Politični ogled. Avstrijske dežele. Svitli cesar obiščejo letos sredi leta Ljubljaao k 6001etaici, od oadot gredo v Idrijo, Bled ia Kamaik. — Flcm. Dahlea šel je v pokoj. — Brambovski miaister je zaakazal letos k aovačeaju pozvati tudi 1. 1860 porojeae. — V državaem zboru so poslaaci sprejeli koaečao aovo obrtaijsko postavo, za ajo je glasovalo 126 koaaervativaih ia aarodaih poslaacev ia proti ajej 105 liberalcev. Ti 80 tedaj propali! Hvala Bogu! Sedaj še trcba, da pritrdijo preaaredbi šolske postavo. Začeli so obravnavati letošaji proračua. Da se pokrijejo vsi stroški, treba bode 16 milijoaov v zajem ali aa posodo vzeti, ker je 16 milijoaov v državaih blagajaicah aa razpolago. I)a je zopet posojila treba, tema niso poslaaci koaservativai krivi, ampak povodeaj aa Tirolskeai ia Koroškem, kateriaia deželama je treba pomagati, dalje popustljivost liberalcev, ki niao potrebaih železaic stavili ia katere smo prisiljeai sedaj delati, ako aečemo v kupčijskih ia trgoviaskib rečeh zaostati, ia aaposled dolgovi, katere so liberalci državi navesili pa aič dobrega z deaarjem izvršili. — Nemški liberalci pokazujejo se čedalje očitaeje kot izdajalci mile aaše Avstrije ia cesarja, kajti sedaj užo tirjajo, aaj Galisko z Bukoviao vred odcepimo od skupae vlade cesarjove aa Duaaji, da ae bodo več poljski ia rusiaski poslaaci zahajali ia glasovali v državaem zbora. Zakaj to i Zato, ker upajo tako večiao dobiti čez Cehe ia Sloveace ia tako te atiskavati ia za Bisaiarkovo^ nemčijo prirediti; aas Sloveacev tedaj ia Celiov so apajo požreti le, če alovaaske Poljake ia Rusiae odpravijo. To se sicer ae more zgoditi pa grdo je, da tiati, ki vedao upijajo, kako za cesarja ia Avstrijo trpijo in gorijo v resaici pa delajo aa ajeao vedao aadrobaeje razkaleaje ia slabeaje! — Vesela aovica prihaja iz Zagreba. G. dr. Makanac je začel društvo saovati, da ae Hrvati in Srbi spravijo ia porazumejo. Tojesilao potrebao in vsem Jugoslovaaom avstrijskim koristao. Bog blagoslovi ovo vrlo podjetje! Vnanje države. Nemški cesar ia papež ata si dopisovala zastraa tega, da bi preaehalo pregaajaaje katoličaaov aa Nemškeia, pa aemski miaistri aečejo miru. Bati je ae toraj, da pregaajaaje traja aaprej. Katoliški poslaaci so zaradi tega močao razbarjeai. Cesarjevič Rudolf je prišel v Berolia pa tudi aagleški kraljevič obhajat sreberae poroke nemškega cesarjeviča. Biamark začeaja zopet liberalcem dobrikati se. — Fraacozi dobili so precej aemiraega miaistra zuaajaih zadev, po imeau Challemel - Lacour. Mož sovraži Nemce. V Madagaskar hoče vojakov poslati, da rogovileže Aagleže izpodijo. — Irci saajejo tajao dmštvo 500 mož. ki morajo potem skrivoma iti v aagleška mesta Loadoa, Liverpol, Maachester itd. ia jih užgati. — Italijaiii se ae upajo pograbiti Tripola pa prežijo veadar aa agoduo priliko. — Greški bivši miaister Komaadaroš je aa smrt zbolel. — Bolgarski kaez je deželo zapastil ia aad Daaaj odpotoval domov aa Nemško. — Rusi dobili so popolao pravico do severae strugc Doaava pri izlivu v Crao morje. Zoper Jude zacnejo postopati ostro ia odločao, aajrajše bi jib popolaem iztirali. V Nikolajeva ob Crnem morji iz- delujejo tri velkaaske vojae ladije oklopaice. — Perzijski kralj pojde h kroaaaju ruskcga carja v Moskvo ia obišče potera še druge evropeke dežele ia mesta.