Prazniki in slovenske šege ob pustovanju PUSTOVANJE Petra Rus Mušič, profesorica slovenskega jezika s književnostjo, OŠ Stična Ključne besede: nastanek praznikov, pustovanje na Slovenskem, pustne šeme, pustovanje nekoč na Krki in okolici, svetovni karnevali Uvod Tako včasih kot danes ima vsako praznovanje do- ločen pomen. Danes se zaradi posledic družbenih sprememb in razkrajanjem tradicionalne družbe vse bolj praznuje zaradi golega užitka, bega od skrbi, lju- dje pa si vedno bolj površno predstavljajo nekdanje vrednote. Običaji vse bolj tonejo v pozabo, kar velja tudi za pustne šege in običaje na Krki z okolico. Praznovanje Nekoč, pred davnimi časi, človek pomembnejših stvari ni naredil po naključju, temveč je vedno upo- števal določene norme, ki so izhajale iz dojemanja V članku razpravljam o nastanku praznikov in povezanosti človeka z naravo oziroma bo- govi. Predstavim pustovanje na Slovenskem, opišem bistvene slovenske pustne maske ter najpomembnejše svetovne karnevale. Podrobneje se posvetim pustovanju nekoč in danes na Dolenjskem, in sicer v kraju Krka z okolico, kjer smo z učenci OŠ Stična leta 2015 imeli raziskovalni tabor in smo raziskovali tudi pustne šege ter navade v kraju Krka z okolico. V krških krajih je bilo po pripovedovanju starejših prebivalcev tradicionalno praznovanje pusta še nekaj let nazaj močno prisotno, sedaj pa se običaji in šege ob pustu izgubljajo. Zdi se, da je bilo nekoč praznovanje bolj povezano z naravo, z bogovi, medtem ko bi za dandanašnji čas lahko rekli, da se vse bolj praznuje le zaradi užitka, veseljačenja, daril, izgublja pa se pomen praznikov in z njimi tudi šege in navade. človeka kot duhovnega bitja, neločljivo povezanega z naravo in bogovi. Ljudje so častili naravo in bogove, saj so se zavedali svoje šibkosti. Če si eno z naravo, si eno z bogom in s seboj. Zato so spremljali naravo skozi letne čase, rast rastlin in živali. Prav v vsem je bil duh. Na začetku je bil človek odvisen predvsem od pogo- sto krute narave, ki si jo je razlagal po svoje, saj je ni ra- zumel. Čez čas je spoznal, da nekateri ljudje vendarle znajo naravo bolje razlagati od drugih. Ti posvečeni posamezniki, ki so bili povezani z naravo, so bili v veliki večini moški: svečeniki, vrači, duhovniki, čarovniki. Ko so v povezovanje z naravo vključili vse ljudstvo, se je začelo praznovanje. Ker se ljudstvo skozi zgodovino ni več spominjalo prvotnih stvari in so v zavesti ostali le drobci tega, kar so razlagali vedeži, so svečeniki v človekovo rutino vpeljali posebna obredja in zanje določili prosti dan – praznik. Na praznik so ljudje tako opustili posvetna opravila in se posvetili duhovnosti. Simbolična praznika, ko se ne dela, sta na primer ne- delja v krščanskem in sobota v judovskem svetu. Nekoč so bili prazniki sestavljeni iz molitev, plesov, obrednega žrtvovanja. Človek je žrtvoval bogu/ bogovom, da bi z njim/-i prišel v stik. Praznik je bil magičen dan, ki se je povezoval z iskanjem smisla življenja in smrti, imel je posebno simboliko. Tudi veseljačenje ob praznikih ni bilo nikoli samo sebi namen, kot je to v današnjih časih, ko se pravi po- men praznikov izgublja in je v ospredju material- nost. Večina tradicionalnih praznikov izhaja iz reli- gije, in sicer iz čaščenja bogov ali narave. V obredih so tako ljudje prosili za pomoč, za odpravo bolezni, slabe letine, skratka opozarjali so bogove oziroma naravne sile na svoje potrebe. Ljudje so bili popol- noma odvisni od narave, na severu so prosili za več sonca, na jugu za več dežja … Naj je bilo v preteklosti ali je v sedanjosti: prazniki in praznovanja bodo ob- stajali, dokler bo obstajal človek. Učenci OŠ Stična v pustnih maskah cerkljan- skih laufarjev 8 Didakta Pustni karnevali po svetu »Beneški karneval prvič omenjajo že leta 1094, ura- dno pa naj bi ga beneški senat za praznik razglasil leta 1296. V času Napoleona so zaradi strahu pred izgredi festival prekinili in ga nadaljevali šele po dvesto letih. Na karnevalu tradicionalno nosijo štiri osnovne starodavne maske ali kostume: Bauta, Lar- va, Moretta in Zenta.« (Štamcar 2012). Zelo znan je tudi karneval v Riu de Janeiru. Nastal je iz zgodnjega pusta, ki je bil nekajdnevni praznik. Takrat so vsepovprek škropili z vodo in se tako pri- pravljali na strogi post. V modernih časih pa ulice Ria preplavijo ljudje, oblečeni v pisana oblačila, ki poje- jo in plešejo. Znamenite so pomanjkljivo oblečene plesalke različnih plesnih šol, ki tekmujejo za naziv najboljših plesalcev v Braziliji. Karneval v mestu Köln organizirajo že od leta 1823. V dneh okoli pusta mesto obišče veliko gledalcev, ki vidijo 11.000 udeležencev na 500 konjih in nekaj sto vozovih. Osnovne maske so moški, preoblečeni v Kmeta, Devico in Plemiča. V času pusta ulice New Orleansa zavzame velika pu- stna povorka, imenovana Mardi Gras Parade. Na njej se združijo velike, nenavadne maske in navdušeni obiskovalci. Pustovanje na Slovenskem Pust Pust je eno pomembnejših praznovanj, ki se je iz- vorno umeščalo v čas zime, okoli zimskega solsticija. V teh nočeh so se po starih verovanjih prebujale zle sile. Na Slovenskem se je ohranilo le eno praznovanje v času zimskega solsticija – le šemljenje iz Zgornje Bohinjske doline, in sicer novoletni otepovci. Ljudje so si na otepovce okoli novega leta privoščili razpo- sajenost, nosili so maske in od hiše do hiše tepežkali njihove prebivalce. Iz tovrstnih zimskih praznovanj se je kasneje razvil pust, ko so ljudje maskiranja pre- nesli v čas pred štiridesetdnevnim postom, saj so se pred strogim postom želeli še malo pozabavati. V predkrščanski dobi so se maskirali samo moški za namen obredov z mitološko vsebino. V pustnih šegah se lahko najde veliko poganskih prvin, s kate- rimi so ljudje skušali vplivati na naravo, na primer na preganjanje zime. V Sloveniji se je ohranilo vsaj sto petdeset tradicionalnih mask iz starih časov, kar je glede na majhnost naše dežele precejšnje bogastvo. V pustni čas sodijo tudi pustne povorke oziroma sprevodi maškar po Sloveniji. Kot vodja in vladar teh sprevodov različnih mask po navadi nastopa Pust. Na koncu mora iti na sodbo, kjer ga doleti smrtna kazen. Najbolj znani karnevali v Sloveniji se praznu- jejo na Ptuju, v Cerknici in Cerknem. Pust je danes premični praznik (konec pusta je pe- pelnična sreda, ki je vedno štirideset dni pred veli- konočno nedeljo). Glavni pustni dan, torek, je vedno določen. Pravi pustni dnevi so še pustna nedelja in ponedeljek, soboto pa so dodali šele v sodobnem času. Pustna požrešnost, ki traja vse te dni, se nato prevesi v post, v očiščevanje, v žrtvovanje material- nega duhovnemu. Znamenite slovenske maske Najbolj znamenita slovenska pustna maska je vsem znani Kurent ali Korant s Ptujskega polja. Oblečen je v ovčji kožuh, prepasan z verigo ali usnjenim pa- som, za katerim je pripeto več zvoncev. Na glavi ima kapo, ki je narejena iz strojenega usnja; oči in usta so obrobljena z rdečo barvo, nos je podaljšan v rilec. Iz ust mu visi rdeč jezik, na kapi ob strani ima rogove in šope perja, v roki pa nosi palico. Koranti se družijo v skupine, s poskakovanjem zvonijo z zvonci. Spremlja pa jih hudič. Med šemami iz starega izročila so znani tudi cer- kljanski laufarji z Goriškega. Njihove maske smo z Učiteljica OŠ Stična na raziskovalnem ta- boru – našemljena v nevesto učenci OŠ Stična podrobneje spoznali leta 2018, ko smo bili v Cerknem v šoli v naravi. Imajo leseno, izre- zljano in pobarvano masko. Glavni laufar je Pust, ki ima obleko iz mahu, v rokah pa nosi mlado smreko. Ves pokrit z bršljanom je Ta bršljanast. Oba imata prijazni maski. Nasprotje njiju sta divja Ta tirjesta, na sebi imata frfotajoče tirje ter grozljivo larfo na obra- zu. V cerkljansko laufarijo spadajo še Ta star in Ta stara, Lamant, Ta kožuhast ... Na pustni torek sodijo Pustu, ki je kriv, da so ljudje preveč pojedli in zapra- vili obilo denarja. Zato Ta star udari Pusta po glavi in tako konča pustni čas. Ta pustni običaj je v Cerknem z okolico še dandanes močno prisoten. 9 Didakta Pustovanje na Krki z okolico Starejši prebivalci Krke z okolico so v okviru razisko- valnega tabora leta 2015 pripovedovali o zanimivih pustnih navadah, šegah. Po pripovedovanju Feliksa Lekana, takrat starega 72 let, je bil v njegovih mladih letih pust eden izmed njegovih najljubših praznikov. Takrat se je bilo treba najesti, tudi če je bila v družini revščina. »Že v četr- tek pred pustom (ob »malem pustu« ali na »debeli četrtek«) je na mizo prišla predpisana jed, prekajena spodnja čeljust ali svinjski rilec v ričetu. Kako je to nujno, so zapisali tudi v pregovoru Danes je ta mal pust, se kuha čeljust. Na pustni torek so gospodinje pekle krofe. Še starejša obredna jed pa sta ocvirkova potica in špehovka. V nekaterih krajih na pust jedo žlikrofe, narejene iz ajdove in bele moke« (Kastelic in Logar 2015, 49). Veronika Sadar, rojena 1949, je povedala, da so bile v starih časih pustne norčije predvsem praznik otrok, vsaj na podeželju. Otroci so si napravili maske iz pa- pirnatih vreč, ki so jih okrasili s trakovi. Po navadi so obleke našli na podstrešju ali v stari omari. Ko se je delal mrak, so se zbrali na vasi in hodili od hiše do hiše. Vedno jih je spremljala glasba. Velikokrat so igrali na harmoniko, ki jo je spremljal še kak drug in- štrument. Pri vsaki hiši so zaplesali, zato so otroci do- bili krofe, bonbone ali celo mandarine. Vsak je imel PUSTOVANJE svojo vrečko ali cekar. Na koncu so se zopet zbrali na vasi in si ogledovali, kaj so dobili. »Izkupiček« so si raz- delili ali skupaj pojedli. To je bil zelo velik dogodek. S tem so pregnali zimo. Pavla Sadar, rojena 1932, pripoveduje, da so si otroci nekoč naredili maske iz papirja ali kartona, namazali so se s sajami iz peči, da jih ljudje ne bi prepoznali. Pove, da so hodili po hišah in da so od bogatejših va- ščanov dobili tudi jajca ali kakšen tolar. V maškare so hodili tudi starejši, muzikanti so igrali, ostale maske so plesale. Možje so prišli k hiši z masko, ki je bila ovita v zajčjo kožo, imela je dve čeljusti in je bila nasajena na kol. Zgornjo čeljust so premikali, maska je »rekla«: »Lačna, žejna, lačna, žejna«. Gospodar hiše je maski v usta položil dobrote. V današnjem času so nekatere stvari na Krki ob pu- stu še vedno prisotne. Otroci se vsako leto našemijo v maske, ki jih v veliki večini kupijo, in hodijo od hiše do hiše. Večinoma dobijo sladkarije ali denar. Tudi doma jedo krofe, ki pa jih matere v veliki večini več ne pečejo, temveč jih kupijo v trgovini. Ostalih tra- dicionalnih pustnih jedi se skoraj ne pripravlja več. Ostale pustne šege in navade žal tudi na Krki z okoli- co tonejo v pozabo. Sklep Na raziskovalnem taboru na Krki so učenci OŠ Stič- na dodobra raziskali pustne običaje in šege. Z nav- dušenjem so poslušali pričanja starejših prebivalcev Krke z okolico, ki so govorili o pustnih običajih naj- manj šestdeset let nazaj. Nekateri so radi poizkusili pustne jedi (ocvirkovko, špehovko, domače krofe), ki so jih s pomočjo učencev pripravile prebivalke tega kraja. Ustvarjali so maske iz papirnatih vreč, časopi- sa in trakcev, nekateri učenci so se namazali s saja- mi, kot so to počeli Krčani vrsto let nazaj. Učenci so tako obudili že skoraj pozabljene pustne navade in bili nad tem navdušeni. Pri tem so sodelovale tudi učiteljice, oblečene v tradicionalne pustne maske neveste. Prav tako so bili učenci navdušeni nad cerkljanski- mi pustnimi maskami. Spoznali so, da je v nastanek take maske vloženo veliko truda in časa, saj prebi- valci Cerknega vsako masko izdelajo ročno in tako ohranjajo cerkljansko pustno tradicijo. Kljub temu da se pustne navade in šege žal vse bolj izgubljajo, pa je na nas, učiteljih, da jih s pomočjo raz- iskovalnih taborov in šol v naravi zopet obudimo in jih na zanimiv ter primeren način predstavimo na- šim bodočim rodovom. Viri in literatura Kastelic, Zlata in Logar, Marjeta (ur.) (2015): Potujemo skozi čas. Raziskovalni tabor Krka, letnik 8, številka 2. Bevke: Smar-team. Najbolj zanimivi pustni karnevali na svetu (2018). Dostopno na http://www.tripemento.com/2018/02/07/najbolj-zanimivi-pustni- -karnevali-na-svetu/ (dostop 11. 11. 2018). Ovsec, Damjan (1993): Velika knjiga o praznikih. Ljubljana: Domus. Štamcar, Miha (2012): Najpomembnejši pustni karnevali v našem delu Evrope. Dostopno na https://www.dnevnik.si/1042510597 (dostop 11. 11. 2018). Foto: Stanko Kozel / Zavod za turizem Ptuj 10 Didakta