JLETEoJJ^KE Z montažo dveh novih grobih raztezalk Vovk smo začeli postopoma reševati ozka grla pri proizvodnji bombažne predpreje. Prednost teh raztezalk, v primerjavi s prejšnjimi Platt je v tem, da imajo dva odvoda, dosegajo lahko večje odvajalne hitrosti, obtežitev zgornjih raztezalnih valjčkov v raztezala pa je pnevmatska — hidravlična. Regulacija utežne enakomernosti raztezalkinega pramena je kombinirana s kom-primiranim zrakom in elektronsko regulacijo. Zaradi vsega tega bo tudi preja kvalitetnejša. Izkušnje vodje delegacije Široko je področje problemov, ki jih obravnava in o njih sklepa zbor združenega dela občinske skupščine, zato je tudi sodelovanje v tem zboru zahtevno, saj želimo, da je kvalitetno. Odpira se vprašanje ali je bila pravilno izbrana struktura delegatov, oziroma ali je delegacija imela dovolj pomoči strokovnih služb in samoupravnih struktur iz svoje baze v delovni organizaciji za kvalitetno in odgovorno delo? Gotovo da, premalo! K določenim, zahtevnejšim področjem obravnave, kijih delegat ne pozna, bi moral pristopiti študijsko ali pa verjeti širši obravnavi drugega delegata oziroma strokovnih služb o zastavljenem problemu. Ta pa dobi po skupščinski razpravi o predmetu obravnave mnogokrat drugačno podobo, kot jo je prinesel s seboj. Stališče delegata ostane ob sklepanju prepuščeno osebni presoji ali pa napačni, slabo informirani presoji delegacije. To je večkrat problem delegacije, ki nima ali pa ima premajhno oporo o prečiščenih stališčih svoje delegatske baze. Problem menim, bo še vedno ostal. Kako in koliko ljudi še dodatno angažirati za pomoč delegaciji pri formiranju pravilnih stališč, ko pa imajo ljudje, ki bi bili strokovno najbolj podkovani za pomoč, toliko svojega tekočega in neodložljivega dela, proizvodni proces pa tudi ne smemo še bolj prekinjati s sestankovanji. Najtežje pa je v delegatu kot delavcu ali občanu vzbuditi malo več zanimanja za njegovo skupščinsko delo. Nezainteresiranost je za mnoga vprašanja popolna. O njenih vzrokih ne bom pisal, ker so vsesplošni na vseh delegatskih nivojih. Problematika je najširše družbeno-po-litična, mi pa jo bomo morali najprej reševati s "pravilno izbiro delegatov in sklepom, da bo delegacija vedno morala dobiti dovolj široko in strokovno pomoč. Le tako bo delegacija tehtneje in pravilneje sklepala. Podobne probleme pa srečamo tudi na ostalih zasedanjih delegacij, oz. skupščin. V. K. V tej številki Vse o letovanju. Ne prezrite prijavnice za Novigrad, Runke, Fažano, Stupice, Punat in Gozd Martuljek! ^Zadnji rok za oddajo je že 10. april! ____________________________________________ Volitve so za nami V četrtek, 13. 3. 1986, smo izvolili trinajst članov delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in člane treh združenih in treh posebnih delegacij za skupščine devetih samoupravnih interesnih skupnosti. Vseh članov delegacij je 61 in njihova imena objavljamo na 2. strani. Na vseh petih voliščih je volilo 900 naših delavcev (od 1052) kar je 85,5 %. V nedeljo, 16. 3. 1986, pa so potekale skupščinske volitve po krajevnih skupnostih. V naši občini so se v petih krajevnih skupnostih — v obeh litijskih, v šmarski, na Vačah in Dolah krajani odločali še za svoj krajevni samoprispevek. Glasovanje je bilo uspešno in sicer: Litija levi breg 52,2 % Litija desni breg 66 % Šmartno 62 % Vače 68,7 % Dole 70 % Tako bodo krajani teh krajevnih skupnosti od 1. maja dalje, pet let zbirali po 2 % od svojih osebnih prejemkov za skupne cilje. Kateri so ti cilji, pa krajani vedo. v._____________________________________________________y Montiran je prvi od dveh novih previjalnih avtomatov SAVIO. Na zunaj se, razen tega, da je daljši, skoraj ne razlikuje od ostalih, ki pri nas obratujejo že trinajst let. Razlike pa so. Novost je twin — splicer vozlač, ki ne dela klasičnih tkalskih vozlov, ampak prejo pos-valjka, tako da se vozla skoraj ne opazi. Preja je zato kvalitetnejša. Pri teh strojih je tudi urejena elektronska regulacija premera navitkov. Delo ob novih strojih je prijetnejše, ker imajo lastno razsvetljavo, pa tudi napornejše, ker je več vreten. seznam Članov naših delegacij Delegacija za zbor združenega dela občinske skupščine 1. Vinko Keržan 2. Vida Vukovič 3. Avgust Cirar 4. Franc Cirar 5. Mirko Dobravec 6. Silva Dragar 7. Olga Kres 8. Matjaž Mirtič 9. Ana Povše 10. Vojko Sedej 11. Viktor Semec 12. Boris Zupančič 13. Jože Zupančič fin. sektor fin. sektor pomožno os. elektro vzdrž. splošno vzdrž. pred. bom./3 pred. bom./2 splošno vzdržev. kadr. spl. sekt. suk./3. izm. kom. sek. §uk. ef. suk./2 čist. odpadkov Združena delegacija za skupščino SIS za zdravstvo in socialno skrbstvo 1. Andrej Krhlikar 2. Jolanda Jakič 3. Bariča Flisek 4. Anton Jozelj 5. Marjan Juvan 6. Matilda Krhlikar 7. Marija Remec 8. Kristo Rupnik 9. Vida Smrke -wv< kadr. spl. sekt. kadr. spl. sekt. kom. sekt. splošno vzdrž. vzdržev. PP suk./3. izm. obr. dr. prehr. valjčkarna fin. sektor Združena delegacija za skupščino SIS za kulturo in telesno kulturo 1. Martina Kralj 2. Egon Vovk 3. Janez Hauptman 4. Martin Jerina 5. Marjan Jug 6. Alenka Koprivnikar 7. Franc Mešič 8. Jože Vizlar 9. Ivan Žičkar kadr. spl. sektor pred./rez. splošno vzdrž. kom. sekt. mešalnica suk. ef. suk./l vzdrž. Č in M elektro vzdrž. suk. ef. suk./3 Združena delegacija za skupščino SIS za izobraževanje in otroško varstvo 1. Vlasta Grom 2. Milica Penčur 3. Janez Bric 4. Danilo Cvetežar 5. Milena Černe 6. Drago Kovič 7. Anica Mandelj 8. Janez Tišler 9. Marija Vodenik kadr. spl. sekt. kom. sektor splošno vzdrž. valjčkarna predpr./l. izm. proizv. sektor suk./3. izm. vzdrž. PB fin. sektor Posebna delegacija za skupščino SIS za raziskovanje 1. Andrej Štritof proizv. sektor 2. Mirko Dolinšek kom. sektor 3. Franc Drnovšek 4. Irena Kerne 5. Ivan Markelc 6. Janja Stopar 7. Vid Vincetič splošno vzdrž. suk. ef. suk./3 proizv. sektor proizv. sektor suk./l. izm. Posebna delegacija za skupščino SIS za invalidsko in pokojninsko zavarovanje 1. Lidija Skubic 2. Olga Kralj 3. Franc Černe 4. Terezija Donik 5. Albin Fortuna 6. Bernarda Komljanc 7. Vida Škerjanc kadr. spl. sekt. obr. dr. prehr. Č in M/3 sukalnica transport fin. sektor pred./rez. Posebna delegacija za skupščino SIS za zaposlovanje 1. Vera Bric 2. Franc Grom 3. Vera Fornazarič 4. Ciril Hauptman 5. Angelca Martinčič 6. Bogo Tomše 7. Magda Verbajs kadr. spl. sekt. suk./l. izm. suk./2. izm. vzdrž. PP pred. bomb./2 splošno vzdrž. kadr. spl. sekt. Trinajst kongresov jugoslovanskih komunistov VII Sedmi kongres ZKJ je bil aprila 1958 v modernem poslopju Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Kongresu je prisostvovalo 1795 delegatov, ki so v tem trenutku zastopali 755 000 jugoslovanskih komunistov. Med šestim in sedmim kongresom so se že normalizirali odnosi med Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodno-evropskimi državami ljudske demokracije. Beograjska in Moskovska deklaracija sta bili sprejeti kot osnova za bodoče prostovoljno in enakopravno sodelovanje. Na notranjem planu je v tem času samoupravljanje že storilo nove korake. V začetku 1953. leta je bil sprejet Ustavni zakon, s katerim je bilo delavsko samoupravljanje potrjeno kot osnova celotne ureditve naše družbe. S tem so bile dane možnosti za nadaljnjo krepitev vloge delavcev in lokalnih organov oblasti na račun države in njenega administrativnega aparata. Hrabra prekinitev z administrativnim vodenjem medtem ni ostala brez posledic. Pojavila so se lokalistična zapiranja, katerih nosilci so bili pogosto prav komunisti. Taka obnašanja so bila na sedmem kongresu ostro obsojana. »Namesto, da bi se borili proti izkoriščanju prejšnjih pomaj-kljivosti v nedokončanem sistemu,« je dejal ob tej priliki tovariš Tito, »so nekateri komunisti pogosto, z izigravanjem raznih predpisov, izkoriščali te praznine za doseganje začasnih parti- Program za prihodnost kularističnih in egoističnih interesov.« Vsekakor je bil najvažnejši sklep tega kongresa, sprejem programa ZKJ. Naloge, določene v tem dokumentu imajo dolgoročni karakter in so aktualne tudi še danes. Ta dokument je tudi osnova za priprave na 13. kongres ZKJ. V programu so določene dolgoročne naloge jugoslovanskih komunistov za praktično akcijo, za nadaljnji razvoj socializma. Skoraj tri desetletja, kolikor je minilo od njegovega sprejetja, je ostala njegova aktualnost še vedno ista. Pri obrazložitvi predloženega programa je tovariš Edvard Kardelj na kongresu dejal: »Jugoslovansko komunistično gibanje sedaj ponovno oblikuje svoje cilje in naloge v obliki enotnega programa. To dejstvo je samo po sebi dokaz moči in idejne zrelosti naše partije. Predloženi program je izraste! iz prejšnjih programov in zajema vse tiste postavke, ki se nanašajo na splošna vprašanja boja delavskega razreda za socializem in komunizem.« Program Zveze komunistov Jugoslavije je sicer razdeljen na deset poglavij. V prvih treh so obdelani sodobni ekonomski, družbeni in politični odnosi in naloge partije v boju za socializem v novih pogojih, mir in sodelovanje v mednarodnem delavskem gibanju. »Socialistična izgradnja,« poudarja program ZKJ, »se ne odvi- ja vedno po ravni liniji... Cilji socializma so isti, toda ljudstva jih ustvarjajo, iz najrazličnejših objektivnih in subjektivnih razlogov, po različnih poteh in z različnimi sredstvi. Vsak od njih se v razvoju socializma naslanja na izkušnje drugih, toda vsak od njih vnaša v to skupne izkušnje ter svoj poseben prispevek, obogaten s svojimi lastnimi izkušnjami.« V zadnjem poglavju programa je obdelana vloga ZKJ in drugih družbeno-političnih organizacij. Zveza komunistov se je orientirala na to, da na vse širših področjih družbenega življenja deluje kot vodilna politična sila in to predvsem s prepričevanjem in vzgojo delovnih ljudi, ki sami neposredno odločajo. Zveza komunistov nasprotuje, tako težnjam, da se družbeni razvoj prepusti stihiji, kakor mišljenjem, da imajo komunisti monopol in oblast. Družbena vloga komunistov torej ni vloga vzvišene, od ljudstva oddvojene elite, temveč enakopravnega dela delovnih ljudi. Naloga komunistov je, da stalno odkrivajo nove metode razvoja socializma, ker, kakor je rečeno v programu: »Nič kar je narejenega ne sme za nas biti toliko dobro, da ne bi moglo biti še boljše in da ne bi odstopilo mesta naprednejšemu, svobodnejšemu, bolj ljudskemu«. (SE NADALJUJE) D. Majstorovič Premeščeni DD sukalni stroji na mestu starih, iztrošenih, že obratujejo. * ** ,r . O svojem štiriletnem delu Poročila delegacij Po izteku štiriletnega mandata članom delegacij, objavljamo skrajšana poročila o njihovem delu. Prav je, da se z njimi seznanimo, koristilo pa bo tudi novoizvoljenim članom delegacije za zbor združenega dela kot članom devetih delegacij samoupravnih interesnih skupnosti. (Po novem imamo pri nas tri združene delegacije, ki zastopajo po dve samoupravni interesni skupnosti — to so: za izobraževanje in otroško varstvo, kulturo in telesno kulturo ter za zdravstvo in socialno skrbstvo. Skupno smo izvolili 61 delegatov). Za vse naše delegacije je značilno, da so se njihovi člani sestajali najmanj pred vsako skupščino in se dogovorili o gradivu in s sodelovanjem strokovnih služb sprejemali stališča. Na sestankih so določili predstavnika, ki je prisostvoval na skupščini, ta pa je o tej poročal na naslednjem sestanku delegacije. Vedno so zagotovili udeležbo. Sestanki delegacij so bili sklepčni, razen pri delegaciji za skupščine SIS invalidsko-pokoj-ninsko zavarovanje, kjer so imeli zadnji dve leti težave s sklepčnostjo, ker so se od 7 delegatov trije upokojili in jih nismo nadomestili z novimi. Iz poročil večine delegacij lahko razberemo skupno ugotovitev, da se delegati ne udeležujejo sej skupščin z navdušenjem, to pa predvsem zaradi obsežnih dnevnih redov, obilice gradiva in končno tudi zaradi tega, ker nekateri poročevalci na sejah ponovno berejo obširna gradiva namesto, da bi zaupali delegatom, da so pisno gradivo prebrali. S kakšnim delom so se srečevale posamezne delegacije? DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Ne bomo naštevali, kaj smo obravnavali v preteklem mandatnem obdobju, ker dobi vsako gospodinjstvo prilogo glasila Občana, »Delegatskega poročevalca«, kjer je objavljeno skupščinsko gradivo. Obravnavali smo ves material in imeli nanj pripombe ali dopolnitve, če smo menili, da je potrebno. Področja, ki so bila bolj problematična, npr.; področje kmetijstva, KS-i, malih obrti in drugo smo prepuščali le njim, kot bolj strokovnim, ker je bilo večkrat težko sprejeti naše dokončno stališče. Nasprotovali smo postaviti regijske deponije za posebne odpadke, v dolini Konjskega potoka; izrazili smo tudi dvom o primernosti lokacije za deponijo občinskih odpadkov. Leta 1984 smo pripravili obsežnejšo analizo o resničnem zmanjšanju prispevkov iz dohodka in razbremenjevanju gospodarstva, ki je vseskozi lažno. O uvedbi občinskega samoprispevka smo dali širšo pripombo, kjer smo tudi jasno povedali, da odločitev nasprotuje zakonskim določilom. Odgovore smo dali na dolgoročni prostorski plan občine; kjer pa, žal nismo mogli biti konkretnejši, na dolgoročni razvoj Predilnice Litija, saj smo se bali, da naša tekoča investicija lahko postane dolgoročna. Zalogaj je velik, zato je potrebno pogoltniti najprej prvega, brez prevelikih iluzij. Vinko Keržan DELEGACIJA SIS ZA ZDRAVSTVO Član naše delegacije je bil pri občinski zdravstveni skupščini tudi predsednik uporabnikov. Predsednik in tajnik delegacije sta bila člana koordinacijskega odbora za razvojne naloge oziroma v odboru za svobodno izbiro dela. V skupni porabi občine Litija se v povprečju odvaja 47 % za zdravstvo, 53 % pa za šolstvo, socialno skrbstvo in za ostale SIS. Območje občine Litija ima samo 40 % aktivnih zavarovancev, ki prispevajo finančna sredstva za zdravstveno zavarovanje. Veliko svojcev, katerih člani delajo v Ljubljani, uporablja zdravstvene storitve v Litiji. Naša delegacija se je v mandatni dobi zavzemala za uvedbo domicilnega principa financiranja zdravstvene dejavnosti ali v dodeljevanju solidarnosti iz zdravstvenih skupnosti iz območja mesta Ljubljane, kjer so zaposleni delavci iz naše občine. Ti predlogi niso bili v celoti upoštevani. Zato nastaja zelo velika razlika v višini prispevnih stopenj med posameznimi zdravstvenimi skupnostmi na območju SRS. Izdatki za pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva v Litiji: Tozd zdravstveno varstvo Litija 31 %; Klinični center Ljubljana 41 % in drugi izvajalci 28 %. Iz analize ekonomskih razmer občinske zdravstvene skupnosti Litija je razvidno, da znašajo stroški zdravstvenih storitev na 1 zavarovanca v SRS: 15.940 din, v medobčinski zdravstveni skupnosti Ljubljana 17.547 din, v občinski zdravstveni skupnosti Litija 21.571 din. 100% povečana udeležba uporabnikov pri zdravstvenih storitvah (participacija) v letu 1986 ne more v celoti odpraviti primanjkljaja, katerega bo potrebno pokrivati z dodatno stopnjo za zdravstveno varstvo. Delegati naše delovne organizacije smo zagovarjali sklepe organov samoupravljanja, da imajo pravico odločati o obsegu in višinah prispevnih stopenj neposredni proizvajalci v delovnih organizacijah. V naši delovni organizaciji je obravnavala analizo ekonomskih razmer za obdobje 1981 — 1985 sindikalna konferenca. Organizirana je bila tudi okrogla miza v Litiji, kjer so uporabniki in izvajalci ugotavljali urejenost zdravstvenega varstva v Litiji z nadpovprečnimi stroški na enega zavarovanca. Značilno je, da so se navzoči zavzemali za doseženi zdravstveni standard v občini Litija, za racionalizacijo dela v zdravstvenih ustanovah in seveda za pokrivanje stroškov (izgub) v zdravstvenem varstvu. Ta stališča bodo morali osvojiti tudi ostali SIS v skupni porabi (šolstvo, socialno skrbstvo, itd.), kot uporabniki, ki ustvarjajo finančna sredstva za financiranje skupnih potreb v naši občini. Franc Lesjak, st. DELEGACIJA SIS ZA IZOBRAŽEVANJE Ves čas smo bili tekoče seznanjeni s pestro problematiko šolstva. Poleg manjših, smo imeli' predvsem pripombe v teku javne obravnave k Resoluciji o razvoju družbenega plana občine. Precej pozornosti smo posvečali nenehnim spremembam prispevnih stopenj, saj je bila vseskozi ena najpomembnejših nalog prav reševanje materialnega položaja v osnovnih šolah. Pri tem smo pa redno ugotavljali, da smo imeli za širša posvetovanja vedno na razpolago razmeroma malo časa. Pravočasno sprejemanje pomembnih odločitev je zato narekovalo še bolj tesno sodelovanje s strokovnimi službami, samoupravnimi organi in sindikalno konferenco. Branko Bizjak DELEGACIJA SIS ZA RAZISKOVANJE Najbolj pogoste teme razprav so bile prispevne stopnje za raziskovalno dejavnost v občini ter kvaliteta izbire in poteka raziskovalnih programov. O višini prispevne stopnje nismo imeli pripomb, ker se ta v tem obdobju ni povečevala. Posredovali pa smo mnenje delegacije, da se stroški povračila za delo skupne službe večajo s preveliko indeksno stopnjo, za raziskovalno dejavnost mladine pa se je namenjalo premalo sredstev, kar se je kasneje tudi nekoliko popravilo. Vztrajali smo tudi na stališču, da se poleg financiranja individualnih raziskovalnih programov čim več sredstev nameni za popularizacijo inventivne dejavnosti v litijski občini. Andrej Štritof DELEGACIJA SIS ZA OTROŠKO VARSTVO Za to mandatno obdobje smo si sicer zastavili velike načrte, kateri pa zaradi nastale gospodarske situacije niso bili izvedljivi. V okviru sredstev, ki so bili zbrani s samoprispevkom, je bil v tem času zgrajen vrtec v Jevnici in prizidek k vrtcu v Šmartnem. V naši občini je trenutno vključenih v vsakodnevno varstvo 500 otrok, ki so razporejeni v šestih dislociranih enotah. Tudi za otroke, ki ne obiskujejo WO so organizirani vzgojni programi, ki se izvajajo po krajevnih skupnostih, zato menimo, da je bilo na področju predšolske vzgoje veliko narejeno. Naša delegacija je skupaj s strokovnimi službami DO, tudi aktivno sodelovala v pripravah za sprejem predloga za podaljšanje porodniškega dopusta. To pravico že lahko uveljavijo matere, ki so že, oziroma bodo nastopile porodniški dopust po 14. februarju. V razpravi smo bili tudi enotni o načinu izrabe dopusta za nego in varstvo otroka. Bili smo proti možnosti, da se le-ta lahko prenaša na tretjo osebo, kajti namen in smisel podaljšanega porodniškega dopusta je, da ostane mati čimdalj časa pri otroku. Ta pozitivna pridobitev bo lahko predstavljala pri planiranju za naš, pretežno ženski kolektiv, določene probleme, vendar pa se moramo zavedati, da je družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok opredeljena kot prednostna naloga dolgoročnega razvoja, ki ustvarja pogoje za razvoj osebnosti in ustvarjalnosti bodočega proizvajalca. Milica Penčur DELEGACIJA SIS ZA SOCIALNO SKRBSTVO Med drugim smo obravnavali plane, finančne načrte OSSS (spremembe, dopolnitve, poročila o realizaciji), poročila o delu izvajalcev OSSS, doma starejših občanov Tišje, RK, o uveljavljanju enotne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči; (v letu 1984 je bil sprejet samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, s katerim smo tudi v delovni organizaciji dobili pomembno nalogo pri ugotavljanju socialnega položaja delavca oz. družine). Govorili smo še o povišanju oz. uskladitvi rejnin, denarnih pomoči, preživnin, glede na povišanje življenjskih stroškov in podobno. Jolanda Jakič DELEGACIJA SIS ZA ZAPOSLOVANJE Poleg finančnih načrtov, poročil o realizaciji finančnih načrtov in poročil o delu Samoupravne skupnosti za zaposlovanje in strokovne službe, smo obravnavali: samoupravne splošne akte (statut, SS o ustanovitvi medobčinske in občinske skupnosti za (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) zaposlovanje, SS o svobodni menjavi dela na področju usposabljanja invalidnih oseb, SS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, in druge; politiko štipendiranja v občini in štipendiranje v občini iz Titovega sklada; gradiva za seje skupščin Zveze skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji; analizo o izvajanju SS o temeljih plana v obdobju 1981 — 1985 ter razvojne možnosti za obdobje 1986 — 1990 in spremljali smo problematiko zaposlovanja v občini Litija. V letu 1984 je bila naša delegacija ena prvih pobudnic za organiziranje avtobusne proge iz KS Gabrovka, vendar takrat preko Skupščine skupnosti za zaposlovanje nismo uspeli. Poudarimo naj še, da so bile pripombe naše delegacije, ki so se predvsem nanašale na samoupravni sporazum o letnih načrtih zaposlovanja v občini Litija, največkrat upoštevane. Vera Bric DELEGACIJA SIS ZA INVALIDSKO IN POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Delegacija se je nekajkrat sestala na skupnih sestankih s sindikalno konferenco, predvsem ob sprejemanju novega zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju, tako zveznega kot republiškega ter sprejemanju novega Statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Poleg tega pa je obravnavala še: gmotni položaj upokojencev in uskladitve pokojnin med leti; finančne načrte za vsako leto posebej ter prispevne stopnje; predlog finančnega načrta skupnosti SPIZ za obdobje 1986 — 1990; likvidnostni položaj SPIZ in informacije o finančnem položaju SPIZ-a ter vsa druga vprašanja, ki jih je obravnavala skupščina SPIZ-a, v SR Sloveniji po predloženih gradivih. Delegacija je imela več pripomb v zvezi s Statutom SPIZ-a, predvsem glede nadomestil in odmere le-teh delovnim invalidom. Svoje pripombe, ki so bile podane na obravnavah, je posredovala na skupščinah bodisi pismeno ali ustno. Lidija Skubic DELEGACIJA SIS ZA KULTURO Ta delegacija ni imela bistvenih pripomb na gradiva. Obsežna in zapletena so bila predvsem gradiva za financiranje skupne porabe, ki se je med letom večkrat spreminjala (bilo je kar pet uskladitev) in zato k posameznim uskladitvam nismo uspeli pridobiti mnenja delavcev. Za razvoj kulturnega življenja v Litiji skrbijo, oziroma v okviru Kulturne skupnosti delujejo: Zavod za izobraževanje in kulturo, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zgodovinski arhiv Ljubljana, ter projekt Vače 81. V okviru Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija delujejo enote: Matična knjižnica, Zveza kulturnih organizacij, Glasilo občanov, Kinodejavnost in obnova gradu Bogenšperk. Dejavnosti kulturne skupnosti Litija so v preteklem obdobju porabile 2,39 % sredstev, ki jih delavci združimo za skupno porabo v občini, 2,70 % sredstev pa je bilo združenih za delovanje Kulturne skupnosti Slovenije. V preteklem štiriletnem obdobju so bili na področju Kulturne dejavnosti v Litiji doseženi naslednji premiki: leta 1982 je bil ustanovljen Zavod za izobraževanje in kulturo, ki vodi kulturno dejavnost v občini, leta 1984 je bila kinodejavnost iz Šmartnega premeščena v preurejeno sindikalno dvorano v Litiji, uveden je bil gledališki in zadnje leto tudi kinoabonma, urejen je bil osrednji občinski prostor za varstvo arhivskega gradiva (vsaj za kratkoročno obdobje), projekt Vače 81 je bil vključen kot izvajalec Kulturne skupnosti Litija. Kljub temu, da se je tako Kulturna skupnost na čelu s skupščino, kot tudi vsi izvajalci, trudili izboljšati kulturno raven za prebivalce litijske občine, je zaradi premajhnega obsega sredstev ostalo neizpolnjeno nekaj pomembnih nalog, ki jim bo treba v prihodnjem štiriletnem obdobju posvetiti največ pozornosti: pridobitev dodatnih prostorov za knjižnico in razširitev knjižnične mreže po krajevnih skupnostih, nadaljnje izpopolnjevanje dejavnosti v kinogleda-liški dvorani, ki naj bi postala center kulturnega življenja v Litiji, razvoj amaterske kulturne dejavnosti po krajevnih skupnostih, popestritev kulturne dejavnosti po krajevnih skupnostih, ter popestritev kulturne dejavnosti v sodelovanju s kulturnimi institucijami večjih središč. Martina Kralj DELEGACIJA SIS ZA TELESNO KULTURO Gradiva za seje skupščin so v večini primerov skupna za vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, še posebno gradiva finančnega značaja. Bolj zavzeto in z več razumevanja smo obravnavali specifične stvari, ki so neposredno povezane z dejavnostjo telesne kulture. V teh težkih pogojih gospodarjenja v naši družbi se prav v telesni kulturi to najbolj občuti. Najprej se zmanjšujejo stopnje in varčujemo sredstva prav pri programih telesne kulture. Zato se ni čuditi in je razumljivo, da smo na tem področju na repu razvitosti v naši republiki. Vsekakor pa se moramo zavedati, da izvajalci in uporabniki izvršujejo svoje programe v mejah pogojev in zmožnosti. Janez Hauptman Iz požarno-varstvenega načrta Tehnološki postopki, gorljive snovi in predviden razvoj požara v objektih tekstilne industrije Tehnološki postopek in snovi v njem in njegovi okolici v veliki meri pogojujejo požarno ogroženost in obremenjenost delovnih prostorov. V Predilnici Litija imamo v osnovi dve vrsti tehnoloških postopkov: tehnološki postopek za predelavo bombaža in za predelavo sintetike in umetnih celuloznih vlaken. Pretok materiala pri obeh poteka od skladišč, preko čistilnice, predpredilnice, sukalnice do skladišča gotovih izdelkov. Do sukal-nice sta postopka ločena. Podrobnejši opis tehnološkega postopka je podan pri opisu posameznega požarnega sektorja. Predilnica Litija predeluje celulozno surovino (bombaž, viskoza) in sintetično surovino (poliakrilni nitril, polipropilen, poliester). Celulozna surovina Bombaž in viskozo skladiščimo v trdno stisnjenih balah. Pri predelavi se ta material razrahlja, razvlakni in potem iz tega iz- NEVARNOST PLINOV Znak na fotografiji nas opozarja na prisotnost sintetičnih izolirnih tekočin (v kondenzatorjih), ali kot jih še drugače imenujemo, askarelov. Askareli imajo poleg ugodnih termičnih in električnih lastnosti tudi več lastnosti, ki izredno škodljivo vplivajo na človeški organizem. Ti strupi delujejo predvsem na jetra, v telo pa lahko pridejo skozi kožo, po prebavnem traktu in z vdihavanjem hlapov. Poleg tega pri segrevanju nad 250“ C razpadajo, pri tem pa se tvorijo izredno strupene spojine, ki jih je poleg drugega še zelo težko uničiti, razkrajajo se namreč šele nad 1200" C. Če pride do požara na napravah, ki vsebujejo askare-le, je treba gasiti z gasilnim aparatom na CCL in uporabljati zaščitno plinsko masko ali izolirni dihalni aparat. Po požaru je treba prostor dobro prezračiti. Paziti je treba tudi, da ne pride do razlitja. delamo prejo oz. sukanec. V vseh fazah predelave, najbolj pa pri rahljanju in čiščenju, se sproščajo v prostor kratka vlakna in prah, ki je zelo vnetljiv. Zelo vnetljiv je tudi sam razrahljan celulozni material. Celulozni material uvrščamo v drugi razred gorljivosti (lahko gorljive in hitro gorljive snovi). Zelo dobro se gasijo z vodo, slabše s prahom in C02 (CO, in prah ne gasita žara). Pri gorenju se sproščajo človeku nevarni plini (CO itd.). Pri majhnem zanetku požara uporabljamo zaščitno masko, potem pa izključno izolirni dihalni aparat. Lastnosti celuloznih vlaken, ki so pomembne za požarno varnost — bombaž: od 150° C do 200° C razgradnja — piroceluloza, 240° C pojav kislih plinov, od 300° C do 350° C — zelo hitra razgradnja — že možno gorenje, 400° C vnetišče, 650° C temperatura plamena. LIO — 0,19 Sintetična surovina Sintetična surovina se prav tako skladišči v trdno stisnjenih balah teže od 200 do 300 kg. Fo- nih kratkih vlaken, kar v veliki meri vpliva na manjšo požarno ogroženost tehnoloških postopkov za predelavo sintetike. Sintetični material uvrščamo med gorljive snovi — tretji razred gorljivosti. Zelo dobro gorijo, če jim dovajamo dodatno toploto ali kisik. Zelo dobro se gasijo z vodo, prahom in slabše s C02. Pri gorenju se sproščajo za človeka nevarni plini, zato se mora že pri majhni koncentraciji dima v delovnem prostoru uporabljati izključno dihalni aparat. Nekatere lastnosti sintetičnih vlaken pri gorenju: poliakrilmitil: 200-240° C — tališče, 250° C — že možno gorenje, 515—530° C — vnetišče, 600° C — popolna razgradnja, 700° C — ze- tek predelave je podoben kot pri bombažu, samo da se tu sprošča veliko mani prahu in zdroblie- lo hitro gorenje, 850° C — temperatura plamena. LIO - 0,18 Pnlipsfpr* 250" C tališče, 300-450" C — razgradnja, 320" C — možno gorenje, 510—550“ C — vnetišče, 690” C — temperatura plamena. LIO — 0,22 Druge gorljive snovi Druge gorljive snovi do oddelka predilnice so leseno-kovinski regali, cevke in lonci za predivo, vrečni filtri, elektro instalacije in manjše količine olj in masti. V sukalnici pa je poleg tega še kartonska in lesena embalaža. Med oddelki proizvodnje so v ločenih prostorih skladišča maziv in olj, skladišče drobnega mate- riala, kotlarna na mazut z dvema rezervoarjema in 4 transformatorske postaje. V neposredni bližini proizvodnih oddelkov je še mehanična in mizarska delavnica. V transformatorskih postajah imamo tudi kompenzacijske kondenzatorje, ki so napolnjeni z askareli. Le-ti v slučaju požara predstavljajo IZREDNO VELIKO NEVARNOST ZA ŽIVLJENJE LJUDI IN POVZROČIJO TRAJNO NEUPORABNOST PROSTOROV (ni mogoča dekontaminacij a). V preteklosti smo imeli kompenzacijske kondenzatorje tudi v oddelkih. Zaradi te velike nevarnosti smo jih iz oddelkov odstranili. Prostori, v katerih so askareli so označeni z opozorilnim napisom. Predvideno razvijanje požara v oddelkih tekstilne industrije Razvoj požara in njegovo širjenje je zelo težko predvideti, ker vpliva na to izredno veliko faktorjev v medsebojni povezavi. Vseeno bom zaradi predstave poskušal opisati razvoj požara v objektih tekstilne industrije. Razvoj požara sem razdelil na štiri faze, zaradi boljšega pregleda. 1. faza a) Začetek gorenja pogojen na majhen prostor, majhna akumulacija toplote, ki počasi narašča, koncentracija kisika v prostoru je okoli 21 %, delno za-dimljenje prostora, tendenca hitrega širjenja požara. b) Zanetek požara pogasimo z ročnimi gasilnimi aparati, vodo iz kadi ali hidranta, požar pogasijo delavci v oddelku z ali brez aktiviranja notranjega alarma. 2. faza a) Koncentracija toplote se hitro povečuje, hitro širjenje požara posebno navzgor, koncentracija kisika med 21 in 15 %, za-dimljenje prostora, zaznaven pojav zračnih tokov v smereh k in proti odprtinam v prostoru. b) Zanetek požara pogasimo s prevoznimi gasilnimi aparati in vodo iz hidrantov ali drugih vodnih napeljav, pri tem pa uporabljamo izolirne dihalne aparate. Začnemo z organizacijo varovanja ostalih delovnih prostorov in objektov in aktiviramo zunanji alarm. 3. faza a) Koncentracija kisika v prostoru pade pod 15 %, velika akumulacija toplote, ki le počasi na- rašča, močni zračni tokovi k in proti odprtinam, nenaden večji vdor svežega zraka lahko povzroči eksplozijo plinov. b) Aktiviramo vse razpoložljive gasilske enote v občini in izven nje, gasimo z vodo in drugimi ustreznimi gasilnimi sredstvi, aktivno varujemo ostale objekte in delovne prostre. 4. faza a) Notranji požar se prenese na zunanjo površino objekta. b) Delujemo z vsemi razpoložljivimi silami in sredstvi, intenzivno varujemo ostale oddelke in objekte, z ostalimi razpoložljivimi silami pa gasimo požar, večji pomen ima varovanje kot sam goreči objekt. Poprečna linijska hitrost širjenja požara v obratih tekstilne industrije od 0,35 do 0,75 m/ min., po površini pa je ta hitrost še veliko večja. To nam jasno kaže kako pomembno je redno čiščenje delovnih prostorov in tudi strojev, še posebno, če se zavedamo pomena akumulacije toplote pri požaru. Naši požari (zanetki požarov) le redko preidejo v drugo fazo. Na kateri fazi požar ustavimo je odvisno predvsem od hitrosti odkrivanja zanetka in usposobljenosti gasilcev in njihovega vodstva pri gašenju. To kaže na velik pomen avtomatskih požarno-javljalnih naprav in potrebnost izobraževanja iz požarne varno- (Prihodnjič: Opis enega od požarnih sektorjev) Vse o letovanju Sonce že toplo greje, smuči smo že pospravili, le najvztrajnejši smučarji se od zimske sezone še nočejo posloviti. Bližajo se prvomajski prazniki, ker pa dnevi hitro bežijo, se tudi približujejo dnevi dopustov. Kljub vedno bolj priljubljenemu zimskemu športu, še vedno največ letnega dopusta izkoristimo poleti, na morju. V lanskem letu je skoraj polo- ponudba pestra. To pa smo še vica zaposlenih delavcev v Pre- popestrili tako, da bo letos mo-dilnici Litija preživela svoj letni žno letovati tudi v avtokampu dopust v naših počitniških do- Stupice. V ta kamp smo preme-movih. Priznati moramo, da je stili dve prikolici iz Runk, in je letos v Runkah samo ena prikolica. Iz prijavnice je razvidno, da se lahko odločimo še za letovanje v Novigradu (letovanje je organizirano), v Gozd Martuljku, kjer imamo najeti dve sobi, v prikolicah v Fažani, kjer imamo tri prikolice in na otoku Krku, v avtokampu Punat, kjer imamo dva počitniška kontejnerja. Razpis za Cateške Toplice je bil že objavljen, sobi pa sta zasedeni do konca leta. Le v mesecu decembru je še prostor. V Novigradu imamo 35 hišic s 137 ležišči. Tu bomo lahko letovali 7 oziroma 10 dni, le v primeru prostih zmogljivosti, bo možno tudi 14-dnevno letovanje. V Gozd Martuljku lahko letujemo 7 ali 14 dni, medtem ko se bodo gostje v prikolicah menjavali 10-dnevno. V letošnjem letu bo počitniški dom Novigrad odprt od 20. junija do 30. avgusta 1986, to pa zaradi proslave ob 100-letnici naše delovne organizacije. V Gozd Martuljku in v prikolicah bomo lahko letovali tudi septembra. RAZPORED IZMEN ZA LETOVANJE 7-dnevne izmene od 21. 6. do 28. 6. od 28. 6. do 5. 7 od 5. 7. do 12. 7. od 12. 7. do 19. 7 od 19. 7. do 26. 7. od 26. 7. do 2. 8. od 2. 8. do 9. 8. od 9. 8. do 16. 8. od 16. 8. do 23. 8. od 23. 8. do 30. 8. od 30. 8. do 6. 9. (samo za letovanje v Gozd Martuljku) 10-dnevne izmene od 20. 6. do 30. 6. od 30. 6. do 10. 7. od 10. 7. do 20. 7. od 20. 7. do 30. 7. od 30. 7. do 10. 8. (11 dni) od 10. 8. do 20. 8. od 20. 8. do 30. 8. od 30. 8. do 10. 9. (samo za letovanje v prikolicah) CENE V PRIKOLICAH IN V »KONTEJNERJIH.« Stroške letovanja v prikolicah bomo plačevali dnevno in ne glede na število prijavljenih. Na dan bomo odšteli 800 din, za vsakega zaposlenega nečlana pa še 200 din. Tako bodo znašali stroški bivanja v prikolici za 10 dni 8.000 din, v kolikor ne bo nobenega nečlana. Cena prikolice v pred in po sezoni je nižja za 30 %. Turistično takso v Fažani, Runkah in Stupicah mora plačati vsak sam, medtem ko bomo turistično takso tistim, ki bodo letovali v Punatu, obračunali v naši delovni organizaciji. Tudi posteljno perilo si priskrbi vsak sam. Kdor kupi plin, naj shrani račun, da bo kasneje dobil povrnjene stroške iz blagajne delovne organizacije. Ko prikolico oz. kontejner prevzamete ali zapustite, morate pregledati ves inventar in morebitne pomanjkljivosti vpisati v knjigo gostov. Prav tako je v knjigo gostov OBVEZNO treba vpisati vse osebe, ki v prikolicah bivajo. Vse poškodbe, ki jih v času bivanja povzročite, boste morali poravnati. V naslednji številki Litijskega predilca boste lahko prebrali, kako najhitreje pridete v kraje letovanja — posebno bomo opisali prihod v Punat. V Pineti ni možno taboriti, niti ne smejo letovati tujci (letujejo lahko samo državljani SFRJ). Zadnji dan bivanja je potrebno hišico izprazniti do 10. ure — Penzion se prične s kosilom in konča z zajtrkom. Na prehodu iz predsezone v glavno sezono bomo penzionske storitve zaokrožili (npr. v primeru, da pričnemo letovati 30. 6. — bomo ta dan kosilo in večerjo obračunali po sezonski ceni). Razliko od registriranih cen do polne cene krijemo iz sredstev sklada skupne porabe. V počitniškem domu lahko plačate le polno ceno letovanja, regresirano ceno obračunamo samo v delovni organizaciji. Turistična taksa v Novigradu je predpisana z odlokom SO Buje in je v letošnjem letu visoka. Dnevno bomo odšteli na osebo CENE LETOVANJA — Novigrad, Gozd Martuljek Predlagane cene: za člane naše delovne organizacije in njihove svojce (nepreskrbljeni otroci in zakonci, nepreskrbljeni starši, posvojenci, upokojenci PL) na dan: predsezo- na (junij) glavna sezona (julij, avgust) a) odrasli 1.050 din 1.500 din b) otroci od 4. do 14. leta 630 din 900 din c) zakonci, ki so zaposleni drugje CENA ZA TUJE GOSTE NA DAN 1.400 din 2.000 din a) odrasli 1.750 din 2.500 din b) otroci od 4.—14. leta 1.050 din 1.500 din Za otroke mlajše od 4 let je potrebno plačati 80 din dnevno za komunalne storitve in sicer ne glede na članstvo oz. čas letovanja. Perilo je vključeno v ceno penziona. Le v primeru posameznih nočitev ali vmesne zamenjave perila je potrebno plačati ekonomsko ceno (do tri dni). 140 din, za otroke od 7. do 15. leta starosti 70 din, otroci do 7. leta starosti pa so plačila turistične takse oproščeni. Plačila so oproščeni tudi invalidi, vsak pa mora sam poskrbeti in uveljaviti svojo pravico. RAZPOREJANJE LETOVANJA IN PLAČILO LETOVANJA Pri razporejanju letovanj v naše počitniške domove bomo upoštevali določila pravilnika o letovanju v počitniških domovih PL. Pomembno je leto minulega bivanja v naših počitniških domovih, zato prosimo, da vpišete pravilno letnico. V primeru, da ste letovali v pred in po sezoni pa štejemo, kot da v našem domu niste letovali (zato pripišite tudi to). K letnici letovanja pa pripišite tudi kraj letovanja. Tudi v letošnjem letu bomo lahko stroške letovanja plačali v treh obrokih. Prvi obrok bomo odtegnili od osebnega dohodka, ki bo izplačan v mesecu juniju. Ta prednost velja samo za naše delavce, vsi ostali, ki nimate možnosti obročnega odplačevanja oziroma se boste odločili, da boste stroške letovanja plačali v enkratnem znesku, boste to storili s položnico najkasneje mesec dni pred pričetkom letovanja. Kdor ne bo v tem roku plačal, izgubi pravico do tega letovanja, v tem času pa bomo razporedili druge. Pri izpolnjevanju prijavnice bodite natančni. Izpolnite vse rubrike, predvsem bodite pozorni pri obkrožitvi TAKOJ oz. V OBROKIH. V primeru, da boste obkrožili besedo v OBROKIH, vam bomo stroške letovanja odtegnili od osebnih dohodkov, kar potrjujete s podpisano prijavnico. V kolikor boste pozabili obkrožiti katerokoli od besed bo veljalo, da boste stroške letovanja plačali takoj. Opozarjamo, da bomo pri obračunu stroškov letovanja upoštevali podatke, ki jih boste navedli v prijavnici. Za točnost podatkov ste tudi odgovorni, kar potrjujete s podpisom. Tudi na datum rojstva ne pozabite. V primeru, da želite za otroka, ki še ni star 4 leta, penzionske storitve, to označite oz. pripišite na prijavnici, kajti kasneje ne bomo spreminjali obračunov. Ko se boste odločali za čas letovanja vas opozarjamo, da pripišite vsaj dva. želj ena termina, kajti če želimo razporediti delavce v skladu z njihovimi željami, je razporeditev možna samo na ta način. Da boste čimprej seznanjeni z datumom letovanja, smo se odločili, da bo razpis trajal samo do vključno 10. aprila 1986. Seveda bomo prijave zbirali tudi po tem roku, toda pri prvi razporeditvi bomo upoštevali samo tiste prosilce (delavce in upokojence), ki bodo prijavnico oddali do 10. aprila. Zato pohitite z izpolnjevanjem priložene prijavnice in jo oddajte v kadrovsko splošnem sektorju pri Vlasti Gromovi, soba št. 15, I. nadstropje v poslovni zgradbi. Obvezno pa mora prijavnico podpisati tudi neposredni vodja. Objavili smo le predlog cen, katere bo obravnaval še delavski svet. Če bodo cene spremenjene, vas bomo o spremembah obvestili v naslednji številki Litijskega predilca in v Informacijah. Še cene letovanja v Čateških Toplicah: — polna cena penziona (nečlani) — za člane in upokojence — za zakonce članov Za otroke tu ni znižane cene! 3.120 din dnevno 2.000 din dnevno 2.500 din dnevno Vlasta Grom PREDILNICA LITIJA v LITIJI p. o. Pred izpolnjevanjem beri navodila! PRIJAVA ZA LETOVANJE Podpisani ..................... delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč ............................................................ (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za letovanje v počitniškem domu NOVIGRAD GOZD MARTULJEK FAŽANA PUNAT RUNKE STUPICE (ustrezno obkroži) za .................. dnevno letovanje v izmeni od ...... do ........ Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od ................ do Za letovanje prijavljam Ime in priimek datum rojstva sorodstvo zaposlen odd. _] _2 _2 4 6 Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta: ........kraj......... a) sem delovni invalid ...................................... DA NE b) udeleženec NOV ........................................... DA NE c) samohranilka oz. samohranilec ............................ DA NE d) delam v nočnem delovnem času ............................. DA NE e) vzdržujem nepreskrbljene druž. člane ..................... DA NE Vzdržujem ......... nepreskrbljenih družinskih članov. (Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši število članov.) Ceno letovanja bom poravnal: TAKOJ V OBROKIH V ................. dne, ............. Podpis nosilca prijave: Z navedbo letovalne izmene se strinjam. Podpis vodje enote: Fotografski objektiv odkriva napake, pa tudi koristne novosti Na sliki vidimo, da bombažni mikalnik deluje s počasno hitrostjo (prižgan je drugi gumb z leve). Tako lahko obratuje le kratek čas, ker to vpliva na debelino pramena in s tem na enakomernost preje. Mikalniki morajo delati s polno hitrostjo ali pa stati. Vsakemu takole naloženemu kontejnerju (preveč poln) preti nevarnost, da pri transportu izpade navi-tek, ki lahko kasneje pristane v kontejnerju z drugačno kvaliteto, kar povzroči pomešanje prej, in s tem reklamacijo kupcev. Poleg tega pa se zgornja plast na-vitkov pri zlaganju kontejnerjev enega na drugega, umaže z aluminijasto pločevino. Tega se ne da odstraniti. 1 ■ebbseIEE Marsikdaj po nepotrebnem pomešamo različne vrste preje med seboj, ker se ne ravnamo po predpisih za označevanje in skladiščenje posameznih vrst prej med pretokom v proizvodnji. Flyerski navitki v regalu v predpredilnici sintetike niso označeni s spremnim listkom. Ali bo delavec na naslednji izmeni vedel, katere vrste predpreja je to? Križni navitki dvojene preje izpadajo iz kontejnerja. Zraven je do polovice napolnjen kontejner z drugačno prejo, enake barve. To so že vsi pogoji za pomešanje. Premajhna oddaljenost od raztezalkine mize povzroča nekontroliran nateg pramena in s tem večjo neenakomernost preje. Lonci morajo stati čimbli-žje raztezalni mizi. Z majhnimi ukrepi lahko dostikrat preprečimo veliko škodo! Odlomki iz almanaha 100 let Predilnice Litija, ki izide avgusta Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, d. d. Litija, Prebold Tekstilna tovarna v Preboldu je bila zgrajena leta 1842 pod firmo G. H. Uhlich, tovarna v Litiji pa leta 1886 pod firmo Schvvarz, Zublin & Co. Obe tovarni je leta 1912 prevzel Mautnerjev tekstilni koncern Vereinigte osterreichische Textilindustrie A. G., Wien. Tekstilni koncern Mautner so leta 1905 ustanovili podjetniki iz družine Mautner pod vodstvom Isidorja Mautnerja in dunajski Bodencreditanstalt. Po prvi svetovni vojni se je koncern razdelil na avstrijski del s sedežem na Dunaju pod vodstvom Bodencre-ditanstalta in na češki del s sedežem v Nachodu pod vodstvom Živnostenske banke iz Prage; krovno družbo pa je predstavljala firma Vereenigde Textil Ma-atshappijem Mautner N. V. s sedežem v Rotterdamu. Češka skupina je obsegala Mautnerje-ve tekstilne tovarne na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji do leta 1930, avstrijska skupina pa Mautnerjeve tovarne v Avstriji, na Madžarskem, v Romuniji in od leta 1930 tudi v Jugoslaviji. Med obema vojnama je imel ta koncern okrog 40 tekstilnih to- varn z 800.000 vreteni in 12.000 statvami in je zaposloval okrog 20.000 delavcev. Dne 28. marca 1923 je bilo ustanovljeno podjetje Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, d. d., s sedežem v Ljubljani, ki je prevzelo v upravljanje tekstilni tovarni v Litiji in Preboldu. Osnovna glavnica je bila 10 milijonov dinarjev in je bila po valorizaciji leta 1927 dvignjena na 20 milijonov dinarjev. Podjetje je formalno ustanovila Ljubljanska kreditna banka ob sodelovanju Mautnerjevega tekstilnega koncerna, dejansko pa dunajski^ Bodencreditanstalt, praška Živnostenska banka in Mautnerjev koncern. Formalno razmerje med domačim in tujim kapitalom osnovne glavnice je bilo 55:45 in se je naslednje leto še izboljšalo v korist domačega kapitala, ker je Ljubljanska kreditna banka prevzela še 5000 delnic od Arturja Kufflerja in Isidorja Mautnerja. Leta 1930 je prišlo do velikih sprememb, ki so bile že rezultat gospodarske krize. Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner so prišle iz interesne sfere praške Živinostenske banke v interesno sfero dunajskega Cre-ditanstalta fur Handel und Ge-werbe. Ljubljanska kreditna banka je opustila udeležbo pri Jugoslovanskih tekstilnih tvor-nicah Mautner, prodala vseh 60.000 delnic (za 18 milijonov din in pri tem zaslužila 12 milijonov din) in odpovedala kredit. Vse delnice je prevzel konzorcij, ki so ga sestavljali: Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, Jugoslovanska združena banka v Zagrebu, Jugoslovanska banka v Zagrebu in Cre-ditanstalt z Dunaja; delnice so si razdelili. Z osnovno glavnico je bil krit zelo majhen del vrednosti kapitala (osnovnega in obratnega), večji del so predstavljali krediti. Že ob ustanovitvi družbe leta 1923 je bil prevzem tekstilnih tovarn v Litiji in Preboldu (knjižna vrednost imetja je bila 47.145.917 din, dejansko pa več) krit pretežno s kreditom (37.145.917 din), ki sta ga odobrila Mautnerjev tekstilni koncern, t.j. njegova krovna družba in Ljubljanska kreditna banka. Vsota kreditov je rapidno naraščala do leta 1928, ko so krediti dosegli 95.308.175 din in so bili skoraj petkrat višji od osnovne glavnice; dve tretjini so bili tuji krediti, ena tretjina pa domači. Večino tujega kredita je odobrila Mautner jeva krovna družba Vereenigde Textil Maatshappi-jen N. V. Rotterdam, domačega pa Ljubljanska kreditna banka in od leta 1928 tudi Jugoslovanska banka iz Zagreba in Jugoslovanska združena banka iz Zagreba. Tuji krediti so močno presegali kredite domačih denarnih zavodov, njihova udeležba pri osnovni glavnici ni imela realne osnove. (Se nadaljuje) Dr. F. Kresal Prišli — odšli v februarju PRIŠLI 1. 2. 1986 Rajko DOLANC, Kidričeva 18, Litija, spl. vzdrževanje; 3. 2. 1986 Jože ŠINKOVEC, Nova gora 13, Gabrovka, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Alen KOTAR, Cesta komandanta Staneta 3, Litija, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Martina ADAMLJE, Ustje 10, Šmartno, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Boris BRVAR, Gubčeva 6, Litija, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Simon JESENŠEK, Lupinica 20, Šmartno, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Vlasta OŠLAK, Cesta Zmage 12, Zagorje, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Janez DOLANC, Konjščica 5, Litija, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Marija-Mojca MULH, Višnji grm 3, Primskovo, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Zoran RADOVANOVIČ, Trg na Stavbah 15, Litija, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Zdenka MESERKO, Gabrovka 61, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Djemal GROŠIČ, Praporšče 11, Litija, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Vojko GORIŠEK, Trg na Stavbah 5, Litija, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Zlatko KOLEŠA, Cesta komandanta Staneta 14, Litija, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Marinka DEMEC, Veliki vrh n. h., Litija, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Branka KOTAR, Gornje Ravne 3, Gabrovka, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Majda PRNAVER, Zavrh 5, Dole, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Dragi OVEN, Javorje 14, Gabrovka, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Tanja GRM, Tlaka 10, Gabrovka, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Andrejka BIZJAK, Kamni vrh 5, Gabrovka, predilnica rezerva; 3. 2. 1986 Emilijana-Marija KOLMAN, Ponoviška c. 7, Litija, predilnica rezerva; 17. 2. 1986 Franc PERC, Trg na Stavbah 2, Litija, predilnica bombaža 2. izmena; 19. 2. 1986 Metka PRELOGAR, Gobnik 14, Gabrovka, predilnica rezerva; 24. 2. 1986 Alojzij SAVŠEK, Breg 39, Litija, elektro. ODŠLI Upokojitve: 28. 2. 1986 Julijana KOLMAN, Predilniška 18, Litija, predpre-dilnica 1. izmena; 28. 2. 1986 Berta KRALJ, Ustje 5, Šmartno, zbiralnica cevk; 28. 2. 1986 Ada MEDVEŠEK, Cesta komandanta Staneta 14, Litija, predilnica bombaža 1. izmena; 28. _ 2. 1986 Antonija MAR-KOVŠEK, Cesta komandanta Staneta 9, Litija, predilnica rezerve; 28. 2. 1986 Jožefa ILNIKAR, Cesta komandanta Staneta 9, Litija, predilnica sintetike 2. izmena; 28. 2. 1986 Marija ZORE, Cesta zasavskega bataljona 24, Litija, predpredilnica 3. izmena; 28. 2. 1986 Anton RAZORŠEK, Ponoviče 19 a, Sava, splošno vzdrževanje. Invalidska upokojitev: 11. 2. 1986 Frančiška POGAČAR, Zg. Hotič 13, Litija, zbiralnica cevk. Pismeni sporazum: 2. 2. 1986 Marija ŠKRINJAR, Cesta komandanta Staneta 7, Litija, predpredilnica 3. izmena; 28. 2. 1986 Franc STOPAR, Brodarska 16, Litija, sukalnica 1. izmena. V delovni organizaciji je bilo na dan 28. 2. 1986 zaposlenih 1048 delavcev, od tega 670 žensk in 378 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 67 mladoletnih oseb. J. Zupančič Prodam, zamenjam, kupim PRODAM RJAVO ŽAMETNO FANTOVSKO OBLEKO ZA 7 let. INFORMACIJE TEL. 882-040. Rubrika za naše delavce, ki želijo ceneje kupiti, zamenjati ali prodati predmete, ki jih potrebujejo ali jih ne potrebujejo več, pa bi komu utegnili priti prav. Oglas brezplačno objavimo našim delavcem in upokojencem. Ne predolga besedila oglasov sporočite po pošti na naslov uredništva, oddajte jih v skrinjico Litijskega Pre-dilca ali pa telefonirajte. Telefonska številka: 881-411 (76). v________________________________________ ( -------------------------------------------\ Izid žrebanja nagradne križanke 1. nagrada: Milan Majcen, Litija, C. K. S. 1 — 700,— din Ostali nagradi nismo podelili, ker je bila le ena križanka pravilno rešena. V___________________________________________y Bolniški izostanki v lanskem letu Obdobje Zamujeni dnevi Skupaj 1-12/85 % Indeks Vzroki 1.1.85-30.6. 1.7.-31.12.85 B 6755 7411 14166 5,0 110 N 410 300 710 0,3 73 X 1594 919 2513 0,9 57 Skupaj B,N,X 8759 8630 17389 98 % 6,2 6,2 6,2 0 % odsotnih delavcev 12,8 12,6 12,7 NP 5445 2308 5751 67 % 2,4 1,6 2,0 NS 863 1007 1870 116 % 0,6 0,7 0,7 Sfcugaj B,N,X, 13065 11945 25010 91 % 9,2 8,5 8,9 I. Število zamujenih dni v drugem polletju leta 1985 ■^^^Meseci Zamujeni dnevi Skupaj 7-12/85 % Julij Avgust September Oktober November December B 1105 1102 1295 1552 1290 1089 7411 5,5 „ 21 76 60 46 50 47 500 0,2 X 128 146 78 2«, 189 129 919 0,7 Skupaj zamujeni 1252 1524 1455 1827 1529 1265 8630 % 5,5 5,7 6,2 7,4 6,4 5,7 6,2 NP 475 413 579 405 519 519 2308 1,6 NS 112 98 181 250 234 152 1007 0,7 Skupaj B,N,X,NP,NS 1857 1855 1995 2862 2082 1756 11945 % 7,7 7,9 8,7 10,0 8,8 7,9 8,5 0 % odsotnih delavcev 15,4 15,8 18,6 21,» 17,8 14,6 17,5 Z a m u j e ni d n e v i Skupaj 0 % odsot. delavcev Oddelki\ B % N % X % % I. 1638 5,9 250 0,6 259 0,6 2127 5,1 11,0 II. 5539 5,5 75 0,1 565 0,5 ,979 5.9 14.0 III. 2904 7,1 76 0,2 595 1,5 3575 8.8 16.6 IV. 3292 5.4 212 0.5 378 0.6 ■ ■■ 1* a v. 1658 8,8 5 „ 519 2.8 2180 11.6 18.7 ' VI. 1155 2,1 > 94 0,2 417 0,8 1646 5,1 6,5 Skupaj zam. 14166 5,0 710 0,5 2515 0,9 17589 6,2 0 % odsotnih delavcev 10,8 0,5 1,4 12,7 B (bolezen) 'N (nesreča na delu, ob prihodu na delo ter z dela) X (nesreča izven dela) NP (porodniški dopust) NS (nega in spremstvo druž. člana) I. čistilnica in mikalnica, mešalnica, čistilnica odpadkov, predpredilnica. II. predilnica bombaža in sintetike III. rezerva predilnice, obratno vzdrževanje predilnice, ostali IV. sukalnica in efektna sukalnica V. obratno vzdrževanje S in ef/s., zabojarna, zbiralnica cevk, ostali VI. ostali sektorji (finančni, komercialni, kadr. spl. sektor, splošno vzdrževanje) Pri analiziranju bolniških izostankov za leto 1985 ugotavljamo, da je bilo skupno zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela, porodniškega dopusta ter nege in spremstva družinskega člana, zamujenih 25.010 dni ali 8,9 %, od skupno možnih dni. Od tega 5 % zaradi bolezni, 0,3 zaradi nesreč na delu, 0,9 % zaradi nesreč izven dela, 2 % zaradi porodniškega dopusta ter 0,7 % zaradi nege in spremstva družinskega člana tako, da je povprečno na mesec izostalo z dela 17,6 % delavcev. Samo zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela je bilo v letu 1985 izgubljenih 17.389 delovnih dni. Bolniški stalež za leto 1985 pa znaša 6,2 %. Še vedno izostane z dela največ delavcev zaradi bolezni. V preteklem letu je bilo zaradi bolezni odsotnih povprečno 111 delavcev na mesec, izgubljenih pa 14.166 delovnih dni. Pri primerjavi števila zamujenih delovnih dni med prvo in drugo polovico leta ugotavljamo, da je bila odsotnost z dela manjša v drugem polletju in sicer je bilo manj zamujenih dni zaradi nesreč na delu in izven dela ter porodniškega dopusta. Glede na novo sprejeti samoupravni sporazum o podaljšanem porodniškem dopustu, pa lahko pričakujemo v prihodnjem letu porast števila zamujenih dni zaradi porodniške, seveda v primeru, da se število porodnic v primerjavi z letom 1985 ne bo bistveno zmanjšalo. Od oddelkov, kjer opravljajo delo v vseh treh izmenah, je bolniški stalež najvišji v sukalnici. Največ delavcev pa je izostalo z dela v oddelku predilnice bombaža in sintetike. Ob celotnem pregledu gibanja bolniškega staleža (zajeti zam. dnevi zaradi B, N, X) v delovni organizaciji pa lahko rečemo, da je ta najvišji še vedno v oddelkih, kjer je zaposlenih največ delavcev z zmanjšano delovno zmožnostjo. To sta skupina III in V (tabela 3), kjer so, kot je razvidno iz legende, prikazani zamujeni dnevi pri rezervi predilnice, obratnemu vzdrževanju celotne predilnice, sukalnice ter ef. sukalnice, v zaboj arni ter zbiralnici cevk. V letu 1985 je bilo npr. na osnovi zdravniških potrdil razporejenih na drugo oz. lažje delo 29 delavcev. Vzrok za premestitev je bila predvsem bolezen delavca. Večini teh delavcev je bilo potrebno zagotoviti opravljanje drugih oz. lažjih del in nalog le za določen čas. Morda še podatek, da je bilo npr. na dan 31. 12. 1985 v delovni organizaciji zaposlenih 1.028 delavcev, od tega pa 51 delavnih invalidov, 10 invalidov II. kategorije in 41 invalidov III. kategorije. J. Jakič Predilniško sindikalno tekmovanje 1986 Športna komisija PL je tudi za letos organizirala sindikalna športna tekmovanja med oddelki, katere izvajamo že nekaj preteklih let. Tokrat smo se odločili, da čas tekmovanja premaknemo v mesec marec, april, maj in končamo s podelitvijo priznanj in piknikom v mesecu septembru. Tako nam ostane v mesecu avgustu in septembru prost termin, ki bi ga zapolnili s tekmovanji z našimi poslovnimi partnerji. Ker so s slednjimi pogovori v teku, vas bomo o času teh tekmovanj obvestili kasneje. Sedaj pa se vrnimo k našim medoddelčnim tekmovanjem, ki postajajo vse množičnejši, kar je v končni oceni tudi smisel tega. Tekmovanje v smučanju je bilo že 15. februarja, v teku pa je tekmovanje v namiznem tenisu in kegljanju. Za vsa preostala tekmovanja vam tu navajamo urnik in hkrati vse zaposlene v naši delovni organizaciji vabimo k sodelovanju. Streljanje: 27. marec (četrtek) v Strelskem domu v Šmartnem ob 17.00; Košarka: 1. april (torek) in 8. april (torek) v osnovni šoli na Graški Dobravi ob 17.00; Odbojka: 15. april (torek) in 22. april (torek) v osnovni šoli na Graški Dobravi ob 17.00; Nogomet: 5. maj (ponedeljek) in 12. maj (ponedeljek) na igrišču pri osnovni šoli na Graški Dobravi ob 17.00; Šah: 15. maj (četrtek) na Kegljišču ob 17.00; Balinanje: 22. maj (četrtek) in 29. maj (četrtek) na balinišču pri Ribiškem domu ob 16.00; Ribolov: 13. september (sobota). Tega dne, torej 13. septembra bo zadnje tekmovanje in že prej omenjeni sklep letošnjih sindikalnih iger DO. V kolikor bi zaradi objektivnih težav ne mogli izpeljati katero disciplino, si komisija pridržuje pravico spremembe urnika. Vse spremembe in tudi predlagan urnik bo sproti objavljen v Informacijah. Športni pozdrav Šola v naravi tudi pozimi Dobrodošla pomoč Letos minevajo štiri leta, kar smo Šmarčani preselili letno šolo v naravi z Debelega rtiča v počitniški dom litijske Predilnice v Novigrad. Za to razumevanje so šmarski šolarji zelo hvaležni. Kolektiv predilničarjev pa se je izkazal tudi pri prvi organizaciji zimske šole v naravi, ki jo je šmarska šola pripravila v planinskem domu na Vogarju nad Bohinjem. Da je bilo enotedensko bivanje petošolcev v bohinjskem kotu zanimivo, nam dokazujejo njihovi vtisi, ki so jih zapisali po vrnitvi domov: — Na Vogarju smo preživeli šest nepozabnih dni. (Primož) — Zadnji dan smo imeli tekmovanje v tekih. Komaj sem čakal večera, ko je bila razglasitev rezultatov. Stopil sem na naj višjo stopnico in prvič v smučanju osvojil »medaljo«, ki sem je bil zelo vesel. JMarko) — Čas na Vogarju nam je hitro minil. Všeč mi je bila šola na snegu. Poleg smučanja in družabnih iger, kar so nam pripravili tovariši, smo bili zelo zadovoljni tudi z okusno hrano. Najbolj pa sem bila vesela, da sem osvojila dve »medalji«. Tem besedam ni treba ničesar več dodati. Delavci in delavke litijskega kolektiva s stoletno tradicijo, hvala vam za vaše razumevanje in pomoč. Boris Žužek BdENJ'''b- S c £ t 61 p a S L s- „ * p & 6 £ Fot«: Vovk 'JevlA aw~tc>M •On ! 5 O KINI AVI) 13 » £ £ * [ISTICNO DtfjjST®) BOHI "V" / CL l<—I JL^'° t-/TMA Na Vogarju je bilo okoli doma vse dni zelo živahno. Foto: O. Š. Šmartno (Ne)uspelo tekmovanje v Podrojah Na sestanku komisije za ši vlečnici. To so bili v glav- šport in rekreacijo, v četrtek, 27. 2. 1986 smo se domenili, da bomo organizirali še eno tekmovanje v veleslalomu na našem smučišču v Kotu. Člani komisije so se obvezali, da bodo po oddelkih obvestili naše delavce. Ker so bili vremenski pogoji ugodni, smo morali hitro ukrepati. Tekmovanje smo organizirali v nedeljo, 2. 3. 1986 ob 9. uri, ker smo računali, da bo tako večji obisk. Ker nas je bilo premalo, tekmovanja ni bilo mogoče izvesti. Ob 10.30 uri je bilo na startu samo 9 naših delavcev. Zato smo sklenili, da bomo tekmo vseeno izvedli. Dovolili pa smo nastopiti vsem, ki so bili takrat pri na- nem otroci naših delavcev. Tako je bilo na startu 18 tekmovalcev. Tekmovali so od najmlajšega Saša Kosa, do naj starejšega Hinka Celestina. Na odlično pripravljeni progi smo izpeljali tri vožnje in dve najboljši upoštevali za rezultat. Ob 8. marcu priredi naš sindikat delavkam kratko proslavo kar ob strojih, ki ta čas utihnejo. Že devetič zapored so prišli med nas učenci osnovne šole Litija. Letos sta jih vodili tovarišici učiteljici Berta Tršelič in Darinka Slimšek. Prisotne žene so dvajset minut z zanimanjem sledile njihovemu programu. Med nastopom so večkrat neprisiljeno zaploskale, na koncu pa mislim, da je ni bilo med gledalkami, ki bi rekla, da ji prireditev ni bila všeč. Udeležba ni bila tako številna kot prejšnja leta. Temu je bilo verjetno vzrok tudi slabo vreme, saj iz poslovne zgradbe ni bilo nobene delavke. O tem pa, kaj delavke ob 8. marcu bolj razveseli — prireditev za njihov praznik ali 3.000.— din, ne bomo govorili. Dobile so oboje! m. M. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881-411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1700 izvodov.