 milijonov dinarjev (v istem mesecu lanskega leta 182.8 milijonov) in v juniju t. 1. 432.5 (v lanskem juniju 372.5) milijonov dinarjev. Uvoz je stočasno znašal 433.8 (pred enim letom 4032) in v juniju 428.3 (411.8) milijonov dinarjev. V juliju je bila tedaj naša zunanja trgovina za 25.9 milijonov dinarjev pasivni, d očim je bila v juniju se nekaj aktivna. V prvih sedmih mesecih t. I. je znašal izvoz skupno 2821.8 m uvoz 2961.7 milijonov dinarjev, tako da je hrta zunanja trgovina v tem casu za 139.9 milu činov dinarjev pasivna. V istem razdobju lanskega leta je bila trgovina pasivna za 378.5 milijonov, leta 1937. pa je bila za 505.8 milijonov dinarjev aktivna, docim je bila v istem času 1936. zopet pasivna za 351.9 milijonov dinarjev. $ S hmeljem so začeli v Savinjski dolini že kupčevati, dasi_ obiranje še ni končano. Kakovost letošnjega pridelka je prav dobra, tako glede barve, kakor tudi glede kobul in arome. Večina doslej obranega blaga je gladko-zelene barve in je blago razmeroma težko. Iz prve roke so prodali že nekaj hmelja, prve dni po povprečno 35, sedaj pa že po 40 dinarjev za kilogram, vendar so to še poskusni kupi, več ali manj za vzorec. Letošnja letina bo vrgla kakih 18 tisoč stotov. Lanska pridelek je bil precej slabši lin je vrgel 13.650 stotov. Ut Sladkor se poceni, kakor objavlja finančno ministrstvo, s 1. septembrom t. 1. za 50 par pri kilogramu. Finančni organi so dobili nalog, naj strogo pazijo na to, da se bo cena tudi res znižala za ta znesek. Sladkorja še vedno primanjkuje, dasi so ga trgovci nekaj že prejeli. Dolar podlaga jugoslovanski valuti Ker sta angleški funt in francoski frank zadnje dni na merodajnih borzah močno nazadovala, je Jugoslavija sedaj opustila funt kot podlago za našo valuto. Odslej se dinar opira na dolar, ki mu jč določena uradna vrednost 55 dinarjev. Ker funt ni več vezan na dinar, je njegov tečaj takoj popustil in notira na naših borzah povprečno 235 dinarjev. Po tem tečaju kupuje in prodaja funte tudi Narodna banka. ,'MoHtev gozdov" Pred tedni — ko sem potoval po hrvaškem Primorju — so vzbudili mojo pozornost lični lekaki, ki so izobešeni v vseh javnih lokalih in na katerih je natisnjena takozvana — molitev gozdov. Z lepimi, malone pesniškimi besedami pozivajo ti lepaki prebivalstvo hrv. Primorja, naj po nepotrebnem ne uničuje go-zdov, niti posameznega drevja, kajti že slednje je za gole kraške obmorske predele neprecenljive vrednosti. Pri tem sem se spomnil tozadevnih razmer na Slovenskem. Koliko lepih gozdov je bilo že pri nas naravnost uničenih! Koliko nezasajenih goličav in posek je že zazevalo na slovenski zemlji! že res, mi glede gozdov ne trpimo tolikšnega »pomanjkanja« kot bratje iz hrv. Primorja. Toda tudi za nas je gozd velike važnosti (naravna pregraja vetrovju, vodam itd.), in če se bo z nesmiselnim in neumestnim izsekavanjem nadaljevalo, ne bo to samo v škodo obrazu slovenske zemlje -— po1-stavljeni bomo pred druga, nič bolj prijetna dejstva in okoliščine. Zato je potrebno, da se oblastva pri nas za stvar še v večj meri pobrigajo; prav tako mi sami! Tudi mi prisluhnimo »molitvi gozdov«! O pozabljeni Šentviški konjereji Na Šentviškem polju v šmarskem okraju je nekdaj konjereja zelo uspevala. Bila je na višini muropoljske in jo je celo prekašala. Kupčija s konji je cvetela^ dolga leta in prebivalstvo je le od tega živelo. Šentviški konjski sejmi so v dobrem spominu še živečih konjskih, trgovcev iz onih časov. Vse vasi od Št. Vida pri Grobelnem do Šmarja pri Jelšah in še dalje so še danes precej trdne. Kmetski domovi so lepi in vzorno urejeni, kar je posledica nekdaj visoko razvite konjereje. Še sedaj se poznajo dobri sadovi konjske trgovine. Nekaj let sem je šentviška konjereja zapadla v mrtvilo. Trgovina s konji n več tako razvita, dasi so tamkajšnji konji še danes na visoki stopnji. Konjereja nima pravega vodstva in tudi zanimanje za trgovino je upadlo. Vendar pa ni vzrokov za to. Še vedno so dani vsi pogoji za dobro in donosno konjerejo, samo najti se morajo ljudje, ki bodo znali pravilno ceniti j»men te važne gospodarske pa-nge. Zato je banovina v prvi vrsti poklicana, da poživi šentviško konjerejo, oc katere bo imela korist vsa prostrana po-krajina. '8- Slivnlca — drugi Zalee Malo se sliši o slivniškem hmelju. V Slivnici pri Mariboru in v bližnji Hotinji vasi je sajenje hmelja zelo razvito. Pred leti se je priselila v Slivnico ugledna Savinjčanka in se tam omožila. Ni mogla pozabiti prostranih hmeljskih nasadov, ob katerih je preživela svojo mladost. Zato je že kar prvo leto po svojem prihodu zasadila polje s hmeljem. Hmelj je bogato obrodil. To so videli tudi sosedje in so še sami začeli s hmeljem. Sedaj pa se peča že mnogo slivniških posestnikov z »zelenim zlatom.« In ni jim žal. Sredi vasi stoji tudi velika sušilnica hmelja, ki je last priseljene Savinjčanke in ponos celega kraja. Zato ni nič čudnega, če imenujejo Slivnico dravopoljski Žalec. -ak. Razstava belo ga goveda v Slovenski Bistrici Živinorejsko selekcijsko društvo v Slovenski Bistrici .priredi na dan male go-spojnice, to je 8. septembra letos, enodnev no razstavo mlade živine bele barve, na sejmišču v Slovenski Bistrici za celi slovenjebistriški okraj. Na razstavo dopuščene živali so: 1. vsa mladina rodovniškega porekla, dokler se 'ista vodi v seznamu mlade živine. 2. Vse telice do starosti dveh let, biti pa morajo 'bele ali pšenične barve, imeti pa morajo rumene parklje roge 'm smrček. Razstavljala morajo za razstavo sposobne živali prijaviti najpozneje do 5. septembra selekcijsikemu društvu v Slovenski Bistrici. Živali pa morajo biti postavljene na me stno sejmišče v Slovenski Bistrici na dan razstave najpozneje do 7.30 ure. Razstava bo trajala od 8. do 14. ure. Spored bo sledeči: Ob 8. uri ugotovitev dogona. Ob 9. uri otvoritev razstave in pozdravni nagovori. Ob 10. uri pričetek dela ocenjevalne komisije. Ob 12. uri pričetek izplačila nagrad in delitev priznanj in diplom. Prizadete občine in posestniki vabljeni na obilno udeležbo in odlično sodelovanje. čas je kratek! — Pokažimo pa, da je časa dovolj, (kjer volje ne manjka! Odbor. Izseljenci se vračajo ' Niso še potekli štirje meseci, kar so se poslovili od doma možje in ženske in odšli v tujino, v katero so stavili toliko, da jim ni bila mar domača gruda, niti mati in oče, ki bo odslej moral garati in delati na polju. Sleherni jc mislil, da bo imel v tujini to, kar mu domovina ne more nuditi. Toda zelo se je prevaril. Odšel je in po dolgi vožnji prispel v tujino, kjer ga je pa čakalo bridko razočaranje. šele tam je spoznal, da je življenje v tujini vse težje kot doma in da je kruh, ki zraste na tuji zemlji, grenkejši od onega, ki zraste na rodni zemlji. Takrat je spoznal, da ni v tujini tako,, kakor so mu pripovedovali takrat, ko se je poslavljal od domače hiše. Imei sem priliko govoriti s temi ljudmi, ki so se veselih src vračali po trimesečnem delu na svoje domove. Zanimivo je bilo njihovo pripovedovanje, trdo in žalostno njihovo življenje v tujini, vendar so pa bili veseli, saj so po dolgih mesecih zopet stali na domačih tleli, ki ijh ne zapustijo nikoli več. Kljub temu, da so se vsi pred mano trdno zakleli, da ne bodo šli nikoli več v tujino, sem prepričan, da jih bo drugo leto ista sila in želja po kruhu, zopet gnala daleč preko meje v tujino, dasiravno so letos okusili vse težkoče napornega dela na tuji zemlji. Naša mladina Za zdravo mladino Pri letošnjih naborih v nekem polindu-strijskem kraju, se' je zagledal predsednik 'komisije, polkovnik v dolgo vrsto fantov, in zmajal z glavo. »Slabi vojaki« boste, je dejal. »Sama ozka prša... E, seveda, vi ste deca svetovne vojne, krize, tovarn in 'bajt. Slabo hranjeni, stanovanja so natrpana, vajenci morajo delati kot težaki, brezposelne pa demoralizira brezdelje ... Za dobro vojsko je treba zdrave mladine. Mladino bi bilo treba socialno zaščititi. E, mi to vidimo, toda politika ...« Polkovnik je dobro videl. Gledal je vrsto mladih nabornikov seveda kot vojak in ocenjeval fante 'kot bodoče vojake. — Njemu je bilo do zdrave in močne mladine zato, da bi imel zdrave in čvrste vojake. Tudi ani. hočemo zdravo in odporno mladino, čeprav pri tem ne mislimo toliko na vojsko, temveč hočemo pač. zdrave, močne in vedre ljudi, ki bodo mogli nositi bremena in dolžnosti, ki jim jih nalaga človeška družba kot svojim članom. V teh svetovnih pretresih ne sme stopiti mladina na-stran, češ, zdaj se rešujejo večja vprašanja. Baš ta čas terja, da mladina enako povzdigne svoj glas, da zahteva za sebe, kar ji po pravici gre. Ko stoji svet na prelomu, se moramo zavedati, da bo predvsem mladina nosila težo prihodnjih desetletij. Da bo to mogla, zato je nam do zdrave, odporne mladine. Mlade generacije slovenskega naroda čakajo odgovorne in lepe naloge. Popravile bodo politične grehe naših prvakov, in edino mladina z novo miselnostjo, s sodobnim, novim pojmovanjem pravice in morale bo mogla zgraditi svet socialne in narodne enakopravnosti. Mladina bo tudi nosila vso težo žrtev, ki so potrebne za dosego tega sveta. V tej zavesti se zbira danes delavska, kmetska in dijaška' mladina v mladinska gibanja. Tem mladrnskitrn gibanjem daje naš čas pravico do vse svobode, ki jo taka gibanja potrebujejo, da razvijejo vso svojo aktivnost in se uveljavijo v življenju kot močan faktor, kot glasnik ne le mladinskih, temveč tudi vsenarodnih, človečanskih pravic. —ko. Dopffi „Edinosti :ii Itelektualna mladina brez kulturnih društev Avtoritarni režima naše polpretekle dobe menda niso storili večjega greha nad bodočnostjo našega naroda z ničemer kot s tem, da so tako brutalno zaprli vsako tudi še tako nedolžno kulturno izživljanje napredne in svobodomiselne mladine/Niso se zadovoljili s tem, da so srednješolcem odvzeli kulturna društva, temveč so ukinili prosvetna društva celo akademikom, kateri so se vedno — še v nam Slovencem sovražnih predvojnih režimih —ponašali s svojo svobodo. Naša mladina je morala večkrat z globoko žalostjo v srcu gledati, kako so ji ljudje iz lastnega naroda, skušali onemogočiti vsako delo. Intelektualna generacija, ki je c!q-raščala in se razvijala v teh letih, Se bo pač vedno z zagrenjenostjo spominjala vseh onih, ki so jo v imenu lažnega jugo-stovenskega nacionalizma pustili v popolni duhovni temf. Pustimo obtožbe — zgodovina bo sama obsodila vse one, ki so soodgovorni za tako »vzgojo« današnje mlade generacije — ter skušajmo popraviti, kar se je v preteklosti zagrešilo. Slovenska na- predna mladina je že ponovno izjavila, da si želi konstruktivnega sodelovanja s hrvatsko in srbsko mladino, kakor tudi z mladino vseh narodov, toda na bazi ravnopravnosti in svobode, da teži za tvornim delom za napredek in prospeh našega naroda. Pa ne samo, da je naša mladina to izjavila, temveč je vedno in še prav posebno v zadnjem letu pokazala vprav uspešno delo med narodom. Mladina ne vidi torej razloga, zakaj bi se jo v tem njenem plemenitem delu oviralo, da celo preganjalo. Zato' in pa z ozirom na spremenjene prilike vsa slovenska mladina upa In trdno veruje, da je sedaj ne bodo več ovirali v njenem delovanju, ampak da jo bodo v. njeni želji po kulturnem napredku z vsemi močmi podprli. Narodna sramota je, da baš intelektualna mladina nima kul turnih društev. Zato mladinci na delo, da bodo zopet zrastla naša kulturna društva! Le v njih bomo našli ono izobrazbo, ki nam jo šola dati ne more in ki nas bo osnposobila za pravilno in uspešno delo med narodom. Ra, V Halozah se kaže dobra letina Namenil sem se v naše vinorodne Haloze, da si jih ogledam sedaj, ko se bliža jesenski čas — čas, ko dozoreva sadje, grozdje in drugi poljski pridelki. Polja kažejo zelo dobro, razen krompirja, ki, kakor pripovedujejo posestniki tamošnjih krajev, vsled zadnjega deževja gnije. Sadna letina bo pa zelo dobra. Drevesa jablan kažejo tako lep donos, da vejevje dreves klone proti zemlji od teže sadu. Posebno polne so slive, ki kažejo donos, ki ga že dolga leta niso. Kmetje računajo, da bodo to leto prodali žganje v večji množini, saj ga že več let niso mogli. Zelo lepo kaže tudi vinska trta. Viničarji so celo po dvakrat na dan v vinogradih in opazujejo, kako lepo grozdje dozoreva, a zraven računajo, koliko sto litrov bo zlate kapljice. Tu in tam sem celo opazil, da je prvo grozdje že dozorelo in ga že nosijo na trg. Kljub temu pa, da sem si ogledal naše rodne Haloze in rijih dobro letino, sem videl tudi njih prežalostnp življenje. Hiše šo zelo revne in otroci oblečeni zelo slabo. Dozdevalo še mi je, kakor da so Haloze kraj, za ka-i terega' se nikdo ne. zmžfli, a priznati sem moral, da je, obisk v te kraje zelo lep in zanimiv. kljub temu, da se ti nudiip žalostni prizori konrad Ogrinc h zveze kmetskih fantov in deklet PUCONCI. Preteklo nedeljo je priredilo tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet veliko tekmo koscev, š katero v zvezi je bilo tudi veličastno kmetsko-mladinsko zborovanje, na katerem so govorili predsednik Flisar, delegat Zveze okr. pripr. Kovač ter drugi. Formirala se je tudi veličastna povorka, ki je štela okrog 1000 udeležencev. — Prvo nagrado v tekmi koscev, ki ji je sledila dobro obiskana prosta zabava, je odnesel tov, Savel iz Puconcev. Tako slednja kakor tudi vse druge tovrstne prireditve kažejo., da je kmetsko-mladinsko gibanje v Prekmurju v riaj-večjem razmahu. SV. URBAN PRI PTUJU. Tradicionalno kmetsko slavje v Sv. Urbanu pri Ptuju. Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v nedeljo 27. avgusta v -Sv. Urbanu pri Ptuju tradicionalno »kmetsko slavje« z zelo pestrim sporedom. Popoldne je- bila povorka, ki se je vila skozi vas. Videti je bilo, da je za to slavje vladalo veliko zanimanje, saj je bilo v povorki več sto ljudi. Zanimiva je bila tekma koscev, kar je prisostvujoče občinstvo zelo zanimalo. Po končani tekmi koscev je bila velika kolesarska dirka. Priznati se mora, da je prireditev Uspela zelo lepo in treba je priznati hvalo onim, ki so jo organizirali. Obisk je bil zelo dober, kljub temu, da je malo motilo deževno vreme. NOVO MESTO. Okrožje kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 3. septembra v Novem mestu velik kmetski praznik, ki naj bo simbol letošnjih prireditev dolenjskih Društev kmetskih fantov in deklet. Popoldne se zbere v Kandiji pri \Vindischerju sprevod kmetske mladine, okrašenih voz, kolesarjev, kmetske konjenice in naraščaja in odide ob 2. uri popoldne skozi Novo mesto na prireditveni prostor g. Ivana Osolnika, kjer se bo vršila tekma klepačev in teric. Pred tekmo se bo vršilo kmetsko mladinsko zborovanji na katerem bodo govorili predstavniki kmetsko-mladinskega gibanja. Po končani tekmi, se bo vršila domača kmetska zabava. Igra priznana novomeška godba na pihala. Dolenjci; Udeležite se velikega kmetskega praznika polnoštevilno in se pridružite zmagoviti kmetsko-miadinski armadi. Le vkup, le vkup, uboga gmajna! ADRIJANCI. Veličini kmetskega dela bo posvečen naš kmetski praznik Društva kmetskih fantov in deklet, ki se vrši v nedeljo 3. septembra. Kmetska mladina iz okolice nastopi na tekmi koscev. Pred tekmo se. vrši krnetskp-rnladin-sko zborovanje, nato pa prosta kmetska zabava. V slogi in delu vstajamo! VOGLJE. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 3. septembra tekmo koscev za prvenstvo okolice. Pred pričetkom tekme ob 2. uri popoldne se zbere-kmetska mladina v povorko koscev, in grabljic, konjenikov in okrašenih skupin; nato odhod z gosti na tekmovališče, kjer še bo vršilo kmetsko-mladinsko zborovanje, na katerem bo govoril delegat Zveze kmetskih fantov in deklet in ljubljanskega Okrožja kmetskih fantov in deklet. Po tekmi se bo pričela ob zvokih priznane domače godbe prijetna zabava. Kmetska mladina iz Vogelj Vas vabi in kliče na svojo prireditev! SV. JURIJ OB JUŽ. ŽEL. V nedeljo dne 3. septembra priredi tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet tekmo koscev, kmetsko, mladinsko , zborovanje in domačo kmetsko zabavo. Kmetska mladina iz Št. Jurja yas vabi, da se udeležite njene prireditve, ki je posvečena časti in veličini kmetskega dela! POZOR! Naročniki iz Maribora in okolic lahko poravn a) o naročnino os b r o pri upravi v Mariborski tiskarni Tabele za izračunavanje obrambnega tlnvkn so že Izšle in se dobe v Mariborski tiskarn!! Maribor Pretekli 'teden se je mestni svet mariborski po polletnih počitnicah zopet sestal k seji, da reši nekaj nujnih zadev. Predvsem je privolil, ' da se ustanovi družba z omejeno zavezo, ki bo prevzela od Mestne hranilnice premogovnik Pe-klenica, ki ga je pred meseci ugodno kupila na dražbi, K družbi pristopijo , tudi Mestna podjetja, z enim milijonom dinarjev. ■ Kakor znano,"so na 'ozemlju, ki spada k premogovniku, našli že pred več leti nafto. Petrolejsko polje se razteza iz Medmurja, pod Muro na- sosednjo Madžarsko,, kjer kmalu onstran reke že dolgo vrta.jp v zemljo in pridobivajo sedaj skoraj 50 vagonov kamenega olja dnevno. Pokrajini se obeta lepa bodočnost, ko bodo enkrat začeli smotrno in z modernimi stroji pridobivati nafto na tem ozemlju. Pred nekaj meseci je občina kupila sprednji del tekstilne tvornice Zelenka & Ko., na Tržaški cesti pod ugodnimi pogoji. Sedaj bodo'bivšo predilnico preuredili v garažo za mestni avtobusni promet in zgradili pisarne in delavnico za popravilo vozil. Vsi gradbeni stroški bodo znašali približno poldrugi milijon dinarjev. Po računskem zaključku za leta 1937/38 je^ imela občina nad 1,300.000 dinarjev več dohodkov, kot je bilo preračunano. čisto premoženje občine znaša okrog 57 milijonov dinarjev. Premoženje je obremenjeno približno do polovice z raznimi dolgovi, ki jih je občina najela tekom let, deloma še pred vojno, za zgraditev raznih mestnih podjetij, zgradb itd. Stroški za temeljito regulacijo Drave bodo znašali nekaj nad 13 milijonov dinarjev. Reko bodo regulirali tildi skozi Maribor v daljavi približno 2 ik kilometrov. Za dobo petih let bo tudi mesto prispevalo k stroškom nekaj nad 8.000 dinarjev letno. Trg svobode bodo v kratkem regulirali. Stroški bodo znašali 750.000 do 850.000 dinarjev. Na trgu bodo postavili spomenik kralju Aleksandru, ki mu bo tvoril arhitektonsko in monumentalno ozadje mariborski grad, ki ga sedaj prenavljajo in popravljajo tudi v notranjščini. V gradu bodo poleg muzeja namestili sedaj tudi banovinski arhiv. Razpravljali so tudi o novem tržnem redu, ki je zlasti važen za naše podeželsko prebivalstvo, ki vozi svoje sadeže v Maribor na trg. KonČnoveljaivno bodo sklepali o pravilniku na prihodnji seji mestnega sveta. Sv. Ana v Slov. gor. Obmejni narodno-gasilski tabor. Priprave za to prireditev, ki se bo vršila v nedeljo dne 10. septembra t. 1. , so že v teku. Svoje sodelovanje so obljubile vse v okraju 9bstoječe organizacije. Tako, da bo prireditev elobok izraz naše narodne povezanosti. Prireditev bo potekla po sledečem dnevnem redtt: 1. Na predvečer kres z ognjemetom. 2. Zjutraj ob 5. uri budnica po trgu. 3. Ob 8. uri sprejem tovariških gasilskih cet. 4. ob pol urj. sprejem odličnikov in pregled častne čete. 5. Ob pol 10. uri sv. maša, ki se bere za pokojne gasilce. 6. Ob II.urj se začne narodno zborovanje na trgu. Proslava 20-Ietnice Kraljevine Jugoslavije, na kateri govorijo: načelnik Gasilske zveze Franc Snoj, pod-starešina Gasilske zajednice Dravske banovine Pogačnik, dekan Fran. Sal. Gomilšek, narodni poslanec g. Jože Špindler in se drugi. 7. Ob 12. uri slavnostni banket. 8. Ob 3. uri popoldne blagoslovitev in položitev temeljnega kamna za nov gasilski dom. 9. Defile pred odličniki. 10. Ob 4. uri pričetek velike gasilske tombole s krasnimi dobitki, kakor: Motorno kolo. moško in žensko kolo, vreča moke. meter drv, blago za moško in žen- sko obleko, postelja, boks koža itd. Dobitki so velike vrednosti. ' 11. Po tomboli se vrši velika vrtna veselica s prosto zabavo. Izvrstna vina in jedila po zelo nizkih cenah preskrbliena. Vse tov. gasilske čete, kulturne, prosvetne in narodno-obrambne organizacije vabimo, da se polnoštevilno udeleže te, za našo mejo tako važne prireditve in pokažejo s tem korenito strpnost v boju za dobro narodno in državno stvar. Potreba občinske tehtnice. V mnogih primerih se ponašamo, da smo v marsičem napredni, a kljub doslednosti in modrosti krajevnih faktorjev še nimamo prepotrebne občinske tehtnice. Mislimo, da bi bilo umestno in potrebno, da se v centru tako obširne občine namesti prepotrebna tehtnica, da ne bo treba prodajalcem in kupovalcem živine goniti ]0 tehtat v oddaljene sosednje: občine. Apeliramo na krajevne merodajne faktorje, da prične o stvari razmišljati. Murska Sobota žabja razstava. Pred dnevi ]e bila odprta v Stari kavarni senzacionalna žabja razstava,, znana že iz. »Mariborskega tedna.« Preparirane žabe, ki jih je baje tisoč, prikazujejo najrazličnejše prizore iz življenja; pozornost je zbujala predvsem ogromna preparirana želva. Pripomniti je treba, da so napisi nad posameznimi prizori še vedno pisani v »žabjem jeziku«, o katerem je bilo toliko govora po časopisju. . C Na zadnji občinski seji je občinski odbor razpravljal o podelitvi stavb.iŠčaJ, državnemu erarju ža gradnjo zandarmerij-ske kasarne. Občina bo — po sklepu občinske seje—vvfa namen odstopila dve, -tri stavbni parceli, vendar s- pridržkom, da preide zemljišče zopet, v last ebčine> če se z gradnjo kasarne ne bo pričelo v teku dveh let. , Gasilci, ki vsled obilice letošnjih prireditev in »Prekmurskega tedna« ne bodo priredili svojo tradicionalno plesno 'prireditev, so izdali ria prebivalstvo oklic, v katerem ga po tej poti prosijo, za; denarne podpore. Večina denarnih sredstev se bo namreč uporabila za gradnjo modernega gasilskega doma, ki ga Sobota tako pogreša. Sezonci se vračajo. Prejšnji teden je nenadoma, prispel v' Soboto cel transport sezonskih delavcev iz Francije. Njihov ne pričakovani povratek ni po njihovi želji, temveč v zvezi z napetim mednarodnim položajem. ^ Grajski' kino bo v začetku tega meseca vrtel krasen češki film »Pastorka.« Hdie Veliko sokolsko slavje v Hočah! Marljivo in napredno. Sokolsko društvo v Hočah je priredilo v nedeljo 27. avgusta svoj javni telovadni nastop, ki ga ie obiskalo toliko pripadnikov Sokolstva iz raznjh okoliških društev, kot se. jih riikdo ni nadejal, posebno radi tega, ker vreme ni bilo naklon jeno.'Ob 3: url se" je pričel telovadni nastop, ki je uspel zelo' lepo. Vaje vseh oddelkov šo bile izvajane tako strumno, da si se ob pogledu na dolge , vrste moral vzradostiti. A. nad vsa zanimive so bile točke ha-orodju,, ki so med gledalci vzbujale splošno pozornost. Publika je., telovadcem navdušeno; -ploskala. Po končanem nastopu je bila velika vrtna vdsflica, ki ie skupno z nastopom društvo gmotno lepo podprla./ Pragersko Pragerski čebelarji imajo slab donos. Po pripovedovanju čebelarjev iz Pragerskega in okolice, bo to leto zelo slab donos medu. Čebelarji trdijo, da je krivo slabo vreme, vsled česaj čebele niso mogle na pašo. K temu je treba pridati, da je na Pragerskem nekaj posestnikov, ki so_ zelo navdušeni za čebelarstvo. Njih čebelnjaki so v zelo lepem redu. Upajmo, da se bo čebelarska panoga v nekaj letih na Pragerskem Še bolj upeljala. Hmeljarji se vračajo. Po pragerski postaji se zopet sliši veselo prepevanje obiralcev hmelja, ki se vračajo iz »hmelj-ske sezone« na svoje domove. Pripovedovali so, da jih je pri obiranju'zelo oviralo slabo vreme, a tudi hmelj je zelo droben. Vidi se, da hmeljarji to leto ne bodo imeli tistega dobička, kot so ga pričakovali. Prosvetno društvo v Račah. Prosvetno društvo v Račah pri Pragerskem vpri-zori v soboto zvečer in v nedeljo popoldan v prostorih grajskega parka Jurčičevo igro »Deseti brat!« Za prireditev vlada v Račah m okolici veliko zanimanje. Gornia Radgona Kolesarski zlet. Prejšnjo nedeljo je priredila mariborska sokolska župa kolesarski zlet v Gor. Radgoni. Na ta kolesarski zlet so prišli sokolski kolesarji iz Maribora, Ljutomera, Prekmurja ter različnih drugih edinic. Po nagovoru gor-njeradgonskega staroste in župnega načelnika so se podali kolesarji v povorki peš skozi mesto (katerega prebivalstvo lini ie živahno vzklikalo) na pokopališče, kjer so se poklonili na grobu junaško padlih radgonskih žrtev in Maistrovih borcev. Pripadniki mariborske sokolske župe so se torej tega dne SDomnili severne slo- V Parizu pred prodajalno časopisov venske meje v obmejni Gor. Radgoni. Želeti bi bilo, da bi v času, ki ga preživljamo, postali taki obiski pogosti. Ptuj Suša na Ptujskem polju. Dočim se je koruza po obilnem deževju v preteklih dneh že precej popravila, je sočivje, zlasti fižol, po dolgotrajni suši popolnoma uničeno. Velik del prebivalstva se s skrbjo ožira v bodočnost. V Ptuju se krompir težko proda. Krompir je v ptujski okolici vsled suše slabo obrodil, pa tudi miši so mu prizadejale mnogo škode. Poleg tega se pa krompir zelo težko proda, posebno v Ptuju. Kmetje so s tem zelo prizadeti, ker je pač prodani krompir za nje edini dohodek. Otvoritev »Pivkovega sokolskega doma« v Markovcih pri Ptuju bo v nedeljo 3. septembra. Sokolska četa bo imela ta dan tudi svoj veliki telovadni nastop. Po nastopu bo pa lukarska zabava z zelo pestrim sporedom. VelJJca Nedelia > Trgov išče: Dan za dnevom se vedno bolj oglašajo klopotci z bližnjih hribov. Kako prijazno jih je poslušati ob lahkem vetriču, saj oni so tisti, ki nas spremljajo vsak dan bliže k zorenju sladkega grozdja. Prihodnji mesec je najbolj odločilen za kvaliteto vinskega pridelka. Do sedaj se nam obeta srednje dobra vinska letna. Posode so itak prazne, ker je lanski pridelek docela izčrpan. Kako skromno nujno pomoč še lahko dobiš v naših »pušn-šankih«, ako te prevzame tista šmarnična žeja. — V naši širši okolici se je začutila potreba po ustanovitvi selekcijskega društva za pincgavsko govedo. Tu imamo sicer nekaj plemenskih bikov, ki so s pomočjo subvencije kupljeni od drugod. Želeti bi bilo, da se na prihodnjem plemenskem sejmu kupi nekaj čistokrvnih telic; ker le na ta način bi se začela v našem kraju prava napredna živinoreja. Kaj pomaga, ako plemeniš izbranega samca z »bušo.« kar mu je pač prišlo pod roke. Najraje ruske klasike.. Ko je nekoliko dorastel, je sledil svojemu očetu v fabriko in v rudnik, dokler se ni radi tega, ker ni pozdravi! policijskega komisarja, kakor je bilo ukazano, zameril oblastem, posebno prizadetemu uradniku in Vorošilov je moral zopet na pot. Ta dogodek je bil zanj odločilen. Pričel je iskati stike s tkv. »ilegalci« in iz Vorošilova je postal navdušen, skrajno fanatičen rrfarksist. Dopisoval si je z revolucionarji, tudi z Gor-j kim, ter se ves posvetil revolucionarnemu delu. Kot revolucionar je delal v različnih ruskih fabrikah, med drugimi v to-varhi za lokomotive v Lugansku. Leta 1905 so ga poslali na kongres stranke v Londonu, kjer se je seznanil z Leninom.! Po njegovem povratku so ga zaprli in' pregnali v pregnanstvo, kjer se je sezna-; nil s svojo poznejšo ženo, medicinko Da- j vidovo. Revolucija 1917. ga je zatekla kot kvalificiranega delavca v Petrogradu. I Tej revoluciji se je pridružil že prvi dan (v vojsko kot redov). Boril se je največ proti Nemcem pred Harkovim, potem proti Denjikinu pri Caricinu (skupno s Stalinom) in organiziral povsod revolucionarne armade. V Novosibirsku prvo boljševiško konjenico," ki jo je prevzel sedanji komandant sovjetske konjenice Budjoni. V vojni komisarijat je prišel potem, ko ga je moral Trockij 6. novembra 1925. zapustiti. 10 let nato je bil imenovan za prvega maršala sovjetske republike. Koti komisar za vojaške zadeve, ki je že 13 let na svoje mestu, je pač eden najstarejših, oz. najstalnejših vojnih ministrov v Evropi. Časopisje sodi, da je pri prebivalstvu precej priljubljen, čeprav le pravi redko nastopa v javnosti. ter dru/gi predmeti le na -posebne nakaznice. Na osebo sie bo dobilo na teden: 235 g mesa ali mesnih izdelkov, 280 g sladkorja, 110 g marmelade aili 55 g sladkorja, 50 g zdroba, kaše ali podobnih živil, 360 g kave ali kavnih nadomestil, 5 g čaja. 500 g mila v ikosih ali prahu, 100 g drugih pralnih sredstev, dnevno pa po 60 g masla, masti ali olja in 20 cl mleka. — Za otroke so predvideni dodatki. Posebni razglasi po listih in v radiju dokazujejo modrost te uredbe, ki onemogoča nerednosti v prehrani prebivalstva in je v primeri s Poljsko sploh znamenje izrednega blagostanja in urejenosti razmer. Zanimivo štivo Vorošilov Ime Vorošilov seje posebno v zadnjem času vedno češče pojavljalo. Saj je bil Vorošilov tisti, ki je vodil sovjetsko-angleško-francoska vojaška pogajanja. On je bil tisti, ki je izjavil, da so pogajanja radi nepremostljivih zaprek brez- predmetna (in to ne radi nemško-ruske pogodbe, ampak zato, ker so zavezniki zahtevali od Rusije pomoč Poljski, ne da bj smele ruske čete stopiti na poljsko ozemlje, čeprav Rusija nima skupnih mej s »silami, ki bi utegnile napasti Poljsko«). O Vorošilu so bile v evropskem Časopisju sodbe kajpada hudo različne. Eni so sodili, da ni daleč dan, ko bo Vorošilov s svojimi zvestimi četami zasedel Moskvo in pognal Stalina ter postal sam diktator nove nacionalne Rusije, drugi zopet so to možnost izključevali ter trdili, da se Stalin prav za prav drži samo še s Vorošilovjevo pomočjo. Takih in podobnih senzacionalnih vesti o Vorošilovu je bilo po časopisju nešteto, nihče pa se ni skušal vsaj nekoliko približati osebnosti človeka, ki mu je dana oblast^ čez baje najmočnejšo, vsekakor pa najštevilnejšo vojsko na svetu (tako vsaj sodijo i Nemci i Francozi z Angleži vred). Današnji najvišji zapovednik sovjetske vojske, maršal Kliment Jefremovič Vorošilov, se je rodil 23. januarja 1881. v vasi V e r h n o j e v bivši Jekaterinoslav-ski guberniji kot sin progovnega paznika Jefrema in njegove žene Ane. Toda oče Jefrem nikakor ni bi! vse življenje paznik, ampak ga je njegova nemirna kri in želja po zaslužku gnala po svetu. Razen 25 let, ki jih je služil carju kot vojak, je bil dolga leta rudar. Ko ni bilo več kruha doma, sta šla 5-letni i njegova starejša sestra po svetu kruh. V šolo je hodil le 3 leta... I pravi, da je bral v svojem prostem Zgodovina Gdanska v nekoliko vrsticah Nastanek Gdanska je zavit v pradav-riinsko temo. Gotovo je le to, da so ga ustanovili Kašubi, slovansko pleme, ki je j živelo ob ustju Visle. Dočim so prišli1 Pomorjanci pod oblast nemškega viteškega reda, menihov, ki so bolj cenili meč kakor križ, in se ponemčili, so Kašu- j bi ohranili slovansko govorico. Nesreča za Gdansk je bila, da je radi izredno ugodne lege v tem mestecu trgovina izredno dobro cvetela. Kajti to blagostanje Gdanska je privabilo nemški viteški red, da mesto, ki je bilo že 300 let krščansko, na novo pokristjani.« To se je zgodilo leta 1309. A že 1450. so poklicali me-' ščani mesta Gdanska Poljake na pomoč j proti svojim pokristjanjevalcem. Pač zato, ker so sodili, da bodo lahko pod polj-1 skim varstvom laže trgovali, saj je bil Gdansk več ali manj že takrat navezan in odvisen od prebivalstva ob Visli, ki je bilo tedaj kakor danes vseskozi slovansko. In res so prišli 1454. pod poljski protektorat. Tako je ostalo 300 let. Leta 1772., ob prvi delitvi Poljske, je Gdansk prišel pod prusko oblast. Najpreje je bilo videti, da bodo tudi Prusi cenili neodvisnost Gdanska, toda kmalu so se razlike z drugimi pruskimi mesti povsem zabrisale, šele Napoleon je obnovil samostojnost Gdanska. Po Napoleonovem koncu pa je prišel Gdansk zopet pod nemško oblast, kjer je ostal do Versaill-skega miru. i Zgodovina Gdanska nam torej kaže. da je bil Gdansk že davno predmet boja med Slovani in Nemci. Novi ministri po polit&nem prepričanju in poklicu JRZ pripadajo ministrski predsednik Cvetkovič in 4 ministri (Jevrem Tomič, Džafer Kulemovič — naslednik Spaha, Nikola Beslič in dr. Miha Krek). HSS pripadajo predsednik dr. Maček in 4 ministri (dr. šutej, dr. Andres, dr. Torbar in dr. Smoljan). SDS (Samostojni demokratski stranki, ki je v koaliciji s HSS) pa pripada dr. Budisavljevič. Radikala sta dr. Lazar Markovič in dr. Maksimovič. čubrilovič pa je zemljoradnik. Ostali ministri so kot strokovnjaki politično neopredeljeni. Po rodu je 11 Srbov, 5 Hrvatov, 1 musliman in 1 Slovenec. Po pokrajinah, kjer so rojeni, jih je 7 iz Srbije, 1 iz Vojvodine, 3 iz Bosne, 1 iz Hercegovine, 5 iz Hrvatske in 1 iz Slovenije. I Zime d 18 ministrov, ki jih šteje nova vlada jih je 15 pravnikov (veči del odvetniki, 1 univerzitetni profesor, 1 uprav, uradnik), 1 inženjer, 1 zdravnik in 1 general. Tako .poklicno homogene vlade Jugoslavija še ni imele. Obseg Banovine Hivafske Po statistiki iz leta 1931. bo banovina Hrvatska imela 4,423.000 prebivalcev, izmed katerih je 75% katolikov, 20% pravoslavnih, 4% muslimanov, 0.5°/o evangeličanov in 0.5Vo Židov. Ker ima vsa država 15,500.000 prebivalcev, odpade torej na Hrvatsko 28.6% prebivalcev. Ozemlje banovine Hrvatske bo obsegalo 66.323 km=, t. j. 26.6% vsega državnega ozemlja. V Banovini Hrvatski bo 3.216.000 Hrvatov, med katerimi je vračunanih 164.000 muslimanov, nadalje 886.000 Srbov, ali 20% ter 321.000 pripadnikov ostalih narodnosti ali 7°/«. FILM Živilske karte v Nemčiji V Nemčiji so uvedli režim živilskih kart. Odslej se bodo mogla dobiti pri trgovcih živila, pa tudi perilo in obl«t« »Priznanja nacističnega vohuna« je film, radi katerega je prišlo do diplomatskih protestov, iki pa niso niti v Združenih državah, niti v Angliji dosegli prepovedi. — »Diktator« je film, ki ga vrti Charlie Capi im. Tudi tu so bili protesti brez uspeha. »To pri nas ne bi bilo mogoče« je film, ki ga je pričela vrteti Metro-Goldwyn-Mayer po znamenitem romanu Sinclairja Lewi«.». Glavno vSogo bi moral igrati Lyo-nel Barrymore. Toda snemanje tega filma so še pred koncem kljub ogromnemu zanimanju občinstva prekinili. Sodijo, da i>z strahu pred morebitnim bojkotom v srednje evropskih državah. Pisma iz Poljske m. Bil sem gost velike ženske organizacije za vojaško pripravo žen: Prisposo-blenie Wojskowo kobiet (P. W. K.) Z dvema komandantkama v uniformi in enim dodanim poročnikom poljske vojske smo obiskali nekaj vasi in prisostvovali sestankom te organizacije. Organizacija je pod vojaško kontrolo in razširjena po vsej Poljski. Ni skoro poljske vasi, kjer ne bi bilo podružnice P. W. K. Cilj organizacije je, da pripravi poljske žene da bodo zavzele mesta moških, ko bodo oni mobilizirani in potrebni na fronti. Takrat se bo žena morala brigati tudi za gospodarstvo, delati v tovarnah in na mestih, ki jih je prej zavzemal moški, morala bo voditi pošto, razne pisarne in zamenjati moškega tudi v vojaški administraciji. Poljska bo na ta nacim mogla mobilizirati in v vojaškem smislu koristno uporabiti vse sposobno moško prebivalstvo. Fronta proti agresivnemu sosedu bo zelo dolga .. - Ze sedaj imajo predavanja o vlogi in važnosti žene v vojni, ki je Poljska ne želi, ki pa bo, kakor kaže prej ali slej izbruhnila. Prirejajo se tečaji o zaščiti pred strupenimi plini, žene se vadijo v gašenju požara. Formirajo se ženske požarne brambe. Po nekaj žena iz vsake vasi obiskuje posebne tečaje za prvo pomoč, nego bolnikov in ostalo, kar je v zvezi z obrambo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi... Vojna nebo lahka. že sedaj so se nekolikokrat začeje širiti neke nevarne bolezni domačih živali, lin 1 tli1 ' m i (ulit.!! n fr i1 Mii n ■ i ,'u 'i i lit i iTti v t, (i l!:, l!111/1,", tl i a ,Ja l* 1 rfJVt V\ f i iU.il i: ,nt : 'i ■ 'I i a'i d Sestanki, pri katerih sem bil, so bil prirejeni v šolskih ali občinskih prostorih. V malo večjih vaseh se jih je udeležilo po 200—300 žena z rutami na glavah. Sedele so in poslušale, spraševale, ploskale Bile so matere, dekleta... To so znane šlezijske kmetice, ki se jim je treba zahvaliti, da so očuvale poljski jezik in narodnost pred šeststoletnim navalom. Oču- vale so slovanski značaj šlaska (šlezije), ki ga bodo spet branik mogoče pred zadnjim navalom. Vasi so čisto poljske, čim se malo oddaljiš od mesta. Mesta so včasih podlegla in se grmanizirala, ali šlezijska vas se ni. Vasi, ki smo jih obšli, so na sami meji. Na njihovem terenu se gradijo utrdbe, ki so za sedaj še ograjene z visoko leseno ograjo. Oficir je govoril o vojaških tajnostih, o načinih vohunstva, o važnosti na oko Čisto neznatnih vesti za sovražnike. Podal je tudi konkretne primere. Poslušale so ga z največjo pozornostjo. Prepričan sem, da po nekaj takih predavanjih tuji vohuni ne bodo tako lahko prišli do informacij, četudi najneznatnejših. Komandantka, visoko mlado dekle, je govorila o manevru sosedov, ki gredo za tem, da se napravi panika in pri narodu ubije vera v denar. Nekaj časa se je čutilo veliko pomanjkanje srebrnega drobiža. Položaj se je sedaj popravil. Po raznih mestih Poljske so zaprli nemške banke, ki so vso razpoložljivo gotovino imele v srebrnem drobižu. Neka banka v Katowicah je imela v drobižu 3 milijone zlotov (okoli 30 milijonov dinarjev). De □ Poljska vlada je dobila od Francije novo posojilo 430 milijonov frartkov za nakup vojnega materiala. □ Grčija, Polestina in kolonija Kenya so prepovedale izvoiz živil. nar so vzeli in banko zaprli. _ Povedali so jim, kdo sem in odkod, in v neki vasi sem moral tudi sam govoriti. Govoril sem o naši vasi, o njenem boju in skupnem sosedu. Tako iz dneva v dan po celi Poljski hodijo po vaseh članice P. W. K. in organizirajo, dajejo navodila, prirejajo tečaje. Ves narod se je dvignil, in sosed se ne bo boril samo z vojsko, ampak s celokupnim prebivalstvom. Izvežbane članice P. W. K. imajo puške in strelivo, ki ga shranjujejo doma na stanovanjih. Ravno tako imajo tudi odlično izvežbani in organizirani člani O. B. doma. Iznenadenje je nemogoče, kajti 10 minut po danem signalu bodo marširali iz zavzemali položaje uniformirani člani O. B. in P. W. K. žene bodo šle v boj samo v primeru skrajne potrebe. Sicer so se pa Poljakinje v poljski zgodovini borile ramo ob rami z moškimi. V Krakovu so 6. avgusta na zborovanju legionarjev in vstašev marširale skupno z možmi tudi žene, ki so z orožjem v roki branile svobodo Poljske in dvigale upore v šle-ziji, Poznanju in drugod. L. Jože KONFEKCIJA S&a dame in gosvode nrinaša vedno namoveise MARIBORSKA TISKARNA d. d. VO DILNO TISKARSKO PODJETJE $ E V E R M POSTREŽEMO HITRO, DOBRO IM PO Ml TELEKOM 25-67. 25-68. 25-69 E S LOV EM I JE Z, K I H C EMAH Za ženo Enostavno obleko ostajajo dolgo moderne Pri današnji, naglo sc izpreminjajoči modi mora biti ženska zelo previdna, ker sicer se ji lahko zgodi, da postane kljub temu, da si da krojiti obleke po najnovejši modi, vendarle nemoderna. Ta, ta-kozvana najnovejša moda pride v poštev samo za one ženske, ki razpolagajo z večjimi vsotami denarja in ki si lahko privoščijo i,n omislijo vsak mesec vsaj eno, če ne več oblek. One ženske, ki si pa kupujejo le redko nove obleke, morajo biti pri izbiri kroja zelo previdne. Nikakor naj si ne izberejo kroja, ki je označen kot zadnja novost. Te zadnje novosti so navadno jako svojevrstne in v oči padajoče ter navadno tako nenadoma izginejo Iz modnega površja, kakor so prišle. Kam hočeš potem s takšno obleko, ki se ji jasno vidi, da pripada neki bivši, preživeti modi? A denarne razmere ti ne dopuščajo, da bi zavrgla in si kupiila zopet drugo. Ostanimo zatorej raje v nekih zmernih mejah. Priprosta, a okusna in iz dobrega blaga prikrojena obleka, brez raznih trenutno modernih posebnosti, bo ostala mno go dalje časa moderna in prikupna. Kdor jo bo prvič videl, bo celo mislil, da je bila narejena včeraj, ako ni na njej izrazitih znakov neke mode, ki je naglo izginila. Pametna ženska bo torej s tremi ali štirimi finimi in okusnimi, toda preprostimi oblekami opravila prav toliko, kakor katera druga s polno omaro manj vrednih cunj, krojenih po trenutnih modah, ki se niso obnesle. Čiščenje volnenih oblek brez stroškov Na deželi, kjer gospodar od časa do časa zakolje kakšno žival, si lahko pridobi gospodinja brezplačno sredstvo za čiščenje volnenih oblek, živalski žolč previdno odstrani in ga izlije v steklenico, ki jo dobro zamaši. Ob vsakem klanju naredi istotako. S tem nabranim žolčem lahko temeljito očištiš umazane volnene obleke in kožuhe. Postopek je enostaven. Vzemi eno količino vode in jo prilij žolču. V skledi žolč z roko dobro raztepi, da se speni. Razen tega si pripravi skledo z mrzlo vodo in skledo s precej toplo vodo. Volnene obleke najprej temeljito izkrtačl, da kolikor mogoče odstraniš prah. Nato dobro izpeli precej ostro krtačo, pomakaj jo v mešanico žolča in vode ter krtači^ obleko. Vedno, predno ponovno namočiš krtačo v žolč, jo izplakni v anrzli vodi, od časa do časa pa jo izperi v topli yodi. Na ta, način ostane žolč dolgo čist in ga lahko večkrat uporabljaš. Niti bencin, niti katero drugo sredstvo volnenih oblek ne očisti tako_ temeljito, kakor žolč. Posebno je pa važno to, da ne- pušča na blagu nikakšnih sledov, do-fim jih bencin pusti. Colo bele volnene obleke lahko čistimo z žolčem, in vendar se bomo imeli na njih nikakih rumenkastih madežev. Raznovrstna uporaba olja Olje, pa naj bo bučno,' olivno ali ka (ero drugo, ki ga uporabljamo pri kuhi, ima raznovrstno uporabo. _ Pri bolečinah v usesu, se je izkazalo kot izvrstno zdravilo. Ako kanemo par kapljic toplega, a nikakor vročega, olja v boleče* uho in uho zamasmio z vato, bodo 'bolečine kmalu prenehale. Pomaga pa tudi pri vnetju grla, katero je posledica prehlada. Nekdo drugi naj bolniku po kap Ijicah Zlije v grlo žličko toplega olja. Bol- nik nagne glavo nazaj In odpre usta ter počaka, da bo vsa količina olja v grlu, šele potem ga z enim požirkom požre. Seveda ne sme biti olja več, kakor kvečjemu za eno čajno žličko. Prevelika količina olja bi se lahko bolniku zagabila in bi potem bruhal. Proti pekočim bolečinam pri opeklinah, je olje najboljše sredstvo, in pogosto prepreči nastanek neprijetnih in nezaželjenih mehurjev, posebno če opeklino namažemo takoj. Najbolj dobrodošlo bo pa olje onim, ki sc vsakih par dni mučijo z obrezovanjem kožice okoli nohtov, posebno še, če so nespretne in sc porežejo, če kanemo dnevno na noht kapljico olja, jo razmažemo in porinemo kožico s primernim predmetom nazaj, bo rastla kožica tako počasi in tako lepo enakomerno, da bo lahko •sčasoma to neprijetno rezanje sploh izostalo. Močno sonce škoduje perutnini Ob vročih dneh, ko vsakdo išče senco in hlad, radi pozabimo na živino. Najbolj je izpostavljena soncu perutnina, ki prežtvi ves dan na prostem. Navadno so na dvorišču, kjer je malo ali pa nič sence, ali pa v zagrajenem pašniku, kjer se nava dno pasejo tudi svinje — baš radi tega in sadnega drevja, da ne bi svinje sadja požrle. Edina senca, ki jo kokoši navadno najdejo je ona, ki jo daje hiša ali hlev, vendar se te sence kokoši nerade poslužujejo, ker jim je ljubša senca, ki jo dajejo drevesa ali vsaj plotovi, ne pa zid. Zato se tam, kjer bližnja okolica hiše ni posajena z drevjem, kokoši ob sončnih dneh zelo mučijo in mnogokrat pobegnejo v kokošnjak. Ker je pa svež zrak In dnevna hrana za kokoši velike važnosti, posebno še za jajčariee, je jasno, da pri-čno nazadovati. Potrebno je torej, da se pri hiši, kjer se hočejo vzgojiti res lope kokošk uredi primeren kokošji pašnik. Za ta pašnik izberemo košček zemlje in ga zasadimo. Jako priporočljiva so murvina drevesa, ki dajejo kokošim obenem hrano, ker plodovi zelo radi odpadajo, gospodinji pa ne nudijo posebne koristi. Umni perutninarji pa so dognali, da je jako dobro, če posadijo kokošji pašnik s posončnicami ali pa koruzo, ki je pa seveda namenjena res kokošim. V takšnem gozdiču najdejo kokoši zaželjeno senco, pozneje pa tudi hrano. Ako jim postavimo 'v to njihovo kraljestvo še koritce z vsak dan svežo vodo, bomo svojega uspeha v kurjerejl lahko veseli. KUHINJA _ Mali oglasi beseda 0*55 din, doplsovan/e po VSO dim inae-ratni davek do 40 besed V- din, nad 40 besed 2*- din. Za šifriran« pisma se plaia 10*— din. Za odgovor fe priložiti 3«— din v znamkah MARIBOR KOPALIŠKA ULICA 6 TiSKA R N A LITOGRAFIJA O F F S E TT 15 K K A M N O T I S K B A K R O T i S K ANILlNSKi TISK knjigoveznica _ KARTONA Z A plakatiranje Smetanova juha. V lonec deni 2 V« 1 vode, osoli jo* prideni lovorjev Ustt. in malo kumne. Ko zavre, dodaj ‘/s kisle smetane, v katero vmešaj malo kisa in 3 žlice moke. Ko je dobro prevrela, jo' daj s praženimi Žemljami na mizo ali pa napravi sirove štrukeljčke, kj jih zakuhaj v juhi ter pusti vreti 7—10 minut. Močnikova juha. Napravi močnik iz 1 jajca, 1 žlice vode in pičlo ’/; 1 moke ter ga polovico zakuhaj v 2 */a 1 slane in vrele vode; drugo polovico spraži v presnem maslu in prideni nekoliko čebule. Ko je rumeno, deni v -juho, da še malo vre, potem je gotova. Riževa juha. Zakuhaj v 31 slane in vrele vode */* 1 riža. V kozico deni ? žlici masla ali masti, prideni 2 žlici moke, malo drobno zrezane čebule in zelenega petršilja. Ko je sve-tlorumeno, zalij z riževo juhq, razmešaj, da je gladko ter vlij v riž. To naj vre kake pol ure. Ali pa deni v kozico žKco masti In žlico presnega masla, ko je vroče, prideni ‘A I opraženega riža,-premešaj in zalij z zelenjavno juho, pusti vreti še pol ure ter daj z nastrganim parmezanom ali domačim sirom na mizo. špinačna klobasa. Naredi 4 ali 5 jajčnih krp Skuhaj v slani vodi 2 pesti špinače, potem jo odcedi, bžmi in drobno zreži; prideni ji dve žlici kisle smetane, malo soli,, popra, 1 jajce, malo fino zrezanega petršilja in česna, vse dobro zmešaj, namaži s tem enakomerno jajčne krpe, zavij vsako posebej ter položi v namazano kozico drugo poleg druge; povrh deni 2 žlici kisle smetane pa postavi v pečico. Ko so klobase pečene, jih naloži okrog mesa na krožnik. Breskov liker. V: kg mehkih breskev zmečkaj, dodaj tri stolčena jedra, prelij z 1 osmin-ko litra čistega alkohola ter daj vsEdinost« štev. 35. Četrtek, dne 31. avgusta 1939. ———