ZAKAJ TAKO?
Rušenju črnih gradenj ob rob!
Dobro vemo, da je v naši občini preko 600 črnih g\adenj, takšnih ali drugačnih. Vemo, da ta problem ni od včeraj, da se že več kot deset let otepamo z njitn na takšen ali drugačen način, da so skupšči-ne vseh dosedanjih delegatskih manda-tov sprejele nič koliko sklepov o zoper-stavljanju tem negativnim pojavov. Iz-med vseh naj osvežimo sklepe skupščine izpred leta in pol, ko se je le-ta odločno izrekla za sleherno rušenje v fazi samega začetka gradnje, za rušenje objektov, ki ovirajo drugačno poseganje v prostor (npr. prometnice) kot tudi za odpravo tistih črnih gradenj, ki so s higienskega in sanitamega vidika povsem neprimerne. Za osvežitev samo to, da so se prav v teh črnih naseljih Rakove Jelše >n še nekoli-ko juineje, v preteklih letih zdravstvene službe evidentno soočale s pojavi in celo epidemijami tako tuberkoloze, virusov menigitisa, zlatenice, ošpic . . .
Črna gradnja je nedovoljena in neza-konita oblika gradnje. V preteklosti so zakonski akti njihovo odstranjevanje ra-zlično opredeljevali in ločene so bile tudi pristojnosti. Z novimi zakonskimi opre-delitvami, pristojnosti pri odstranjevanju nosijo inšpekcijske službe. Žal pa pri-stojnost v danih razmerah še vedno ne pomeni učinkovitosti, saj se odprimera do primera potijuje, da je v samo učinkovi-tost vpetih cela vrsta dejavnikov, pa najsi bo posredno ali neposredno. In še tako skrbno načrtovane priprave ne morejo zagotoviti uspešnosti akcije.
Zadnji primer rušenj na Cesti dveh cesarjev 27. decembra Janižalzopet kaže na to.
Omenili smo že predhodne razvejane priprave, pravočasnost vročenih nalogov izvršbe čmograditeljem (z izjemo ene družine so se le-ti odzvali - a kaj, ko so se nato v barake vselili novi črnograditelji, med njimi več Rotnov) je bila na mestu, občinski center za socialno deloje pravo-časno stopil v akcijo zagotovitve začasnih prebivališč (črnograditelji ali bolje pove-dano naseljeni v črnih gradnjah so pomoč odklonili) in zgodilo seje, da so po ruše-nju, ki je potekalo brez večjih proble-mov, nekateri Ijudje ostali brez strehe nad glavo, ni bilo poskrbljeno za hrambo stvari, postavljena sta dva šotora na po-rušenem področju, zakonski par še pre-nočuje v avtomobilu, delavci postaje mi-lice pa še vedno »dežurajo«.
Za boljšo ponazoritev stanja je vseka-koT potreben podatek, da je bilo od 33 ljudi 24 starejših, devet otrok in izmed njih le pet zaposlenih. Večina teh stano-valcev oziroma skoraj vsi, so začasno prijavljeni v drugi ljubljanski občini, pre-cej na naslovu družinske hiše za Bežigra-dom. Zemljišče, kjer so barake stale. je last Ijubljanskih mlekarn, le-te pa so ga oddale s pogodbo v najem nekem ovčar-ju. Kako se je le-ta znašel ni potrebno razlagati.
Glede na to se poraja nič koliko pov-sem upravičenih vprašanj, ki sijih lahko zastavi vsakdo izmed nas. Najprej - kako opravlja svoje delo prijavno-odjavna služba mesta, kije med drugim po zako-nu dolžna tudi preverjati dejansko sta-nje, drugič, vprimeru, ko gre za zaposle-ne - kako so le-ti lahko sprejeti v delov-no razmerje, če je njihova delovna orga-nizacija podpisnik sporazuma o minimal-
nih standardih, tretjič, kdo je dolžan za-gotavljati prebivališče - začasno ali stal-no, in če sploh je nezaposlenim odraslim osebatn, dalje. kako naj ravnajo delavci občinskega centra za socialno delo, ki so pristojni za interveniranje v primerih, ko gre za občane zaposlene oziroma prijav-ljene v dotični občini, do kam vse naj sežejo pristojnosti mihce, ki v takih pri-merih nudi le asistenco in do kam vod-stvo-občinske skupščine izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizadj, ki gle-de na upravne postopke po novi zakono-daji nimajo nobenih pristojnosti, a so vendarle odgovomi za situacijo na terenu in so jo žal v tem primeru morali dejan-sko tudi dober dan razreševati?
O vsem temje tekla beseda na nekoli-ko razširjenem komiteju z SLO in DS naše občine, ko so razčlenjevali ta primer z namenom, da so tiposegi v prihodnosti bolj učinkoviti in doslednejši ter da so ta odprta vprašanja in problemi dokončno dorečeni. Vrsto teh problemov bo po-trebno predhodno razrešiti na nivoju me-sta in poleg naštetih velja izdvojiti še dva - skupno in stalno rušilno ekipo, ki pa
naj ne bi opravljala tudi deložacij (s či-mer bi bili učinkovitejši in hitrejši še pri zametkih črnih gradenj) ter pobudo za sprejem manj »birokratskega« postopka pred izvršbo samega rušenja, saj vemo, da obveščanje in pozivanje črnogradite-ljev, da sam odstrani pričeti objekt, lah-ko v času, kije sedaj na voljo »povzroči« že bivanje v baraki - zidani ali ne!
In če zaključimo še z besedami enega izmed razpravljalcev, v tej družbi mora-mo narediti konec tudi dvojni morali, ki je še kako rada prisotna pri ukrepanju kot so čme gradnje, saj gre vendarle za povsem nezakonito in družbeno nespre-jemljivo dejanje.
J. DOMITROVIČ