104. številka.	Maribor, dne 31. decembra 1915.	Letnik VIL
®’Wfesiìi'fmr. —	IiMÌMb HBfflBw HB jjjHHHnfiBBHHSi Hi HSBi ftrttapSsi m m
Novi boji na ruskem bojišču.
Na ruskem bojišča vedno silovitejši in obsežnejši boji. — Na Dobe d >b'k- ni«n ti boji z minami. — Na Tirolskem ustavila naša artilerija italijanske napadalne p< /, ose. _ Vi j .gki guverner v Srbiji. — Boji pred Solunom se kmalu začnejo. — Avstrijski ujet ji ki v Ai b ni ji.
Vabimo na naročnino.
Storili smo svojo dolžnost! Trudili smo se, da je list kljub strogi cenzuri prinašal tudi članke in izvajanja, katerih ni bilo citati v vseh drugih listih. S tem smo listu pridobili' nekak individualen zriačaj Kajti večina listov si je v sedanjih časih doslovno e-naka, razlikujejo se le, da izhajajo v drugih jezikih, ali >v različnih tiskarnah z različnimi črkami in papirjem.
Tudi v bodočem letu hočemo ostati svojim načelom zvesti: izdajati za slovensko ljudstvo list, ki bo negoval stare ideale slovenskega ljufdstva: /vero, narodnost in patriotizem. Seznanjal bo čitatelje v kratkih potezali z vojnimi in svetovnimi dogodki, izbiral iz povodnji najrazličnejših novic Zanesljive in resnične ter se posebno trudil, da bo slovenski narod pravočasno in povoljno poučen o vsem, -kar se tiče njegovih pravic, njegovih želj, njegovega obstanka in njegove pozicije med drugimi avstrijskimi narodi.
Čeprav naš list ni 'dnevnik, vendar si je priboril med slovenskimi časopisi Častno mesto. To izpričuje za dvakrat na teden izhajajoč list, nenavadno veliko število naročnikov, nad 5000. Naročnike imamo iz vseh slovenskih pokrajin, največ kajpada iz Štajerske, potem iz Kranjske. In iz Hrvaške. Posebno nas veseli, da se je naš list začel giriti zadnji čas tudi po Kranjsk e m, kan nam je v znamenje, da čvrst naroden, ton ugaja tudi našim kranjskim bratom.
Zvest, telesno in duševno zdrav slovenski narod je za Avstrijoi največja opora, 'najmočnejši jez proti vsem nasprotnikom. 'Dokler se Slovenci lahko ponašamo s temi lastnosti, se nam ni treba bati bodočnosti. Za to moramo na eni strani gojiti te čednosti v našem narodu, na drugi strani pa smo z ozirom na te lastnosti opravičeni zahtevati, da se nam dovoljujejo vse pravice, ki so takjemu narodu za življenje in obstoj potrebne. Mi Slovenci nimamo slabe vesti pred sodbo avstrijske javnosti, za to lahko nosimo ponosno vzdignjeno glavo ter si iščemo svojega prostora v prvi Črti. V tem smislu je in bode vedno govoril naš list in mi vemo, d a n aŠ glas ni več glas upijočega v pušča,Vi,
Trdno naslonjen; ' na mišljenje in Čustvovanje slovenskega naroda se bo naš list vedno z vsemi silami in z vsem naporom zavzemal za to, da vstane po tej strašni, krvavi vojski enotna, vsem narodom1 pravična, mogočna in n e p r e -m a !g 1 j i v! a A v s t r i j a. da se niti žarek iz sijaja, s katerim je obdana cesarska krona naših Habsburžanov, ne zatemni, in da o-stane našla monarhija, oprta na moč naše enotne arma d e, neodvisna v vsakem oziru. Kdor zna razbirati sedanje časovne toke, bo nam priznal, da te naše besede niso prazne besede.
Da se te naše ideje globoko zasidrajo v duše našega slovenskega ljudstva, da se zbere četa odločnih Slovencev, odločnih pristašev neodvisne Avstrije in braniteljev nedotakljivosti habsburških pra-
i vic, v to svrho vabimo na obilno naroebo na naš list. j j Slovenci in Slovenke — vstopite v naš krog! j „'Straža'“ stane celoletno 10 K, polletno 5 K, če-j triletno 2.00 K, mesečno 1 K.
Vsem Slovencem v novem letu božji blagoslov!
M rovni cilji
Švicarski list „Neue Züricher Zeitung“ je priobčil pod naslovom „Mirovni cilji“ članek, ki se peča o mirovnih ciljih, ki so baje razširjeni v poučenih nemških krogih. Članek razpravlja v glavnem sledeče: Podlaga za začetek mirdvnih pogajanj se v nemških krogih sledeče razlaga:
1.	B e 1 g i j i bi se naj pustila njena neodvisnost in samostojnost, če se ne bi s pogodbami ali Kakimi drugimi prisilnimi določbami onemogočilo, da ne bi v prihodnje prišlo do dogodkov, ki so se zgodili leta 1914 (ko Belgija ni pripustila, da bi nemške četo korakale skozi Belgijo). Popolno podjarmljenje Belgije bi celo nemška veleindustrija skušala z vsemi silami zabraniti, ker bi vsletl opustitve carinskih zafvornic nastale v Belgiji žalostne razmere, dokler so položaj belgijskih delavcev s posebno tovarniško postavo tako ne zajvaruje, kot v Nemčiji, Prodno pa so sjslene carinska zveza Nemčije z Belgijo, se zahteva, da se ista v dobi petih let do dobra prouči. A Belgija bi pa morala Nemčiji plačati vsako leto letno vojno odškodjnino in sicer v visočini dosedanjih vsakoletnih belgijskih izdatkov za armado. Nemčija bi si do časa, dokler ji Belgija ne bi popolnoma, izplačala vojne odškodnine, pridržala policijsko silo nad Belgijo.
2.	Ziaisedeno Irancosko ozemlje bi se brez nadaljnjih pogajanj odstopilo Franciji. Tudi vojni odškodnini bi se Nemčija odpovedala, ako bi Francija onih 18 milijard, 8dL jih ima dobiti od Rusije, prepustila Nemčiji. Samoobsebi umevni pogoj za ta sporazum s Francijo bi bil, da vrne Anglija Nemčiji vse odvzete ji naselbine in da se izprazni mesto Calais,
3.	Poljska naj bi postala popolnoma samostojna in nepristranska država pod, kakim nemškim knezom kot kraljem. Z'a to pa bi morala Poljska plačati Nemčiji vojno odškodnino na isti način kot Belgija. Zgodovinski želji Rusije, da bi dosegla pot do morja, bi se ustreglo s tem. da se ji dovoli izhod k Perzijskemu zalivu.
4.	11 a 1 i j a bi se morala odpovedati zasedenim turškim otokom, za kar bi se ji dovolilo, da o-hrani svoje dosedanje posestno stanje.
5.	Bolgariji se seveda mora odstopiti Ma-cedonija, ravno tako tudi Niš in ozemlje do Smedero-’ ega ob Donavi. Prejšnja Stara Srbija bi naj ostala samostojna, ali pa bi se združila s Crno-goro v skupno kraljestvo.
6.	A 1 b a n i j a bi naj obdržala svojo neodvisnost.
7.	Zahteve Rumunije in Grčije pa še v tem trenotku niso popolnoma dognane.
Upamo, da je dolžnost nepristranskega Časopisja, da začne z razpravami o; temeljnih zahtevah bo-
! dočega miril. Brez dvomu se lahko trdi. da bi te zahteve bile v slučaju nadaljnih zmag Avstrije in Nemčije še ostrejše. Varamo se, ako mislimo, da bi Nemčija kljub globoki želji po miru, y slučaju, da bi njeni sovražniki odklonili ponujano roko v spra/vo, ne posegla z novim srdom po meču.“
Tako piše švicarski list,
ai
* #
Berolinski uradni Wolìfov urad pripominja k temu izvajanju, da niso nemški urajdni krogi ž njim v nobeni zvezi.
Berolinska .„Vossische Zeitung“ piše k članku gorej imenovanega švicarskega lista: „Nemogoče je nam, k posameznim točkam zavzeti svoje stališče, a v več ozirih je uradni dementi popolnoma na svojem mestu, posebno kar se tiče Italije in Poljske. Vivici gotovo ni neznano, da še Nemčija z Italijo do sedaj ni v vojnem stanju. Ureditev spornih zadev z I-talijo je končno samo stvar Avstrije, za kar pa Nemčija ne more lahko staviti kakih predlogov. Glede Poljske pa se tudi ne more govoriti samo o mirovnem pogajanju z Nemčijo. Nemčija se je skupno z Avstrijo vojskovala in rajdi tega se bomo tudi skupno s svojo zvesto vojskujočo tovaršico pogajali glede mirovnih pogojev. Isto velja tudi glede — (Turčije in Bolgarije.“
Socialna demokracija o Avstriji in miru,
Na zborovknju avstrijskih socialdemokratičnih poslancev nemške narodnosti, ki se je vršilo pred nekaterimi dnevi na Dunaju, je govoril med drugimi tudi poslanec dr Viktor Adler o političnih dnevnih vprašanjih ter podal v obširnem proizvajanju sliko o žalostni sedanjosti ter pogled v negotovo bodočnost. Rekel je:
Govoriti ni bilo nikdar poprej bolj potrebno, kakor dandanes in tudi nikoli ni bilo bolj oneirrgrčeno. Časopisje se nahaja pod cenzuro v vseh: oblikah in Vj vseh stopnjah. Tukaj vsaj je malo prostora- prostega za obrambo. O Avstriji po vojski se ho moglo priti šele takrat do utemeljenega razumevanja, ko bo mogoče spoznavati s sigurnostjo temeljne črte te bodoče Avstrije* Sele takrat bo tudi za našo (socijaldemo-kratično) stranko mogoč kak! načrt za dejanja. Za sedaj je mogoče ugotoviti ’z vso odločnostjo le tista temeljna načela, za katera se je socijalna demokracija že davno potegovala, za načela, ki so splošno življenjski pogoji države in narodov, združenih v tej državi in katere spaja trajna skupnost usode: da se odstrani v državi, deželi in v občini z resno demokracijo narodnostni prepir, da se uvede n a r o d n (a, avtonomija ter da se izvrši temeljita preosnova uprave,
K vprašanjem, ki se bodo morala, rešiti po dokončani vojski, se morajo prištevati vprašanja, katera se presojajo pod imenom „gospodarsko z -b 1 i ž a n j e z N e m č i j o“, , ali ustanovitev „srednje Evrope.“ Samoumevno sploh ni potrebno dokazo-
vati na dolgo in široko, da bi nam bilo načeloma zelo ljubo, če bi se odstranile vse meje, ki ločujejo narode. Tudi „zbližanje“ Avstrije in Nemčije v duševnem, političnem in v gotovi meri tudi v organiizatori-Čnem pomenu bi morda ne pozdravila nobena druga skupina s tako radostjo, kakor ravno delavski sloji Avstrije in Nemčije. Tudi stremljenje za kolikor mogoče tesno združenje obeli držav v gospodarskem o~ ziru najde pri nas popolno umevanje. Pač pa razumevamo mi to skupnost drugače kakor ljudje, katerim je pred očmi samo skupnost strelskih jarkov in carinskih zavor. Kratko rečeno, mi hočemo sicer, da bi prišlo do tesnega zbližanja, toda to zbližanje ne sme imeti nobenega ofenzivnega in izzivalnega značaja, ki bi bil naperjen proti ostalemu evropskemu svetu. Tudi ne sme biti pretveza in orodje za visoko varstveno carino za agrarce in industrijske magnate. Vse drugo pa svoj čas, ko bodo poprej dobili sedaj še megleni načrti trdnejšo obliko. Imeli smo opetovano dovolj priložnosti, se o tem predmetu razgo-varjati s strankinim predsedstvom« nemške socijalne demokracije in upamo, da se bomo mogli v ponovnih skupnih posvetovanjih zediniti glede temeljnih načrtov.
Toda vsa ta vprašanja stopijo, kar se tiče važnosti in nujnosti, v ozadje, V ospredje stopi vprašanje o končnem miru. Koliko trpe vsi narodi v-sled vojske, pod kakšnimi žrtvami se prenaša najne-znosnejše, to vemo vsi in to so nam prav jasno slikala vsa poročila, došla iz vseh krajev države. Bližnji upoklici starejših letnikov bodo napravili žrtve še mnogo občutnejše. K temu še pa pride, ker uvide-vajo vsi ljudje vedno jasneje, da je obrambno delo izvršeno in se nadaljuje vojna, ker se ne more priti do mirovnih pogajanj. Vsled tega je smatrala, soeijalno-demokratična skupina za] svojo samoumevno dolžnost, opetovano in nujno opozarjati vlado, da si želijo delavski sloji, na katerih ramah sloni naj večja teža vojnih žrtev, vsak dan z naraščajočo živahnostjo končnega miru. Neumorno smo tudi ponavljali poizkuse, da zopet obnovimo vsled vojske zrahljane in deloma pretrgane vezi med mednarodno socijalno demokracijo. Upamo in imamo prepričanje, da se bodo tudi v deželah, v katerih je bilo najtežavnejše, polagoma zboljšali za dosego tega potrebni pogoji. Ker mi Avstrijci ne moremo govoriti, so v našem imenu izrazili našo željo po miru v nemški državni zbornici naši nemški sodrugi in sicer po poslancu Scheide-mannu in bodi jim izrečena tem potom prisrčna zahvala za to. Avstrijski social demokratični delavpi, moški in žene, so prevzeli raidevolje na svoje rame vse dolžnpsti, katere jim nalaga obramba 'države, so radevolje doprinašali vse žrtve, katere so zahtevale in Še sedaj zahtevajo potrebe vojne. Pridružujejo se pa milijonskemu zboru, kojega glasovi se najsveča-nejše razlegajo po vseh deželah in v vseh jezikih, da se napravi konec vojnim grozotam in da se doseže toli zaželjeni mir.
Po dr. Adlerjevim govoru se je razvila živahna debata. Končno je bil sprejet predlog, da se izreče socialni demokraciji v Nemčiji zahvala za to, ker je njen govornik poslanec Scheidemann izrazil v nemški državni zbornici željo avstrijskega delavstva po miru ter izrazil najdo, da se utegne posrečiti s-praviti do veljave na vedno močneje učinkujoči in prepričevalni način prošnje vseh trpečih ljudstev za mir.
Poljsko vprašanje,
„Glos Narodu“ piše, da vprašanje med Poljskim klubom iu vrhovnim narodnim odborom še sedaj ni končno urejeno. Poljski klub se bo po vstopu socialnih demokratov sicer okrepil, a po mnenju poljskih časopisov vendar ni kos svoji nalogi. Čudijo se, kako da se pod dosedanjim predsednikom Bilinskim Še nikpli ni zbrala parlamentarna komisija Poljskega kluba. Ironično izražajo svoje občudovanje, da i-majo tako krepkega in samozavestnega predsednika, a mislijo, da tudi najsposobnejši človek ne more sam voditi poljskje politike in reševati vseh težkih vprašanj o bodočnosti Poljakov.
Poljaki se čudijo, kako da vodilni poljski politiki tako molčijo o poljskem vprašanju. Poljaki že od Napoleonovih časov niso doživeli tako važne dobe, kakor je sedanja. In res se slišijo plemeniti glasovi o poljskem vprašanju. A „jNova Reforma“ se čudi, da so to samo glasovi ogrske opozicije, ne pa Poljakov. Ce pojde tako naprej, se važnejša poljska v-prašanja rešijo brez Poljakov. Voditelji poljske politike naj se potrudijo, da poljske legije ne bodo kar tako zastonj prelivale krvi za domovino. Ce niti vrhovni narodni odbor in niti Poljski klub ne zmoreta tega dela, naj se pa ustanovi še novo vodstvo. Zbe-
I re naj se nekoliko najodličnejših poljskih mož in naj l se zavzamejo za domovino.
Zanimivo je, da liberalno demokratična „Nova j Reforma“ pozivlje poljsko plemstvo k vodstvu poljske j politike. V monarhičnih državah ima plemstvo vedno j' še važno ulogo. Poljaki imajo veliko visokega in za-! res odličnega plemstva, ki se je vedno zavedalo svo-I jih pravic, naj se tedlaj zave tudi v svpjih narodnih I dolžnostih. Kadar so v zadnjih letih aristokraciji o-] čitali politično nedelavnost, se je izgovarjala, da je i sedanji čas preveč demokratičen in da aristokratom j noče priznati odličnega mesta. Sedaj pa piše „Nova i Reforma“, da kot liberalno demokratično glasilo v i-! menu poljskih demokratov prosi poljsko aristokracijo, j naj se loti narodne politike, naj stopi na čelo poljske j politike. „Aristokraciji ponujajo najodličnejše rejzer-I virane prostore. Torej na delo!“
j Bolgarsko bojišče.
Bolgarsko sobranje je car Ferdinand osebno o-tvoril. V svojem prestolnem govoru niti, z besedico ne omenja razmerja Bolgarije do Rusije. Sobranje jo vladi dovolilo vse za vojsko zahtevane kredite,
Rusija je ocividno opustila namen, napasti Bol-! garijo. Po morju je pot prenevarna, pen suhem pa vo-!i di skozi Rumunijo, katera prehoda ni hotela pripu-I stiti.
Položaj, ob bolgarsko-grški meji 1 je popolnoma I neizpremenjen. Toda dolgo menda ne bo tako ostalo j Uradna poročila pravijo, da je general Mackensen I došel v Sofijo in se pedal v svoj glavni stan. Menda j so pogajanja z Grčija dovedla do sporazumljenja in l krvavi ples s četverosporazumom se lahko začne, j Cetverosporazum se v svojih listih baha, da je So-; lun nezavzeten, ker je tako izborno utrjen. Kaj je dalj nes nezavzefao?
O bolgarskih četah, M zasledujejo Srbe, se j poroča., da se borijo pri Elbasanu, O izidu teh bojev \ Še ni poročil.
j Prihodnji teden velika bitka.
Atenski list „Hestia“ poroča dne 28. decembra j iz Soluna: V krogih četverosporazumovih vojskovođi! j in politikov v Solunu se pričakuje, da se bo najbrž j sredi prihodnjega tedna razvila na grškem ozemlju j med Solunom in Dojranom večja bitka, i •
B tka pred Solunom.
Posebni poročevalec Wolffovega urada poroča iz Aten, da bo Grčija v bojih, ki se bodo prihod-d n j e dni bili an gleško-francosMml ter avstrijsko-bolgarskimi-nemškimi četami v prostoru severno od Soluna, ostala nepristranska.
V Solunu in okolici 1.100 topov.
List „Echo de Paris“ piše, da je Solun glede artilerije v vsakem oziru preskrbljen. Le število moštva je Še vedno premajhno za uspešno napadanje sovhažnih postojank, oziroma hrambo Soluna. Angleži in Francozi so dosedaj izkrcali v Solunu nič manj nego 1100 topov, Večje število baterij večjega in pa manjšega kalibra pa je Še na potu. Okrog Soluna so Angleži in Francozi) potegnili 80*0 km bodeče žice. Srbi morajo noč in dan utrjevati angleško-irancoske postojanke.
Solrm
Iz Soluna se poroča: Avstrijci, Nemci in Bolgari se pripravljajo na odhod iz Soluna, mnogi so že odpotovali v notranjost Grčije. Te dni se pričakuje, da bodo avstro-ogrski, nemški in bolgarski konzuli zapustili Solun, ker bodo Angleži proglasili nad mestom obsedno stanje. Angleži noč in dan utrjujejo svoji obrambni črti. Prva obrambna Črta je pri mestu Kilindiru (severozahodno od Soluna), druga pa pri Solunu. Na polotoku Kalkidike so Angleži že na različnih mestih izkrcali novih čet ter so črto jezer na otoku utrdili. Anglija ima namen, potem ko bode morala Solun zapustiti, se na polotoku Kalkidike odločno braniti.
B n *
Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je na zborovanju poslancev vladne večine pred otvoritvijo bolgarskega sobranja v posebnem govoru izjavil, da je Bolgarija sedaj v dobi, ko se bodo razširile niene meje. Povečanje Bolgarije je delo celega bolgarskega naroda in ne samo vlade. Vsa ozemlja, na katera so stopili bolgarski vojaki, bodo ostala bolgarska last.
Bolgarska uprava na zase' deaem srbskem ozemlju.
Na vprašanje, kako bo uredila Bolgarija upra-! vo zasedenega srbskega ozemlja, je odgovoril bol-[ garski minister za notranje zadeve Popov sledeče: „Uprava zasedenega srbskega ozemlja bode trojna: Za Macedonico, ki se puti popolnoma bolgarsko, za ozemlje med mesti Pirot, Vranja in Niš, kjer je bilo 30 let premalo za iztrebljenje bolgarskega jezika, in končno za ozemlje severno od Niša in Pirota, katero je srbska vlada v enem stoletju močno posrbila, iz-\ vzemši mesto Negotin, kjer se najdejo ravno take Še-! ge, običaji in nošnje, kakor v Viclinu.
Uprava je dobila nalog, da mora storiti vse { potrebno, da se ljudstvo pomiri ter da ji bo zaupalo.
< Nastopati mora kot rešiteljica svojih bratov iz tlačan-I stva, ne pa kot osvajateliica ozemlja. Novo upravo čaka težko delo, ker je ozemlje v gospodarskem in državnem oziru popolnoma opustolšeno. Srbi so odstranili vse arhive, vse zemljiščne in davčne knjigo in bolgarska uprava bo morala vse nanovo urediti. To pa zahteva zelo veliko časa,
Needinost v grškem ministrstvu.
Atenski list „Nea Hellas“ objavlja očividno nasprotujoča si nabiranja, ki se pojavljajo \ Skuludi-sevem ministrstvu glede presoje stališče Grčije. V sedanjem ministrstvu je zaznamovati tri struje. Ministrski predsednik Skuludis jej mnenja, da bi se morale četverosporazumove zahteve sprejeti brez vsar kega pridržka, ker M sovražno stališče Grčije imelo za posledice nove nasilnosti od strani četverospora-zuma. Druga skupina, ministri Theotokis, Rhallis, Dragumis in Michelidakis, je naziranja, jda M so morala, kolikor le mogoče, zavleči pogajanji med Grčijo in Četverosporazumom. Tretja skupina, takozvana Gunarisova skupina, je pa mnenja, 'da bi bilo najboljše, Če bi se Grčija brez pomisleka pridružila Avstriji in Nemčiji ter njenim zaveznicam. Na ministrskem posvetovanju o zunanjem položaju Grčije se je izjavil Gunaris na pripombo, da bi utegnila v tem slučaju stegniti Anglija svoje roke po Atenah in zasesti glavno mesto Grčije, sledeče: „Zakaj bi mi ne prestavili glavnega mesta v Lariso, kamor ne morejo pasti krogle angleških in francoskih topov?“
Grčija zopet protestira.
Atenska poročila pravijo, 'da je grška vlada zoper utrjevalna dela, ki jih vršijo četverosporazumove čete v Solunu in okolici,, že drugokrat energično, protestirala.
Grčija dovolila bolgarskim četam prest p na grška tla.
Sofijski uradni list „Narodna Prava“ piše dne 27, decembra:	Grškla vlaida je naznanila po svojem
poslaniku bolgarski vladi, da Grčija nič več ne ugovarja, če prestopijo bolgarske čete na, grško ozemlje, če bi bilo to neobhodno potrebno v interesu skupnih vojnih podvzetij osrednjih velevlasti in njenih zaveznic.
Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je vzel to obvestilo na znanje ter je opetovano povdar-jal, da prihod bolgarskih čet na gršKa tla no bode škodoval grškim interesom, nasprotno, bolgarske čete bodo branile grške interese.
Naše armade oh grški meji.
.(Daily Mail“ javlja:	Sovražna (avstrijska m
nemška) armada, ki je zbrana ob grški meji, šteje pol milijona vojakov ter je oborožena z močno artilerijo.
„Až Est“ ve povedati, da hočejo Francozi in Angleži izbojevati odločilno bitko na višinah pri Kil-kisu (južno od jezera Dojran). Grška vladSa da še ni dobila nobenega jamstva, da Bolgari ne bodo vdrli na grško ozemlje.
B ig * < srcu Albanije.
Italijanski listi poročajo dne 26. dec,:	Srbski
kraljevič je izjavil, ko je prišel v Italijo,, po nekem kavalerijskem stotniku, da se je zbrala srbska konjenica v kraju Sia, srbska pehota pa izkuša z brzi-mi pohodi priti v Valono, da se združi z italijanskimi četami. Pri Elbasanu se že tri dni bijejo Srbi z Bolgari.
B leari zasedli Elbasan.
Lyonski list „Nouveliste“ poroča, da so se Srbi pred Elbasanom zadnjikrat postavili v Bran in so z
ostanki svojih öet sprejeli boj z Bolgari. Bolgari so Srbe po večdnevni srditi bitki porazili. Bolgari so zasedli Elbasan. (Uradno Se (ta vest do scida.j ni potrjena.!
Albanci se pridružujejo Bolgarom
Iz Drača se poroča, da je Esad-paga zapustil Drač, kier mu Italija ni poslala na pomoč vojašKih bet. .Več tisoč Albancev se je piridružilo Bolgarom, ki projdirajo čez Albanijo vedno dalje proti Adriji.,
Za Val ono.
Iz Aten se dne 26.. decembra poroča:	Grška
vlada je naročila svojemu poslaniku v Rimu, da naj poizve pri italijanski vladi glede obsega in smotra i-talijanskih podvzetij pri V aloni. Italijanska vlada, je podala najboljša zagotovila ter je še celo prosila za sodelovanje Grčije, da svoje pričeto podjetje srečno dokonča.
Po poročilih listov se nadaljujejo' pogajanja med obema vladama. Obe vladi sta se zedinili, da se morajo zajamčiti pravice, katere si je pridobila Grčija do današnjega dne na ozemlju pri Valoni.
Italijanske čete v Valervi.
'Milanski listi poročajo, da so se italijanske čete, ki so se izkrcale v Valoni, utaborile v mestu in okolici.
Italijani ne prekoračijo grške meje.
Italijanski poslanik Bosdari v Atenah je pooblaščen od svoje vlade podal grškemu ministrstvu izjavo, da italijanske Čete, ki se nahajajo v Valoni, ne bodo prekoračile grške meje.
Srbska.
Öasnikarji gonijo kralja Petra po celem Balkanu in po Italiji okoli. Edina (francoska) uradna vest pravi, da je odpotoval v Italijo, ne da bi se imenovalo ime bivališča, Bolanega Putnika nadomesiuje general vojvoda Mišič.
Srbske čete, brez topov in municije, stojijo zdaj pri Elbasanu in Skadru. Vkrcati in v Solun prepeljati ni mogoče, ker naša mornarica v Adriji ostro straži sovražno gibanje.
Bolgarski ministrski predsedniki Radoslavov je sobranjski večini1 izjavil, da se bo Bolgarija do tam, kamor bodo prišli bolgarski vojaki, razširila. STudi Bitolj ho bolgarski.
Vojaški guverner v Srbiji.
Z Dunaja se poroča, da bo baje vojaški poveljnik na Dunaju, podmaršal grof Salis-Seewis imeno-,van za vojaškega guvernerja v Srbiji.. Vodstvo vojaškega poveljstva na Dunaju se namerava poveriti podmaršalu Przyborskiju.
Avstrijski ujetniki v Albaniji
Budimpeštanska komisija za podporo vojnih u-jetnikov je dobila dne 29. decembra od gršk© kneginje Ypsilanti iz Aten sledečo brzojavko:
Avstrijski in ogrski vojni ujetniki se nahajajo v Albaniji in sicer med Dračem in Valono v naslednjih krajih: Koibaza, Lazana in Fieri. Ti kraji ležijo približno 20 km od obrežja.
Ostanki srbske armade.
Posebni poročevalec berolinskega Wolffovega urada poroča dne 29. decembra iz Aten: Ostanki srbske armado so došli v Elbasan in Skader. Skupna moč razbite srbske armade znaša 40.000 mož. Srbi nimajo ne topov ne streliva.
i Kralj Peter v Italiji.
,„|Agence Havas“ poroča iz Rima. da je srbski kralj Peter došel iz Valone v Italijo.
Putniku pešajo moči.
Amerikanski vojni poročevalec na Balkanu poroča, da je vojvoda Putnik,, vrhovni poveljnik srbske armade, duševno in telesno popolnoma potrt. Srbi pa Putnika tako obožujejo in iz nekega praznoverja do njegove osebe ne pripustijo, da bi odložil vrhovno poveljstvo.. Putnik je bil že tedaj, ko se je srbski glavni stan nahajal v Mitroviči, tako oslabljen, da niti sedem stopnic, ki so vodile do njegovega stana, ni mogel brez opore prestopiti. Ko se je srbska armada
umikala iz Srbije, so vojaM zbili za silo nekako nosilnic© in so nesli svojega poveljnika čez hribovje v Skader.
V 'Moskvo je došlo veliko štetvilo francoskih in belgijskih inženirjev, ki bodo nadzorovali dela v tovarnah za izdelovanje municije.
Crnogorsko bojišče.
K ö ve so via armada stoji v sandšaku ob reki Tari, severno od Berane in izhodno od Plav. Neprestano se vršijo ljuti boji. Seveda je njih obseg radi goratega ozemlja omejen. Crnogorska .poročna soi zadnje dni poročala neprestano o lastnih zmagah. Toda to so bili le spopadi patrulj in predstraž, Glavna naša armada stoji trdno na svojem prostoru. Dovoz živil in municije funkcionira brez pogreška.
Crnogorski armadi, pri kateri se nahajajo tudi srbske čete, poveljuje srbski general Stepanovič. Poveljniki posameznih skupin so Martinovič, Miši: in vojvoda Vukovič.
Rusko bojišče.
Na ruskem in franc« slcem bojišču je mir prenehal, začeli' so se hudi boji. Na ruskem bojišču se je začela ruska ofenziva na Sveti večer in sicer ob besarabski meji. Artilerijski ogenj je bil strašen. Sovražna infanteria je izvajala naiskok za naskokom. Toda kljub velikanski uporabi municije in človeških žrtev se dosedaj sovražniku ni posrečilo predreti naših front.
Kakor v jeseni, prestavlja tudi s«edaj rusko vrhovno vojno vodstvo ofenzivo z ene točke na drugo. Najprej so Rusi napadali ob besarabiski meji, potem v izhodni Galiciji na izhodni strani reke Strypa. In najnovejša poročila pravijo, da se tudi dalje severno ob Ikvi in Putilovki pripravlja «sovražnik na večja podvzetja.)
Na izhodno-gališkem bojišču so bili. posebno hudi boji za obmostje pri Burkanovju. Bojišče je posejano z ruskimi mrliči. Ujeli smo pri Burkanovu 900 mož in 2 častnika
Francosko bojišče.
Angleži in Francozi so kakor Rusi začeli z o-fenzivo. Najhujši boji so v Vogezih na nemških tleh. Uspehov nobenih
Prejšnji mornariški minister Churchill se je z bojišča že vrnil ,v Anglijo. Se je hitro naveličal,
Francija se trudi., da hi tudi čet/verosporazumo-va diplomacija imela skupen ožji odbor,- ki bo postopal enotno in hitro. .Toda Anglija v to noče privoliti. Potem bi ne mogla več tajjo izrabljati svojih zar veznikov.
Turška bojišča.
Na Galipolju ostale francosko-angleške Čete nimajo sedaj nič kaj 'dobrega, Deloma so izpostavljene artilerijskemu ognju od treh strani. Raz ven tega je sedaj ob Dardanelah thdi skrajno neprijazno vreme: veliki viharji, megla, dež in sneg. Mornarica vsled tega vremena ne more povoljno podpirati izkrcanih čet.
Nameravani turški napad na Sueški prekop in Egipt ima v Angliji že svoje posledice. Kabinet je sklenil predlagati zbornici splošno vojaško dolžnost.
Iz Mezopotamije in Kavkaza ni poročil.
Nemčija posodila Turčiji 480,000.000 K.
Turška vlada je najela v Nemčiji 480,000,000 K vojnega posojila.
Egipt v obsednem stanju. |
Švicarski listi poročajo iz Milana:	Egiptsfca
vlada je proglasila obsedno stanje Čez cel Egipt„ Do sedaj se je obsedno stanje raztezalo samo čez okrožja, ki mejijo ob Sueški prekop.
Srditi boji pri Cerne /icah.
Dne 29, dec. se poroča iz Cernovic :	Srditost'
bojev ob besarabsko-bukovinski meji, ki so se pričeli na Sveti večer, dne 24. dec., je brezprimerna. Rusi so na bojni črti, dolgi 5 km, zbrali čez 200 topov in tri divizije infanterije. Včeraj, dne 28. decembra, je dosegel boj svoj višek. Bobneči ogenj je trajal od 27, dec. od polnoči do 28. dec. ob eni uri popoldne. In med tem časom so sovražne kolone z naskoki napadle naše postojanke 14krat. Na stotine mrličev ;je obležalo v prvih vrstah naših žičnih ovir,. Ruski polk iz Odese je imel grozne izgube. Število mrtvih in težko ranjenih znašla na ruski strani čez tisoč. Ranjeni Rusi so pripovedovali dopisniku lista „Neues W, Tagblatt“ „Kar smo tukaj doživeli, je bilo naravnost strašno. To ni bil več pekel, bil je le dan božje sodbe.“ Ranjen kozaški podčastnik je pripovedoval: „Rekel sem svojemu poveljniku: Ne pošlji nas v ta strašni ogenj. Ne boš nas več videl. Poveljnik pa_ je odgovoril :	,„M ora biti! Car zapoveduje,
da moramo vzeti C e-r n o jv i c e. Sli smo v boj in jaz sem imel prav. Moj poveljnik je sedaj samo kup krvavih kosti.“
Dve ruski stotniji zakopani.
Na neki točki zahodno ojd. Bojana (ob besarabski meji) so ob priliki ruske ofenzive ob božičnih praznikih naši težld topovi štirikrat izborno zadeli. Dve sovražni stotniji ste bili po teh vseh strelih popolnoma zakopani. Naša infanterija je v teh bojih izvršila čudeže junaštva. Ruši so naskakovali, v 16 do 18 tesno druga drugi sledečih vrstah. Prve so takoj popadale vsled silnega ognja naših topov, strojnih in infanterijskih pušk. Drugi so se borili mož proti možu. Po izpovedbi ruskih ujetnikov je padlo na ruski strani več visokih častnikov, med njimi tudi polkovnik iz visokega ruskega plemstva. U stanki njegovega polka so Še štirikrat napadli Avstrijce, da bi rešili svojega poveljnika iz območja sovražnega o-gnja. A za sedaj še nihče ne ve, ali še polkovnik živi ali ne. Med bojem so avstrijski in ruski zrakoplovci obkrožili bojišče. Naš dvokrovnik je uspešno in zmagovito napadel dva ruska zrakoplovca.
Mnogo ruskih krogel je padalo med bojem na romunsko ozemlje. Zvečer je boj nekoliko ponehal, le ogenj tonov se je še deloma nadaljeval. Prebivalstvo v Cernovicah je zasledovalo dogodke na bojišču z veliko napetostjo. Naše poveljstvo je od časa do časa poročalo o položaju.
Busija upoklicala letnik 1918 pod orožje.
Ruski car je odredil upoklic nabornega letnika 1918 pod orožje in sicer v začetku' mesca januarja.
Angleške priprave v Egiptu.
t
-„[Secolo“, ^Giornale d’Italia“, in „[Stampa“ objavljajo iz Egipta : Angleško poveljstvo, glavni stan se nahaja v Kairu, je zbralo veliko Burov, avstralskih in novozelandskih čet z mnogimi topovi in je razširilo povodenj v severozahodnem kotu Sinajskega polotoka. 'Železnice, ki vozijo k Sueškemu prekopu, so deloma izpopolnili v dvotirne. Drugi tir delajo tudi na progi Zagazio—Ismailia. Angleško poveljstva bolj kakor izhodna meja skrbi zahodna. Senusi namreč že sto prekoračili mejo in so si tam na škodo I-talije in Anglije uredili samostojno ozemlje, katero lahko branijo s Številnimi topovi in strojnicami. Zdi se, da prodirajo po karavanski cesti, M se spoji pri Fayounu, ■ južnozahodno od Kadra.', s cesto v Nilski dolini, Angleži so zbrali ob karavanski cesti močne čete, da ustavijo Senuse, ker če se jim to ne posreči, se boje ustaje med domačini v Egiptu.
Buri ob Sueškem prekopu.
„Baseler Nachrichten“ poročajo iz Rima:	Več
polkov Burov je došlo ob Sueški prekop. Burski polki so bili prvotno določeni za nemško Izhodno Afriko.
Italijansko bojišče.
Italijanski glavni stan se nahaja v starem slovenskem mestu Videm. Italijanski kralj je živčevno zelo bolan; njegovo vedenje je razburjeno, njegovo oko motno in nemirno. V vojski je verolomni kralj žo popolnoma osivel. General K adorn a se smatra za največjega vojskovodje cele Evrope. Toda svojega italijanskega značaja ne more popolnoma zakriti. Tudi Cadorna je sfrahopezljiv. Ker se mu drugega daleč' za fronto ni bati, se boji naših zrakoplovov. Pisarno generalnega štaba je dal tako pokriti, da je zavarovana pred bombami. Spi pa v različnih staijpRj^ajjii, da bi se ne moglo izvedeti za njegovo ^ayOjlil^'j
Na fronti se izvršujejo le n^nj^ß^(y^;egat.9j
Švedski polkovnik! htl^UÈfgè*
Iz Stackholmaose; du© $8.« ,-deeg mfera « «ur ad j», m>-
ročaji, nIßV9 do) iuta oiq Jod iöoloo 93 (nei di.'si. ii ainds-itoq nnnvnSib 93 eb ,ii9rn id lol v dixsj
Polkovnik Ackermann poroča v švedskih listih o utiših. ki jih je dobil na avstrijski ironti v Tiro-iah, na Koroškem in ob Soči. V tirolskem, koroškem in primorskem ljudstvu' vlada duh in odločnost, katero si je težko predstavljati. O soški fronti se je polkovnik Ackermann sledeče izjavil: Dejstvo je, da niso prišli Italijani nikjer naprej. Cas, ko hi Italijani lahko dosegli kak uspeh, je že potekel. Med avstro-ogrskimi četami vlada izvanredno dobro razpoloženje in zaupanje na zmago, ki je tako veliko, da. segniti ne da popisati. Na tej fronti se lahko vidi odločna in najspretnejša utrjevala m dela, ki so prikrojena naravnim postojankam. Pri četah se opaža izvanredna vstrajnost in sicer ne samo na fronti, ampak^ tudi med vojaškimi oddelki za fronto, kateri dovažajo potrebne reči za armado.
Novi up Mici v Italiji
Italija je vpoklicala pod orožje na dne 10. jan. 1916 vse vojaške osebe zadnjih treh nabornih letnikov, ki so bile iz kateregakoli vzroka dosedaj oproščene od votaške službe. Število vpoklicanih znaša 180.0*00 mož.
Moč avstro ogrskega in italijanskega brodovja.
Nemški upokojeni pomorski kapitan Persius piše o avstro-ogrskem in italijanskem brodovju med drugim: Linijskih ladij in oklopnih križark je imela lani v avgustu ob izbruhu vojne: 10 ladij z 240,300 tonami, 32 rušilcev, 70 velikih torpedovk in 21 podmorskih čolnpv; Avstro-O grška pa 16 ladij, 19 rušilcev, 24 torpedovk in 6 podmorskih čolnov. Italija je dala! «a brodovje zadnja tri leta 156, 173 in 205, Àvstro-Ogrska pa 104-, 118 in 155 milijonov mark. A potem se ni čuditi, ako Italijani tudi kaj zahtevajo od svoje mornarice. Ali uspeh je Pil doslej vedno le na strani Avstro-Ogrske. — Japonski admiral Togo je rekel v svojem dnevnem povelju dne 20. decembra 1905: „’Moč naše mornarice ne sloni samo na ladjah in topovih, marveč tudi in pred vsem na morajičnih faktorjih, ki šele dajo življenje ladjam in topovom.“ — Moralični faktor na naši strani bo odločeval tudi v Adriji glede končne zmage.
Kumunija ostane brezpogojno nepristranska.
Iz Milana se dne 28. decembra poroča:	Bivši
rumunski finančni minister Marghiloman je prišel dne 27. decembra v Pariz. V pogovoru se je izjavil, da nima Rumunija nobenega namena zapustiti nevtralnosti. Rumunija je in ostane brezpogojno nepristranska.
Jiponska «e prip>*avlju
Ruski listi poročajo iz T oki ja, da se je na tamošnjem denarnem trgu (borzi) pojavilo zadnje dni živahno gibanje. Prišlo je celo do pretepov. V celi deželi se vršijo priprave za vojaška podvzetja. Bojno brodovje je že docela mobilizirano in se deloma že nahaja v kitajskem vodovju. Dogodki na Kitajskem se po celi Japonski zasledujejo z veliko napetostjo. Japonska namreč noče priznati bivšega predsednika Juanšikkaja, za kitajskega cesarja.
Politične vesti.
Skupni program nemških strank. Po enol tmh pogajanph so nmnški krščanski socaltst in »Nem ška narodna zveza« sklenil skupen program. Obe stranki sicer ohranit svoja strankima načela, toda skupno pojdeta v socialnih narodni ) in skupno državnih vprašanjih. V političnem oziru je m prvem rmstubodo r razmerje z Nemčijo. Vzdržati je treba zvezo z Nemčijo. ža'o je troia stremio za prisrčnejšo gospodarsko zvezo z Nemčijo, ki naj bs se stopn evaje z gospodarskim razvojem izpopolnila i v carinsko in trgovinsko zvezo. Trgov nske pogod j be s tretjimi državami naj se sklepajo skupno z j Nemčjo in zagotove naj se primerni trga. Goo o ; darsko razmerje z Ogrsko je treba urediti na day j šo dobo. Program se peča tudi z ureditvijo pol wko- j gai šk h zadev. V notran ji politiki bosta oi e stranki j delali na to, da se izpremeni ustava, v kolikor se ! je io pokazalo po trot no. Tudi poslovnik državnega j zbora bo treba izpremeniti. Državna uprava se j mora reformirati avtonomija dežel pa izpoponti \ V narodnem oziru pa postavlja program splošno j načelo, da se Nemcem v Avstriji zagotovi ono j mesto, kakor ga zahteva interes države. Nemški j jezik naj se določi kot proa etni (ob evaln. uradni) jezik v tol ki meri, da se državnim potrebam in
urejeni upravi popolnoma zadosti. V jezikovno mešanih deželah naj se jezikovnim potrebam druga-jezičnega prebivalstva v šoli in uradu ugodi, »toda, samo po resnični potrebi « Končno se zahteva, da se zagotovi nemški značaj nemških dežel in delov dežel, posebno pa mora prestolica Dunaj dobiti nemški značaj«.
Razpuščena društva v Dalmaciji. Dalmantinsko namestništvo je razpustilo dalmatinska društva : »Hrvatski Sokol« v Spljitu, Omišu in K. Novu; »Pučka Stionica« v Varošu in Lučeču; »Gradjanska Stionica« v Spljitu, »Srpska Sloga« v Spljitu, hrvaš ko politično demokraško društvo v Spljitu ter dal matinski hrvaški akademiški klub.
Prepoved cirilice v bosanskem poštnem in brzo javnem prometu. Iz Sarajeva poročajo: Vojno ministrstvo je prepovedalo uporabo cirilice v poštnem io brzojavnem prometu Vsi naslovi in drage pismene, za pošto namenjene navedbe morajo biti pisani z latinico ali gotico. Podpisi strank s cirilico se smatrajo samo za podkrižanje.
Nemška socialna demokracija za vojsko. Social-demokraški klub v nemškem državnem zbora je predložil strankinemu odboru predlog, da se naj omh 19 socialdemokraških poslancev, ki so glasovah zoper vojno posojilo, izključi iz stranke.
Socijalni demokrat — nemški častnik. V nemški armadi je do sedanje vojne veljalo načelo, da socijalni demokrat sploh ne more doseči oficirske šarže. Od vojne sem je to načelo omajano; že več soci-I jalnih demokratov je dobilo oficirsko šaržo, zdaj celo j urednik precej radikalnega lista »Chemnitzer Volks-i stimme«.
Tudi francoski socialnidemokratje za vojsko. So-
; c alist Gustav Hervé, svojčas goreč antipatnjot, sicer j pa jako spreten časnikar, izdaja v Parizu list »Gu-; erre sociale« (socijalna vojna, ki ga časih tudi av-! strijski Časopisi citirajo, ker je v njem povedana s marsikaka resnica. Zdaj se poroča, da bo Herve z novim ’etom premetal naslov svojemu listu v »La Victorie« (zmaga), da to izrazi pop dno loči ev francoskega socializema od nemškega Glasom poročila korespondenčnega urada pravi Hervé, da se je francoski socializem povrnil k zmagovitim tradicijam, nemški pa se je umstveno in moralično bunkeratimi.
Japonci na Formozi. Japonske oblasti so razglasile razsodbo v veleizdajniškem procesu na otoku j Formozi. Od 1413 obtožencev ie bilo 900 obsoje-j nih na smrt. Namen zarote je bil odtrgati Formo-j zo od Japonske, umoriti cesarja in ministerskega 1 predsednika ter proglasiti na Japonskem republiko.
Cenjenim naročujte mi Današnji j številki smo priložili poštne položnice vsem j naročnikom, torej tudi tistim, ki so že porav-1 nali naročnino. Vse cenjene naročnike, k še j niso poravnali za ’itale na ocnine, prosimo, da I store to cimpreje, najpozneje pa d s 15. januarja j 49 6, da jim ne bo treba nsiwdjati lista. Straž S stane za celo leto 20 K, s jJ leta 5 K in za četrt le a 2 K 50 v.
Sv. Oče in mir. Kakor poraća »Kölnische Volkszeitung« je sv Oče imel dne 25. dec nagovor na 25 kardinalov, v katerem je obžaloval obseg in grozovitost najbolj grome vojne, tožil o razširjenju ; in tr fovratnosti boia do uniče- .ja, kar postaja še hujše rab i osledic. da se svet sprem nja v h n š nico, in ves napredek člo eške kultura v proti krščansko nazadovanje. Goreče n Jitve. je rekel sveti Oče, so mi boij všeč kakor vsako drugo počašč- r je Mói gias g- bil prevečkrat izp slavljen neuspehu, vendar se moje a upanj-.- ni ornatalo. V srcu im im veliko u arije navzlic vsemu čio eškemu pri « ko anju. Samo v B ga stavim. vse svote nepremagljivo zaupanje, da se kmalu poleže grozovita ' svetovna mor ;a
Vojni kurati v ujetništvu. Pom žni škof dr. Waitz, generahi vikar v Keidkirchu nad Predalskem je z. pros 1 zun nj mini Arsivo, da se njegov duhovnik dr. D èxel. ki So nahaja, v ruskem ujetniš-tvu v ne otom izmenjave. Zunanje ministrstvo je obljubilo posredovanje.
Blagoslovljeni križci na bojišču. Višja cerkvena oblast e dotočila, ua mejo vojaški duho niki razpela sami z na a im m križnim znamenjem blago-
slavljati in ž njimi združiti posebne križne odpustke, Pogcj za odpustke je, da vojak ki ima tak križec pri sebi zmoli 5 Očenašev, Ceščenamarij in Cast bodi.
15 praznikov in 53 nedelj. Leto 1916 je prestopno leto in šteje 366 dni. Zanimivo je, da noben katoliški, praznik v tem letu ne pade na nedeljo, Leto 1916 bo torej z nedeljami vred štelo 68 katoliških praznikov.
Odlikovani poštni uradniki. Od graškega vojaš-škega povelj Ava so prijeli priznanje in zahvalo za uspešno službovanje sledeči uradmki: Poštni ofici-jant Franc Mlinarič v Sterntalu pti Ptuju, poštni oficijanti Pavel Novak, Vmko Harmet in Alfred Sabota v Mariboru.
Pobiranje deželnih doklad v prvi polovici 1. 1916,
Cesar je potrdil skieo štajerskega deželnega odbora z dne 13. oktobra 1915, da se deželne doklade za prvo polovi o 1. 1916 pobirajo v dose Janji višini. Pogoj je, da se deželne doklade na državni užitnin-ski davek pobira na isti način in po istih organih kakor direktni davek na užitnino.
Bivši štajerski deželni poslanec umrl. V Trofai-chu na Gornjem Štajerskem je v torek, dne 28, decembra umrl bivši nemškoliberalni deželni poslanec Janez Thunhart.
Slovensko šolstvo v Ameriki. Kako je napredovalo število slovenskih naseljencev v Ameriki, izpričuje dejstvo, da je samo na slovenski šoli v župniji sv. Vida v Clevelandu vpisanih 1240 otrok. Zaposlenih je na tcj šoli 16 učiteljic.
Dvotirna proga Karlovac — Ogulin. List »Eisenbahn« poroča: Kakor je znano, je praga Budimpešta — Reka državne železnice enotirna. Z zgradbo proge Ogulin— deželna meja blizu Knina (ogrska-dalmatinska železnica) in z otvoritvijo proge Karlovac — deželna meja blizu Metlika se more pričakovati v skorajšnji bodočnosti neposredno črto iz Ljubljane čez Bubnjarci — Karlovac — Ogulin — Knin do Splita. Zaradi mogočnosti takega neposrednega prometa je upati, da promet zelo naraste, ter se ne bo mogel razvijati na onem delu proge Karlovac — Oštarije, vsled česar se mora imenovani del proge pretvoriti v dvotiren. Otvoritev drugega tira se ot“ javnemu prometu najbrže istočasno, ko bo dogra. ogrsko dalmatinska železniška proga.
Doberdob. »Neue Freie Presse« je te dni ■ občevala zanimivo diskusijo o Doberdobu. Zaključek je ta: 1. vsa diskusija pomenja konstatacijo, daje Doberdob slovenski kraj; 2 je ugotovila, kako ga imenujejo domačini in 3. da ed no pravilno oz-načenje je Doberdob. Pravda je končana in je na naši strani. Upajmo, da se bo pravilno imenovanje tega kraja izvajalo odslej tudi v uradnem poslovanju
Boroevičev kip. Hrvatski kipar prof. Frangeš je mode irai kip armadnega poveljnika generala infan-terije Svetozarja pl. Boroeviča. Kip predstavlja zrna-g vitega vojskovodjo na konju in je sedaj rastavljen z drugimi deli vred v Frangeševem ateljeju v Zagrebu. Vlili bodi kip iz italijanskih šrapnelskih a por,
Odlikovan slovenski učitelj. G. Fr. Luknar, učitelj pr* Sv Jurij ob Ščavnici je bil odlikovan s srebrno ii bronasto brabrostno svetinjo. Ob enem je bil imenovan za praporščaka. Nekaj dni za tem pa je bil hudo ranjen.
Naši zrakoplovci želijo : Veselo novo leto ! Srečno»
zdravo in v selo nora leto žel mo vsem čitateljem »Straže« mi trdnjavski topničarji od zrakoplovnega oddelka št. ... Sedemnajst mescev je že, kar smo zapusiih naše ljubljene domače! Šli smo z veseljem na klic n; šega pr. svitlega cesa ja pod njegovo zma-gonosno zastavo. Danes jedno leto si je gotovo, vsaki mislil, da bomo letošnje božične praznike in novo leto že o ha jati doma, pri svojih dragih. Pa žab bog, naši misli se niso uresničile. Zato pa Vas prosimo vsi, kateri ste doma mislite na nas v molit ah da po eli B g zmago našemu orožju in nam podeli čas en mir, naj se Marija usmili nas v sili,, naj se usmili nedolžne kni. Naj bode z nami in nas brani, da vse sovražne krogle zgrešijo nad nami. — Vam vsem pa zakličemo iz daljne tujine:; Na vese o svidenie! Srčne pozdrave Vam pa š& pošiljamo s st aže ob sinji Adriji : desetnika Martin Petrinčič i: Mihalovec, Ivan Glavan iz Vel. Lašč, oddesrtnik Ivan Jerentc od Sv. Barbare v Halozah, Franc P lko iz Šmarja Andrej Minar iz Črne in poddesetnik Martin Vaupotič iz Pušinec pri Ormožu
Izkopavanje padlih junakov. Višje armadno poveljstvo prejema številne prošnje, da se smejo izko»
Razno
pati in prepeljati v domovino padli svojci. Kratko potem, ko pride prošnja, včasih pa še predno prid prošnja v roke poveljstva, piošnjiki že brzojavno urgirajo odločitev. Predno se more rešiti te prošnje je treba obilo p'sarij semtertja, zato včasih poteče precej časa, da je prošnja rešena. Urgence pa na pravljajo le nepotrebno delo. Zato se odslej take urgence ne bodo več odpošiljale na naslovljeno po veljstvo. Pač pa bo vsakdo, ki vloži prošnjo za izkop svojca, dobil uradno potrdilo, da je prošnja pri šla na svoje mesto.
Odlikovani junaki 87. pešpolka. S srebrno hrabrostim kolajno II. razreda so bili odlikovani:	de-
setnik Franc Čretnik, pešci Franc Brišnik, Jan. Fakin, Martin Senica, Ferdo Muc, Janez JevŠinek in Franc Plavčak.
Poizvedbe glede vojnih ujetnikov. V zadnjem času se množe slučaji, da se obračajo zasebniki na c in kr. vojno ministrstvo s prošnjo za podatke glede usode posameznih vojnih ujetnikov. Občinstvo se radi tega opozarja, da se je za take informacije glede vojnih ujetnikov že v interesu hitrejših odgovorov obračati izključno na skupno osrednjo poizvedovalno pisarno Rudečega krRa — poizvedoval niča za vojne ujetnike, Dunaj I. Fischhot 3 (Ge meinsame Zentralnachweisebureau vorn Roten Kreuze Auskuftstelle für Kriegsgefangene, Wien I. Fischhol 3). Vprašanja, ki prihajajo na c. in kr vojno ministrstvo, jih izroča isto imenovanemu uradu za vojne ujetnike, tako da se trati s tem le čas.
86!eten podčastnik. Najstarejši še služeči pod, častnik avstro - ogrske armade je 861etni narednik Mihael Drozdovski, piidodeljen rezervni bolnišnici v Brnu. Ta vojaški veteran, ki je še povsem krepak in izvrstnega zdravja, že služi 20 let kot vojak in 34 let kot poštni podnradnik in se je vdeležil vojen 1. 1859. in 1866. v Italiji in Schleswig - Holsteinu. Prsi njegove diči jo različne medalje. Naj pripomni mo še. da tudi njegov oče še živi in šteje 114 let
Električna vojna prihodnjosti. V razgovoru o izpolnitvi orožja v tej vojni je izjavil Marconi na pram nekemu sotrudniku lista »Echo de Paris«, da bodo vojne prihodnjesti razpolagale s še vse drugimi iznajdbami, iznajdbami, ki prekašajo najbolj bujno fantazijo Jules Verna. Današnji uspehi niso nič proti presenetenjem, ki jih elektrika dane? še ni postavila v službo vojske. Marconi pravi: Vidim pred seboj bojišča brez topov, brez pušk in brea bomb. Ni dvora, da se bo vojna, kakor hitro bomo izumiti električne stroje z zadostnimi silami popolnoma izpremenila. Delovali bomo potem na velike razdalje. Oklopne križarke na odprtem morju, zaloge smodnika, vse bo eksplodiralo na en mah Šrapneli bodo eksplodirali v topu ter sploh ne bodo dosegli svojega cilja. Vse to se bo seveda zgodilo, če ne bodo našli narodi do takrat rajši sredstva, da se sporaz mejo br* z vojne.
Pošiljanje poštnih zavojev vojakom na bojišče. 0:1 3. januarja naprej je dovoljeno pošiljati vojakom na bojišča poštne zavoje in sicer na vse vojne pošte. Na vojne po te št. 11, 39, 51, 125, 149, 169 in 186 je dovoljeno vsak dan odpošiljati poštne zavoje, na ostale vojne pošte se pa smejo odpošiljati poštni zavoji It ob poadeijkik, torkih in s edat, torej samo trkrat na teden. Dovoljeno je pošiljati vojakom na bojišča sledeče predmete: Obleko, ci gare, cigarete tobak pipe, vžigala na kresni kamen in druge pr^dmeie, ki se ne pokvarijo. Ni pa do voljeno poš Ijati jestvila, kot kruh, meso. slanino, surovo maslo in sir. nadalje vž galic, raznih tekočin kot vino žganje, beocin, špirit, ter vžigal na bencm. Kdor bi porti al v poštnih zavojih vojakom na bo jišče nedovoljene predmete, bi trpel škodo, kajti takšni poštni zavoji se vojakom ne izr čajo, mar več se vrnejo odpošil atelju m vrhutfga bi moral odpošil alelj placati poštnino od dotičnega poštnega zavoja.
Poštni promet s Turčijo. Turška vrhovna pošt na uprava ra glaš-, da bo od 1 februarja 1916 naprej zopet dovoljen promet s poštnimi nakaznicami med Turčijo, Avstro-Ogrsko, Nemčijo, Švico, Nizozemsko Skandinavijo ttr Bogarijo.
* Vprašanja se stavijo večkrat na nas, kako da prihajajo v Nemčijo vposlane razglednice nedo-stavljene nazaj? Na to podajamo kratko pojasnilo, ki so ga že pred Sasom prinesli listi: V vse inozemske kraje (Ausland), tudi v Nemčijo, se ne smejo pošiljati razglednice, ki predstavljajo kraje, posamezna večja poslopja, vojašnice, bolnišnice, mostove, sporne-ke itd., sploh večje stavbe. Sicer je pa sploh tudi pri nas prepovedana že prodaja gori omenjenih razglednic in sicer pod kaznijo, torej se tem manj smejo pošiljati v inozemstvo Lahko se pa pošiljajo tudi v Nemčijo dopisnice in druge vsakovrstne razgled-
nice s cvetljicami, z živalmi itd. Upoštevajte to, da se brez potrebe ne kvarijo znamke!
Napoved dohodninskega in rentnega davka za leto 1916. Deželno finančno ravnateljstvo v Gradcu razglaša, da mora biti napovedan dohodninski in rentni davek za davčro leto 1916 radalje do 31. januarja 1916 in sicer na pristojni davčni oblasti. Dohodninski davek mera napovedati tisti, kojega Jetri dohodki znašajo več kakor 2000 kron, rentni davek pa tisi, kojega dohodki rent (naloženi denar) znašajo več kakor 1600 kron na leto. Tozadevne tiskovine se dobe pri davčni oblasti.
Strogo obsojeni sleparski vojaški dobavitelji. Me sarja Marko in El ja Hiic v Drvhobicah sta zalagala vojaštvo z m som. Nekega dne sta poskušala prodati za vojake pokvarjeno meso in stare, oglodan? kosti. Ker dotični vojaški provjanfni častnik ni hotel prevzeti ponujenega mu mesa, sta ga skušala dobavitelja podkupiti z denarjem in z dragocenimi demant, kar je pa častnik odklonil ter napravil ovadbo. Vojaško sodišče je obsodilo oba sleparska vojaška dobavitelja in sicer Marka Hilc na 2 % leti težke ječe ter na 4000 kron denarne globe. Elijo H lc pa na 2 leti težke ječe ter na 4000 K denarne g'obe.
Primerne represalije proti ponarejevalcem živil. Pravosodno ministrstvo je naročilo sodiščem ju-gozapadnega vojnega ozemlja, da naznanijo vojaškim obìasfem vse osebe, ki so bile kaznovane radi ponarejanja živil (tako one, ki so bile kaznovane radi navadnega tozadevnega prestopka, kakor tudi one, ki so bile kaznovane radi goljufije) in v'sie one osebe, ki so bile kaznovane radi izdelovanja in prodajanja, zdravju škodljivih živil. To odredbo j,e izdalo pravosodno miniistrštvo na izrecno zahtevo vojaške oblasti, ki je s svoje strani odredila sledeče represalije proli ponarejevalcem živil: 1. 'Osebam, ki so se v svojih podjetjih pregrešili v gori omenjenem smislu, se takoj odvzamejo vojni ujetniki, ki So eve tuelno uslužbeni pri njih ; 2. se tem osebam ne poverjajo več nobene vojaške dobave in se pri njih ne bo, nič več nakupovalo in 3. se bodo one osebe v dotičnih podjetjih, ki so oproščene ori vojaškega službovanja, takoj vpoklicale v vojaško službo. Pač primerna i i koristna odredba, ki jo je kar najiskrenejše pozdravljati. Samo brezobzirna strogost je na mestu proti onim pijavkam, Ki revno prebivalstvo za drag denar včasih naravnost zastrupljajo.
Zasega in izdelovanje enotnega sirovega masla.
Štajersko namestništvo razglaša, da se sme odslej naprej na Štajerskem izdelovati samo era vrsta sirovega masla in sicer takozvano »štajersko sirovo maslo.« Prepovedano je izcelovati razne vrste sirovega masla, kot sirovo maslo za čaj, za kuhanje, namizno sirovo maslo it’d. Tudi je namestnštvo odredilo zasego sirov:^ masla na Štajerskem. Prepovedano je tore j izvil. ;vati izven štajerske dežele sirovo maslo, promet s sirovim maslom v deželi sa mi je popolnoma prost. Tudi so določene na j višje cene za sirovo maslo in sicer mesto Gradec za kilog am 5 K 40 v, za ostale kraje na Štajerskem je pa določeno, da sme znašati cena za kilogram sirovega masla pri izdelovale t 4 do 5 kron. Prestopke zoper to odredbo kaznme o poli ične oblasti.
Oddaja zlatnin in srebrnin proti plačilu. Štajersko namestništvo razglasa: V go .»od rst u skoro vs ke obrte ji se najdejo pre imeti iz zlata in srebra, ki nimajo za dotično obitelj nobene posebno velike vrednosti in se jih vsled tega pr v lahko pogreb. Vlasti države so pa predanti iz zl ta ;n srebra veli ke vrednosti. Proti plačilu v gotov ni sprejema razne-predmete iz zlata m srebra kot. staro srebrno m zlato posodo žlice, svetilnike c t. d glavna kovalni ca za den r na Dunaju ter punc» m ad v G ra cu.
Omejitev uporabe mleka v gostilnah in kavarnah. Štajersko na mestni tvo raz, a a ; Da -e , as gu ra zadostna množina mleka za pretira :o revnejših slojev zla ti za prehrano otrok - določa, a j do voljeno prodajati mleko v gosi e kavarnah in v sla ščičarnah samo od 6. • r zjutraj do 10. are predpoldne. Prepovedano je nadalje uporablj t» mleko za izdelovanje okelade. ra ca ga peciva na mleku v sladščiča nah, v to ama h izdelovanje kakao in čo o ade. M d 4. in 6	» , »? pold e je a do-
volj no prodajati v gostiln h kavarnah goš eno mleko Naročeno je g«»st.In Carp.m kavarna jem i d. da morajo od časa do čas poročdi pristojni poli tieni oblasti o upora *1 eni množini m eka na dan ter o množini, katero s«* z vid omejitve uporabe mleka sak dan uporabil manj kuor poprej. Prihranjeno množino mleka pa morajo doti« niki nemudoma od ati občini, katera proda drugim osebam dotično množino mleka. Prestopke zoper t > odredbo kaznuje politična oblast.
Najvlšje cene za divjačino. Da se preprečijo pretiravanja cen pri prodaji divjačine, je določilo šta-
jersko namestništvo za štajersko deželo sledeče najvišje cene za divjačino: za 1 kg jelenovega mesa K 1.6Ò, za 1 kg srninega mesa 2 K. Zajec komad 3 K 50 v. fazan komad 3 K in jerebioaJ komad 1 K 30 v.
Zvišanje cen sladkorju. Giasom ministrske naredbe z dne 7. julija 1915 o ureditvi j remeta s sladkorjem se zviša za konzumni sladkor določena temeljna cena 88 K 50 vin. za 100 kg pri dobavah po 31. decembru 1915 dne 1. januarja in 1. marca 1916 za 50 vin. pri 100 kg. Pr.čakovati je tedaj tudi v nadrobni prodaji ponovnega zvišanja cen sladkorju, vendar pred 1. februarjem baje ne.
Najvišje cene za petrolej v Budimpešti. Mestno oskrbništvo je sklenilo, da se petrolej ne sme dražje prodajati kot liter po 40 v.
Tapetarska dela se podražijo. Zadruga tapetar-jev na Dunaju je proglasila, da se bodo tapetarska dela od 1. januarja naprej zvišala za 25%.
Najvišje cene za usnje na Ogrskem. Ogrska vlada je določila najvišje cene za usuje. Dotična odredba stopi v veljavo dne 10. januarja.
Steklo se vnovič podraži. Zveza tovarnarjev za izdelovanje stekla je sklenila, da vnovič zviša cene za steklo in sicer tokrat za 20 — 25 odstotkov. Zvišanje cen utemeljuje s tem, ker se je podražil uvoz nekaterih steklarskih sirovin, kot lepila i.t.d.
Rumunija dovolila izvoz petroleja v Avstrijo. Ru-munska vlača je dovolila, da se sme izvažati petrolej iz Rumunije v Avstrijo in sicer je dovolila za sedaj, da se sme izvažati 200 vagonov petroleja po železnicah Burdujeni in Predeal v Avstrijo.
Krušne karte na Ogrskem. Od 10. januarja 1916 naprej je določita ogrska vlada krušne karte za Ogrsko. Na dan za osebo je določenih 240 gramov moke, za težke delavce 300 gramov, za delavce na polju pa 400 gramov. Od 10. januarja 1916 naprej se sine prodajati na Ogrskem moka le proti oddaji krušnih kart.
živinske kužne bolezni na Sp. Štajerskem. Na
Sp. Štajerskem so bile v dobi od 18. do 25. decembra uradno naznanjene sledeče živinske kužne bolezni: Bolezen na gobcu in na parkljih v občinah celjska okolica, Goto vij e, Polzela, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dol., Velika Pirešica, Žalec, Brežice Zakot. Pereči ogenj v Novištilti. Garjavosl konj v občinah : Vrhljoga, Partinje, Pobrežje. Brezno, Maribor. Pa-ja steklina v Slov. Bistrici in na Vidmu. Svinjska kuga v občinah Hardek. Mihalovci, Brežice in Bizeljsko. Rudeča svinjska bolezen v občini Turški breg pri Ptuju.
Hmelj. Na hmeijskem trgu v Žalcu tudi v pretečeni dobi ni bilo prav nobenega popraševanja po tujem hmelju, čeprav se naha ajo v hmeljskih skladiščih v Žatcu prav velike zaloge hmelja. Cene za tuj hmelj so bile zgolj na pap rju in so se gibale med 45 -60 kronami za 50 kilogramov.
Moški s 126 ženami. Berolinski listi poročajo, da je prišla policija na sled goljuf i, ki je imel 126 žen, ter je vsaki obljubil ženitev. Te dni so ga odkrili pod imenom Friderika Rosenkranza, trgovskega potnika, starega 20 lei, ki je v Berolinu in v provincijal n h mestih nastopal v javnosti pod različnimi imeni. Od svojin »zaročenk« je znal izmamiti \eliRe svote denarja m pohištva za več sob. Neka vd »va mu je poslala v Berolin pohištvo, vredno več tisoč kron. katero je Ro-enkranz na licu mesta prodal Po dveletnem zasiedovaju se je policiji posrečilo najti prevejanega goljuf). Aretiran je bil na b rimskem kolodvoru v trenutku, ko se je zopet pripravlj-d, da se odpelje na obisk k neki zaročenki.
Lastne otroke in sehe je hotela zaklati v Eg-
genbergu pri Gradcu magacinerjeva žena Martina Brandner. Silno histerična ženska je bila na svojega moža skrajno ljubosumna in je sklenila, da gre z o-troci vred v smrt. V pondeljek zjutraj je vzela navaden pipec ter je osemletnega sina Erika in dveinpol leta staro hčerko Olgo strašno razmesarila na prsih. Na to si je prerezala žile na roki. Mož, ki je spal v kuhinji, se je vzbudil od kričanja otrok, vdrl v spalnico ter zagledal strašen prizor. Vsi trije so težko ranjeni. Prepeljali so jih takoj v bolnišnico; lantbo najbrž umrl.
Dopisi»
Maribor. Ministerstvo za deželno brambo je odredilo zaplembo vseh v področju graškega voj. poveljstva se nahaja očih zasebnih plaht ki se jih rabi za p kr vanje vagonov. Zasebni lastniki plaht za ookrivanje vagonov morajo nemudoma izročiti tukajšnjemu mestnemu uradu vse svoje zasebne zaloge plaht
Maribor. Pred tukajšnjim kazenskim sodičem se je žago arjala 20 letna služkinja Frančiška Ku -
kovec, doma iz Rakovca, zaradi hudodelstva tatvine. Sodišče ji je prisodilo 1 leto težke ječe.
Maribor. Dne 29. decembra je umrl infanterist Jože! Edller od 26. domobranskega pešpolka. Umrli še ni bil na bojišču.
Maribor. Od dne 30* decembra nadalje prodaja mariborska mestna občina tudi fižol v'mestni prodajalni v Freihaus ulici. Dotične' karte se dobe v pisarni na Stolnem trgu.
Sv. Lenart v Slov. gor. V Gradcu je umrl tukajšnji rojak Jože! Fekonja, mestni tesarski mojster, star 50 let. Pokojnik je bil v svoji stroki najodlič-niši v vsem glavnem mestu.
Račje pri Mariboru. Smrt je iz naše občine na bojnem po ju uničila že precejšnje število mož in mladeničev. Posegla je tudi po skrbnem in delav nem možu in očetu deveterih otrok, Janezu Lipnik, posestniku v Račjem, ki je v starosti 56 let po več tedenski bolezni previden sv. zakramenti, 24. dec. mirno y Gespodu zaspal. Rajni je tudi kaj rad či tal »Sl. Gospodarja« in Mohorjeve knjige. Ce arju in domovini je dal tri krepostne sinove. Žal tudi teh ne bomo več videli. Starejši sin Franc je že padel v Galiciji, Janez in Simon sta pa bila ujeta, a ni nobeneaa glasu od njiju. Res žabs'na usoda je zadela žalujočo ženo, oziroma mater in celo rodbino Bog vas tolaži. Rajnemu pa daj večni mir!
Kapela pri Rademih. Umrl je dne 23. dec. An ton Fras, posestnik v Račkem vrhu, mož v najlepši dobi, v 36 letu svojega življena. Zapušča vdovo in dvoje malih otrok Nad poltretjo leto je izpodkopavala kruta bolezen njegovo zdravje ter ga končno položila v grob. Kako hude muke je pre staja! ranjki z nedopovedljivo potrpežljivostjo, zaupajoč v Vsemogočnega v tem dolgem času, ne samo on in njegova blaga žena ter tudi njegova še živeča mati, ki sta mu stregli ter ves čas lajšali bolečine s toliko ljubeznijo, kakoršoo zmore le lju beča žena in skrbna mati. Udeležba njegovega pogreba, ki je bil dne 25. dec. t. 1., je pokapala kako priljubljen je bil ranjki vsepovsod Vsa čast pa obč. odboru Murski vrh—Zasad, kateri si je štel v čast in nalogo, da ga je ponesel kot bivštga svojega svetovalca na kraj večnega miru in počitka. Bodi rajnemu trajen spomin! Naj v miru počiva!
Radgona. V tukajšnji bolnišnici »Rudečega križa« se je priredila dne 24. t. m. prav lepa božičnica, katere se je udeležila skoro vsa tukajšnja inteligenca, poleg te tudi dokaj častnikov. Pred lepo okinčanim bož:čnim drevesom je predstojnik bol nišnice v prav vznešenih besedah pozdravil vse zbrano občinstvo, zastopnike tuk. »Rudtčega križa« ter nam ranjencem posebno živo orisal pomen te slavnosti, spominjal se naših zmagoslavnih armad ter zaključil svoj govor s trikratnim »živijo« na Nj. Veličanstvo z željo, da bi prihodnji Božič praznovali v toliko zaželjem miru. Nato pa so se razdelila nam ranjencem božična darila, kakoršnjih se ni nihče nadejal. Da se je toliko nabralo v prid tukajšnjega »Rudeč. križa«, gre zasluga vsem gospodom in damam, ki že od začetka neumorno delujejo v prid tukajšnji bolnici in ranjencem. — Bodi plemenitim darovalcem daril in vsem, ki so količkaj pripomogli, da se je vršila ta slavnost tako lepo, izrečena na tem mestu v imenu vseh ranjencev najprisrčne ša zahvala.	Ranjenec.
Ljutomer. Tukaj je umrl realni proiesor g iv. j Kryl. star 73 let. Rajni je bil rojen Moravan. Na j tukajšnji realki je poučeval 45 let. Bil je tudi usta-novnk naše posojilnice, čitalnice in kmetijske po družnice. Na narodnem in gospodarskem polju delavnemu možu v* čna slava !
Podgradje pri Ljutomeru. Za dom in cesarja je žrtvoval svoje ž vljenje mladenič Alojz Zadravec Pokojni junak je bil izvrsten gledališki sotrudnik na našem odru, ter vrli član pevskega zbora. Naj uživa v nebesih večno plačilo. Težko ga bodemo pogrešal’.
Zitale. V tukajšnji občini sta se pripetila v zadnjem času dva slučaja Škrlatice.
Zreče pri Konjicah. Našemu slovenskemu rojaku podčastniku Mihaelu Švab je bila ravno na sveti Večer to je za božičnico z a njegovo vstrajnost in neustrašenost pred sovražnikom na tirolski-italijan-ski meji pripeta srebrna svetinja na prsi. So tudi vesed čeravno drugače žalostni prazniki.
Šoštanj. Šaleška Čitalnica v Šoštanju vabi na izvirno narodno igro »Stari Ilija«, katero priredi v v nedeljo po Sv. 3 kraljih, 9. prosinca, ob 3. uri popoldne v hotelu »Avstrija« v prid vdovam in si rotam padi h vojakov Šoštanjskega okraja. Ob svitu
krvave zore - žarek čiste duše Šoštanjskih Slovencev, da po svojih skonmih močeh tudi lajšajo bedo onih, ki so vsled vojské najhuje prizadeti, ker so izgubili svoje najdražje. Pridite v čim najlepšem številu.
Sv. Jurij ob južni železn. Dne 22. decembra je prišla 6 letna hčerka Marija zakonskih Franca in Jožefe Jager v Goričici tako blizo peči, da se ji je vnela obleka. Vsled groznih opeklin je otrok kmalu nato umrl.
Celje. Padla sta glasom izkaza št. 338 o mrtvih in ranjenih vojakih na bojnem polju od 87. pešpo ka stotnik Karel Heyrovski in praporščak v rez. Franc Matoušek.
Celje. Ker manjka tukajšnji mestni plinarni premog, se je ustavilo razsvetlevanje ulic s plinom in se vpelje v dosedanje vsetilke elektrika. Zaprl se je tudi plin za kuho po stanovanjih. Prebivalstvo si bo moralo pravočasno preskrbeti ali električno razsvetljavo ali pa svetilke. Petroleja je sedaj v mestu dovolj
Celje. V zadnjih dneh dneh so umrle v tukajšnjih vojaških bolnišnicah vsled ran, zadob!jenih na bojiščih, sbdeče osebe: Kadet Gustav Haller, pešca Franc Jagodič in Mihael Trenka. Pokopani so bili na tukajšnjem mestnem pokopališču.
Hrastnik. Dne 26 decembra je umrla po kratki bolezni tukajšnja baronica Ema Seppi, rojena pl. Gozslet.
Gradec. Mestni urad je odredil, da ne sme v stanovanjih, v katerih se nahajajo razven plmovih še tudi električne svetilke, goreti nobena plinova svetilka. V nobeoem zarebnem stanovanju ne sme goreti več kakor po ena plinova svetilka. Uporabljati plin za kuhanje je prepovedano. Vzrok te odredbe je veliko pomanjkanje premoga.
Zadnja poraia došla v petek dne 31. decembra.
Sfajnovejše avstrijsko uradni
poroči
|f V.
Dunaj, 30. 'decembra.: Ttusko bojišče.
V	izhodni Galiciji so boji vedno obsežnejši i n srditejši. Sovražnik ni samo napadal v-čeraj, dne 29. decembra, besarabske bojne črte, ampak je tudi napadal naše postojanke izhodno od spodnjega ih sre d ;n j e (g a toka reke S t r y p e. Sovražno prodiranje je- že večinoma ogenj naših baterij izjalovil, kjer se pa to ni zgodilo, so bile odbite ruske naiskakovalne četa' v ognju naših infanterijskih in strojnih pušk. Na najsevernejšem, delu njegovega včerajšnjega napadalnega polja pred obmos>tjem pri mestu B u r k a n ò v je imel sovražnik 900 mrtvih in težko ranjenih. Ubali so se tukaj 3 praporščaki in 870 mož. Celokupno Število včeraj v izhodni Galiciji ujetih Rusov znaša Čez 1200 mož. Db I k v i ter ob P u t i 1 o v k i je prišlo mestoma do topovskih bojev. Ob potoku Karmin ter ob reki Styr so odbile avs tri j sko-o grške in nemške čete več ruskih sunkov.
Italijansko bojišče.
Na tirolski bojni črti je odbil naš ogenj sovražne napadalne poskuse pri iT! o r b o 1 e, in pri M o n t e Carbonile. Na obronkih severno od prelaza Tonale so poskušali Italijani, zlorabljajoč ženevsko zastavo, zgraditi svoje žične ovire. Bili so obstreljevani. Na D o b e r fd o b s k i gorski planoti so se vršili živahni boji metalcev min. Boji so se vršili tudi po noči.
Srbsko bojišče.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Höter, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 30. decembra. Zahodno bojišče.
V	noči na 29. december so se ponesrečili angleški poizkusi, severno od mesta Lille, s presenečenim napadom udreti v našo postojanko.
Malo nočno podvzetje naših čet južnoizhodno
od kraja Albert je bilo uspešno. Ujel smo nekaj dvanajsteric Angležev.
Pri Hartmannsweilerkopfu smo si včeraj zopet priborili dele okopov, ki so še bili v irancoskih rokah. Drugače so se vršili na mnogih mestih bojne črte pri ugodnih opazovalnih razmerah od časa do Časa živahni boji Tudi delovanje zrakoplovcev je bilo na obeh straneh zelo živahno. Oddelek sovražnega zračnega brodovja je napiadel kraja Werwieau ih Menin ter tamošnje železniške naprave. Vojaške škode ni bilo. Poškodovanih je bilo sedem prebivalcev, in en otrok usmrčen. Angleško letalo je bilo severozahodno od krajla C ombrai v zračnem boju sestreljeno.	, -
Rusko bojišče.
Južno od kraju. Slok, kakor tudi na mnogih mestih bojne črte armadne skupine generala pl. Linsin-gena, so bili napadi ruskih lovskih oddelilo v odbiti.
Pri armadi generala grofa pl, Bothmerja so av-stro-ogrske čete odbile močen ruski nap ajd na obmo-stje pri Burka novu ob Strypu. Poleg velikih krvavih izgub je sovražnik izgubil tudi 900 ujetnikov,
Dogodki v južni Adriji.
Uradno se razglaša: Dne 29. decembra zjutraj je uničil oddelek našega vojnega brodovja, broječ pet rušilk in križarko »Helgoland« francoski podmorski čoln »Monge«. Ujet je bil drugi častnik in 15 mož posadke. Nato je bil potopljen v pristanišču v Draču eden parnik in ena ladja-jadinica. Vsled ognja naših ladijskih topov je moralo več sovražnih obrežnih baterij umolkniti.
Pri tem sta trčila na mine dva naša rušilca min. »Lita« se je potop la, »Triglav« teško poškodovan; večji del posadke rešen. »Triglav« smo morah po preteku nekaj ur potopiti, ktr se je pojavilo več sovražnih križark in rušilcev, ki so ogro-ževali umikanje celega oddelka brodovja. Oddelek našega brodovja se je vrnil v svoje pristanišče. Med sovražnimi ladjami je bilo razločno spoznati samo angleške križarke razreda »Bristol« in »Falmouth*, kakor tudi francoske križarke razreda »Bouclier«.
Avstrija odgovarja Ameriki.
Avstrija je odgovorila ÄmeriM zakadi potopitve „Ankone,“ Dokaže ji, da je .jAnkona“ bežala in tla je vsled tega imel naš podmorski čoln pravico na njo streljati. Toda predno jo je potopil, ji je dal 45 minut časa, da se rešijo potevate!. Toda kaj se je z-godilo? Laški mornarji so sebe rešili, potnike pa pustili na ladji, Ker sie je prikazal drug parnik, moral je naš podmorski čoln izginiti« Amerika še do sedaj ni dokazala, da je tudi kateri Amerikance Škodo trpel.
Ranjeni, padli in ujeti«
Pešpolk štev. 17:
Padlo moštvo:
Mastnak Janez,- pešec, 17. pešpolk, Celje;
Pucelj Matija, pešec, 17. pešpolk;
Ujeti častniki:
Čižek Jaroslav, kadet (Nikolajtevsk) ;
Mraz Karol, kadet, 89. pešpolk ;
Sigi Ivan. kadet, 36, pešpolk.
Padli1 častniki:
Gnus Ferdinand, praporščak, 78. pešpolk;
Večaj Alojzij, nadporočnik, Id. domobranski pešpolk;
Vrtel J., nadporočnik, 82. črnovojniški pešpolk.
Padlo moštvo:
Divjak Janez, pešec, 35. domobranski pešpolk, Maribor; Gajšek Jurij, pešec, 35. domobranski pešpolk, Maribor; Gostiša Franc, pešec, 97. pešpolk;
Kolman Franc, pešec, Brežice;
Mlinar KonStanün, pešec, 35. domobranski pešpolk, Lju-e
bno;
Stergar Oskar, topničar 9< poljski topničarski polk, Sv, Pavel, Celje.
Matela Jakob, pešec, Sv. Benedikt v Slov. gor.;
Glavan Julij, pešec, 86. pešpolk;
Ficko Peter, pešec, Ljutomer, 12. pešpolk;
Volonek Henrik, poddesetnik, Ljubno pri Celju, 30. poljski lovski bataljon;
Koledar za slovenske vojake za leto 1918 je lotos gotovo
najboljši in času najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika c*» sarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerno sa vojake na bojišču. Bazven tega te ta koledar poduči o podporah družin, o penzijah. vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. Ob koncu ima tudi vzoroe za prošnje na razne urade v zadevi pod* por in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenski® vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, kako je priljubljen vo* jakom na fronti, M ga enkrat vidijo, M ga gotovo naroče in ga> težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnin® 10 v manj. Naroči in dobi se v tiskarni sv. Cirila v Jarätor% Koroška cesta 5.
masi
Vojakom
na bojišču primanjkuje berila» Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom = kot darilo za Novo leto ===== „Stražo“ in „Slovenski Gospodar“,
n
Straža'
ti
slane za 3 mesce 2 K 50 v.
„Slo?enski Gospodar“
stane za 3 mesce 1 K.
Vpošijite naročnino in natančni vojno-poštni naslov.
Putina odpratitellica j
se sprejme proti ugodnim pogojem pri c. kr. pošt- f nem uradu Polzela, Savinjska dolina.
MIIaiarsKega pomočnika 1
starega ali mladega, vojaštva prostega, sprejme za | mlin, ki leži ob cesti Varaždin — Varaždinske To- | plice. Pcnudbez označbo plače se naj naslovijo na f Ignacija Kaniški, mlinar Varaždinbreg kor. 78. z. p. j kolodvor Varaždinske Toplice.	(
.inim I I-»^11 ■ 11 lil mil -11--||||,H|—	III I II I IT -- i min im umi ....« mn mr---- -----
Rabim nekaj tisoč Kotov
za vinograd 2 metra dolgih, kateri bi se morali spraviti s splavom po D avi do Barča na Ogrskem. Ponudbe na dr. M. Dörwald v Banjaluki. 0®
Divji ter pravi kostanj
suhe čeSplie, Buha hruške laneno in konopljeno Berne, ba<ne srne, proso, krompir, želo , Ježico (kno-per), orehe, vosek vinski kamr n, suhe pobe, pr* divo, s>eže sadje, ter sploh vse deželne pridelku kupi veletrgovina Anton Kolenc v Celju, iatotako tudi olnate in petrolejske sode, vse vrste vreče ter zaboje s steklenicami vred od mineralne »ode.	__
Zen tna pon loba. Posestnik z 22 orali rodovitnega poji, novo zidanim gospodarskim poslopj m, tik ■okrajne ceste, blizu mosta na Murskem polju se želi poročiti z gospodično aii 1 ilovo, kat ra im» veselje do kmeti ;stva primerne starosti okrog 30 let s premožen jem ali doto Ponudbe se naj izvolijo poslati na upravništso 81. Jioapo farja pod „Junak“ št. 747. Zeli se fotografija Tajnost zajamčena.
Iiovatei po* svetlorujave barve, srednje velik, s kratko dlako se je Ine 15. de-emb a zatekel Pes sliši Da im« „II.radunami“. Odda se proti dob« emu plačilu pri Sehmi-dererju, Maribor K^rošaa ulica štev. 28.	757
13 leten diiak, ki je dovršil štiri gimnazijske razrede, želi primerne službe v kaki pisarni ali za inštruktorja aii za pomagača v trgovini, ker je nekoliko že izučen. Vešč je slovenskega in nemšsega jez ka. Vprašanja na up;avništ«o „Straže pod „Begunec“.
Izgubi! s? je diamant privesek (Diamantanhänger) v Maribo u na poti čez brv, Jožefovi u ici in novi most, Kdor ga najde naj odda pri g. Brandlu statiteli orgelj in dobi 300 K nagrade.	744
»18
Srečno blagoslovilo novo loto,
želi vsem svojim odjemalcem in prija tekem
Glavno zastopstvo „JABLUS“, Podplat, Štajersko.
770
Visokofestiti duhovščini lavantinske šk< flje
najprisrčnejše čestitke.
JOSIP BRANDL,
gradbenik orgel.
.Slovenski Gospodar' in .Straža'
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V Msriberu :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegetthoff-o va ulica.
Trgovina g. Czadnik v Stolni ulici. Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
» g. Coretti, Grajski trg 7.
» v Tegetthoff-ovi ulici (g. Žilko, blizu glavnega kolodvora).
Trafika s. Handl v Tegetthoff-ovi ulici, » Žifko, Melje.
Trgovina g. Korenta, Klostergasse (baraka.)
Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Trafika Nerat, Franc Jožefova cesta 31.
Brežice :
Trgovina g. Antona Umek.
Celle :
Papirna trgovina Goričar & Leskošek, Trafika v Narodnem Domu.
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
Sv. Duh-Loče:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Dobje pri Planini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornja Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Gradec:
Zeitungsstand A. Klöckl, Jakominiplatz.
Goltanj (Koroško);
Trgovina g. Vinko Brundula.
Št. lij v Slov. gor. :
O ganist g. Anion Rožman (stara šola).
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g Frid. Zmauer.
Jurkloiter:
Organist g M. Hvalec.
Sv. Jurij ob luž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Kozje ;
Trgovina gospoda Druškoviča.
Sv. Lenart v Slov. gor.:
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luče v Sav. dol. :
Posestnik g. Franc Dežman.
Muta:
Trgovina gosp. Miloš Oset.
Petrinja : (Hrvatsko).
Gosp. Stepan Škrlec.
Ptuj :
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuju:
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
Ruše pri Mariboru:
Organist g. Ivan Nep. Slaček.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze Piči.
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Stari trg pri Slov. Gradcu:
Gosp. Ignac Uršič.
Strldova (Prekmursko):
Gosp. Peter Kovačič.
Šmartin na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoitani :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor. :
Trgovina g. Terezije Cauš
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostmaar g. Anton Kmetec.
Veržej :
Trgovma gosp. Marije Koroša.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale:
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
izhtja vsak četrtek in stane za celo
))Slovenski Qospcidär j,;t0 4 ^ za poi ieta 2 k, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom: Uprav-ništ«?o „Sio^. Gospodarja“, Maribor.
izhaja vsak pondeliek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« M czAca znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2-50. Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lis-;a „Straža“, Maribor.
.Straža“
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domanti krajev, z boiišč, iz faune, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše Ušle vojakom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dooro prodati ali najti kupca, inserirai v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
OjpOfltUa. Ca kdo hoče prodajati naše liste, nat na mam tisk mm sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.
1 Vsduàtffvi .kaferfcn S1y®Üs» otekfoč® naduho^
%. Sterofaznl ©f raci.pri kalas-St wäntewk
i Vaste, tei Imi «a #*■*jn«m fea£l)u. lažje ’m ©dv®r©*®« ®a	p zxjmvtì
A o®*be'® hrervlénlm	brorskijov,
tei » S?«iioam ©R«är©v®.
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem jugu r-T7--------------
K. Tratnik
Specialist v izdelovanj s cerkvenega orodja in posede
Maribor Pfarr hoffst
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognja. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolag
Opravilna številka: E 2265 lr 8
Dražbeni oklic in poziv k napovedbi.
Dne 29. januarja 1916 predp. ob 10. uri bo pri tem sodišču, v izbi št. 27 na podstavi s sklepom pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga vi. št. 317 Račje tovarna s parno silo in okrožno pečjo za izdelovanje opeke, in drugih glinskih izdelkov, sušilnice za opeko, poslopje s stanovanji za delavce njive in travniki, ki se izkoriščajo na ta način, da se tam izkoplje ilovca, ter vse za obrat tovarne potrebne pritikline kakor orodje, stroji, lokemobila s 70 FP i. t.d. v obsegu skupaj 87835m2; zemljiška knjiga vi. št. 489 Račje parcela št. 273/42 pašnik v obsegu 11657m2; zemlj-ška knjiga vi. št. 538 Račje parcela št. 273/41 paš pašnik, v obsegu 11160m2; zemljiška knjiga vi. št. 184 Morje parcela št. 635/4 njiva m št. 6o5/5 paš nik v obsegu skupaj 724m2; cenilna vrednost vseh posestev skupaj s pritiklinami: 207365 K—, naj manjši ponudek 104000 K— vadg: 20740 K—.
Navedene neprimičnine tvorijo nedeljivo enoto in se bodo skupaj ziražbale.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaje.
C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. ' L
dne 22. decembra 1915.	7fi7
Velecastiti duhovščini vošči
srečno novo leto
in se priporoča v nadaljno naklonjenost udani
Av^. Günther, svečar.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
Fsä? Burež M
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova testa 39. Prvi urar oil glav. kolodvora.
»«"Ure! Ure!***
tf veliki izbiri in po nizkih cenah*
Srebrne ure za fante od 7 K
Srebrne are damske od o K
Srebrne verižice od K i 40
Sreb verižne damske I 3’60
damske nre od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske nre, Schafhaussn, Zenith, Omega, Sterne
Na Naiviije dovolilo Njegovega ces. jJ| in kralj, apostolskega Veličanstva
43, c. kr. državna loterija
za ciYiiüö dobrodelne nam ne y državnem zbora zastopanih kraljevin In dežel.
Ta loterija % denariy vsebuje 2046 dobitkov
v gotovini v skupnem znesku 625.006 kron. Glavni dobitek znaša:
200.000 kron.
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne
10* feb» 1916, Cena srečke 4 krone.
Dobe se «redke v oddelka za dobrodelne loterije na Dnoajn, III., Vrdere Zollamfs-strasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstva v Budimpešti, IX. poslopje glavnega carinskega urada, v loterijskih kolektnrah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-bra>javnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se dc. pošiljaj o poštnine prosto.
C kr« eèff@ra§rs® ravnateljstvo sn driavn© Solarli®
(oddelek za dobrodelne loterije).
Srn dott j <&3t!iekän aas
Pozor kmetovalci !
Kupujem volno, vinski kamen, vosek in suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celje,
veletrgovina.
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Ma debelo !	Ma drobno1
FRANC STRUPI
Graška cesia
® ® ® « ® e
CELJE
priporoča po stajnižfih cenah- svojo b- -ger® zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih ; šip in okvirjev st| oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri eerkvah in stavbah.
Naj&olidneiša in točna postrežba.
Priprava Slovencev na mir.
»Ako hočeš mir, pripravljaj se na boj» so rekli stari Rimljani. Sedaj se bojujemo zoper potomce— izdajice pravice, omike in človeštva; s krvjo najboljših gnojimo rodno zemljo, da jo ohranimo državi in svoim sinom, da bodo kedaj imeli lepo srečno bodočnost.
Po sklenjenem miru pa se nam bo boriti z aa svitlim mečem;« kdor Slovencev bo znal ita-aščino, bo imel boljšo, zasigurano mesto v življu. Zatorej se že zdaj učimo tujih jezikov, kakor io store sosedi. Učimo se na najnovejši način, ki pelje po najkrajšem potu do cilja. Ta metoda tiči v govorjenju, ter je vpeljana v vojaških ia trgovinskih šolah. Poučuje v Mariboru M. Šijanec, tolmač za ilaljanščino. Začetek novega tečaja s 3. jan. Prijave do 30. decembra od 1—2. Gosposka ulica 58.
In paresi
Veniš zaloga op, sosti, spelpsiss in si., reči po osali essi
Tudi na obroke. - Uastr, caaik [ zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Uiklasta remont-ora K Süß j
Pristna srebrna ura K T— ; Original omega ura K 24'— ; Kuhinjska ura	K	10"— i
Budilka niklasta K S’— j Poročni prstani	K	S’ -- j
Srebrne verižice K S’— Večletno jamstvo.
Nasi. Dieiinger
TheoiFeMacI)
urar in očalar
m OH, gosposka sLU
Kupaj em zlatnino hi »rebra.
Pisarniški pomočnik.
Pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju odda se mesto pisarniškega pomočnika, katen mora biti nemščine in slovenščine v besedi in pisavi popolnoma vešč, strojepisec in ne nad 40 let star. Ponudbe vložijo se naj pri navedenem uradu priloživši spričevala o dosedanji službi.
Mišama» umetnine in mniškalii^,
Goričar & Leskovšek
-------Celje =
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča : trgovcem in preprodajalcem velikansko libero dopis si le XX po raznih cenah. XX
Zrn gestllnliarie:
Papirnate ser vijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.