Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. . Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena lislu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; n: vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. * večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. februvarja 1906. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. ogrske „ „ „ 15.648 Vsebina: Zadruga: Ulom v posojilnico. Splošna zadružna zveza na Dunaju. Preiskovanje mleka na maščobo na kmetijsko-kemičnem pre-iskušališču za Kranjsko v Ljubljani. Denarni prometi in bilance. Občni zbori. — Gospodarsko berilo: Snažite živino. Oteklina . kolena pri goveji živini. Vzgoja in oskrbovanje mladih prascev po zimi. Hud udarec za Dolenjsko. Kako ravnati z nadušljivimi konji. Kako je plesen v kleteh in drugih shrambah odpraviti? Važno za vi no rejce. Presajanje sadnih dreves. Rane na sadnem drevju. Kako ravnati z onesnaženimi jajci? Kakoršna je setev, takšna bode žetev. Važna iznajdba za gospodinje. Ohranitev zdravja in varčnost. Kdor rad pije kakao. Male vesti. Inserati. ZADRUGA. Ulom v posojilnico. Pri naši članici ,,Posojilno in hranilno društvo v Ricmanjih“ pri Trstu oglasili so se neljubi gostje —tatovi, ki so udrli v uradne prostore, navrtali blagajno i. s. od zgoraj ter pokradli, kar so ravno v blagajni dobili. V Trstu in okolici so v zadnjem času taki ulomi na dnevnem redu. Naša zveza ima pa blagajne vseh svojih članic proti tatvini po ulomu zavarovane — i. s. na svoje stroške — toraj naše članice ne plačajo niti vinarja zavarovalnine. Posojilno in hranilno društvo v Ricmanjih nam je tatvino takoj naznanilo — mi smo storili potrebne korake — in v nekaterih dneh je dobila posojilnica že ves okraden denar od zavarovalnice, toraj ni trpela nikake škode. Posojilnica v Ricmanjih dobila je toraj denar, ostala bi ji pa še navrtana — toraj nerabna — blagajna. No — naša zveza odpomagala je tudi tej zadnji nepriliki. Posredovali smo pri tovarni, ki je imenovani posojilnici svoječasno prodala blagajno — in dosegli, da vzame tovarna navrtano blagajno nazaj in da mesto nje drugo novo blagajno. Tako skrbi naša zveza v vsakem oziru za svoje članice. »Splošna zadružna zveza« na Dunaju. Naša zveza je član „Splošne zadružne zveze11 na Dunaju, ki izvršuje pri nas postavno revizijo. Ta „Splošna zadružna zveza11 na Dunaju je središče vsega modernega avstrijskega zadružništva, ki v prvi vrsti zastopa koristi zadružništva pri c. kr. poljedelskem ministerstvu in splošno pri vladi. So se našli na Slovenskem glasovi, ki so „Zadružno zvezo11 skoraj črnili, ker se je pridružila „Splošni zadružni zvezi11, a so utihnili, ker so iskale pri dunajski zvezi zavetje tudi druge slovenske zveze. Nečemo premotrivati, jeli bi ne bilo lepše in boljše, če bi bilo vse slovensko zadružništvo po eni sami zvezi na Dunaju zastopano, temveč omenimo le sledeče: Koncem leta 1904 bilo je združenih v „Splošni zadružni zvezi11 na Dunaju IG zadružnih zvez s 4021 zadrugami, med temi 4 slovanske zveze s 1293 zadrugami, 11 nemških zvez s 2687 zadrugami in ena laška zveza s 41 zadrugami. Ker se pa pridruži dunajski zvezi v doglednem času več slovanskih zadružnih zvez, ni izključeno, da dobi že v kratkem slovansko zadružništvo ono premoč, ki ne odgovarja samo le številu avstrijskih Slovanov, temveč tudi številu slovanskih zadrug. Predsednik „Splošne zadružne zveze11 na Dunaju je znani avstrijski zadrugar, g. dr. Pavel baron Stbrck, ki je do sedaj napram slovenskim zadrugam zmirom kazal popolno nepristranost — da — celo naklonjenost. „Splošna zadružna zveza11 na Dunaju izdala je je pred kratkim svoj letopis za leto 1904, ki je jako zanimiv; če bi ga hotel kdo imeti, mu ga preskrbi tudi „Zadružna zveza11. Preiskovanje mleka na maščobo na kmetijsko-kemičnem preiskušališču za Kranjsko v Ljubljani. Kravje mleko je poleg mesa najvažnejše in najbolj razširjeno animalično živilo. Vsled svoje nizke cene in z ozirom na to, da ima v sebi vse hranilne snovi kakor so beljakovina, tolšča, sladkor, rudninske soli, nadkriljuje vsa ostala človeška živila. V dosego večjega dobička pa se mleko često pači (samovoljno kvari), kar vpliva prav izdatno na njegovo hranilno vrednost. Zato je za vsakega neprecenljive vrednosti, da izve, kako mleko uživa; da-li je toraj [polnovredno (polno mleko) ali malovredno, oziroma popačeno mleko t. j. mleko ki je deloma posneto ali pa z vodo stanjšano, oziroma zmes posnetega in polnega mleka. Dobroto mleka je mogoče s preiskovanjem določiti, zlasti pa s preskušnjo na maščobo, ker več ko ima mleko maščobe, boljše je. S popačenjem mleka pa se ne zniža le množina tolšče, ki je v njem, ampak tudi množina drugih zgoraj omenjenih hranilnih snovi. Preiskovanje mleka na maščobo, oziroma pre-sojevanje mlečne dobrote je naj večje važnosti in to ne le za konzumente, ampak tudi za mlekotržce, kmetovalce in zlasti za mlekarske zadruge. Mlekotržec mora biti dobro poučen o vrednosti mleka, ki ga dobiva od proizvajavcev (producentov), bodisi naravnost od kmetovalcev ali pa od mlekarskih zadrug in ki ga razpečava potrošnikom, da ne pride v nasprotje z zakonom glede ponarejanja živil. Prav tako mora poznati tudi kmetovalec dobroto mleka, ki mu ga dajejo krave v obče in pri raznem krmljenju. Iz povsem umljivih vzrokov pa je preiskovanje mleka od časa do časa na mestu zlasti tedaj, če pošilja kmetovalec mleko po poslih svojim odjemalcem. Največjega pomena pa je preiskovanje mleka na maščobo za mlekarske zadruge in sicer zlasti tedaj, če se mleko ne plačuje po litrih ampak po množini maščobe, kar naj bi skušale mlekarske zadruge splošno uvesti. V nekaterih zadrugah se preiskuje mleko po uslužbencih ali pa po zadružnih predstojnikih, toda pomanjkanje strokovnega znanja in objektivnosti je bilo že često povod v zadrugi prepirom, katerim se je mogoče izogniti edino le s tem, da izvede preiskovanje mleka v to poklican in objektivno presojajoč preiskovalni kemični zavod, ker nikdo ne more biti sodnik v svoji lastni zadevi. Pripomniti je tudi, da se je preiskovanje mleka na maščobo za nižjeavstrijske mlekarske zadruge po c. kr. kmetijsko-kemičnem preskuševališču na Dunaju prav dobro obneslo. Kmetijsko kemično preskuševališče za Kranjsko v Ljubljani je dobro prevdarilo zgoraj navedene razloge ter se odločilo določati maščobo mleka v občnem interesu po jako znižanih cenah. Določitev maščobe v mlečnem preiskusu stane za mlekarske zadruge, kmetovalce in zavode (bolnice), ki se zavežejo, da bodo poslali na leto vsaj 100 mlečnih preizkusov, samo 20 vinarjev, za vsakega drugega pošiljavca pa 30 vinarjev od preiskusa. S tem je dana vsakemu prilika, da se z najmanjšimi stroški prepriča o kakovosti mleka Za preiskovanje na maščobo zadostuje 30 do 50 kubičnih centimetrov mleka, ki se naj pošlje v mali dobro očiščeni in z dotičnim mlekom izplaknjeni ter z novim probkovim zamaškom zamašeni steklenici. Pred odvzetjem preizkusa se mora vse mleko ene pošiljatve dobro premešati. Pri pošiljatvi več vrst mleka treba je označiti posamezne steklenice s številkami 1, 2, 3 itd. Pri zunanjih pošiljatvah mlečnih preizkusov se steklenica lahko zamota v malo leseno pušico kot „vzorec brez vrednosti.11 O odvzetju mlečnih preizkusov v mlekarskih zadrugah obstojajo posebni predpisi. Za spravo in pošiljanje preizkusov na preizkušališče so se dali napraviti za zadruge posebni, s ključavnicami preskrbljeni zabojčki, v katerih je prostora za 30 in tudi več preiskusov. Zabojčki se bodo oddajali mlekarskim zadrugam po lastni ceni. Vsa pojasnila, zlasti pa navodila za praktično odvzetje mlečnih preizkusov v mlekarskih zadrugah po predpisih daje radovoljno Kmetijsko-kemično preizkušališče za Kranjsko v Ljubljani (Salendrove ulice št. 3), kamor se je obračati z vsemi tozadevnimi pošiljatvami in vprašanji. Ravnateljstvo kmetijsko - kemičnega preizkušališča za Kranjsko v Ljubljani. X7 a t> i 1 o na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sorici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil v nedeljo, dne 25. sušca 1906 ob 4. uri po-poludne v mlekarski zadrugi. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. ODBOR. — 51 Denarni prometi in bilance. Posojilnica in hranilnica v Črnem vrhu nad Idrijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za XI. upravno leto 1905. Člani: začetkom 1. 1905 176, v upravnem letu pristopilo 15, odpadlo 2, koncem leta 1905. 189. Deleži: začetkom 1. 1905. 176, v upravnem letu prirastlo 15, izplačano 2, koncem 1. 1905. 189 ; odpovedano: 0. Denarni promet: K 378.132'42. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 30 Deleži 4 Posojila 142.582 78 Deleži . , . . . 378 Hnanilne vloge s ka- Vzdign. hranil, vloge 84.853 56 Tekoči račun z zvezo 12.033 78 Hranilne vloge s ka- pital obrestmi 105 065 64 Dana posojila . . 53 950 81 Inventar premični . 308 92 pital, obrestmi 186 645 50 Vrnjena posojila 3!) 460 51 Tekoči račun z zvezo 39.746 75 Inventar nepremični 25.604 11 Predpl. obr. posojil 503 75 Tekoči rač. z zvezo 3M18 76 Posebej nal. čis. dob. 480 43 Zaost. obresti posojil 3.508 40 Predpl. najemnina . 261 49 Na račun gozdov . 3.208 60 Deleži pri dr. zavod. 700 — Tirjatev na gozdih . 2.180 44 Rez. zaklad z obresti 4.900 70 Obresti pri gozdih . 246 89 Obr. hran. vlog izpl. 369 27 Delež pri Zadr. zvezi 400 — Cisti dobiček . . 832 68 Obresti tek. računa 393 Sl , „ „ kap. 7 132 96 „ „ Union . . 500 — Plač. obr. od posojil 5.668 44 Obr. pos. povrnjene 11 26 „ „ „Kmet. dr.1 4 — Upr. in urad. prisp. 307 82 Upr. in urad. stroški 620 73 Zaostala najemnina . 365 68 Zamudne obresti 3 94 Rentni davek in ne- Rezervni zaklad . . 4 700 91 Najemnina .... 1.298 36 posred, pristojbina 101 10 Obresti od tega . . 199 79 Za les in drva . . 632 76 Dela in poprav, hiše 43 08 Tirjatve za les . . 69 29 Za opeko .... 17 04 časopisi .... 16 — Got. 31. decem. 1905 1.064 02 Povračilo kolekov . 20 — Davki ..... 167 92 Got. začetkom leta . 1.025 65 Zavarovalnina . . 35 37 Tesanje tramov . . 74 — Za opeko .... 110 — Razno 116 96 Got 31. decem. 1905 1.064 02 189 598 22 189 598 22 193.522 12 193.522 12 II I | Hranilnica in posojilnica v Horjulu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za enajsto upravno leto 1905. Člani: začetkom leta 1905. 300, v upravnem letu pristopilo 14, odpadlo 3, koncem leta 1905. 311. Deleži: začetkom leta 1905. 300, v upravnem letu prirastlo 14, izplačano 3, koncem leta 1905. 311; odpovedano: 0. Denarni promet: K 415.525'61. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge s ka-pitalizov. obrestmi Vrnjena posojila. . Tekoči račun s zvezo Plačane obr. od pos Upr. in urad. prisp. Pristopnine . . . Obresti nal. denarja Got. začetkom 1.1905 28 116.778 39.972 42.855 8 839 224 14 19 1.363 83 06 44 79 84 90 52 Deleži Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tekoči račun z zvezo Obr. bran. vlog izpl. i Obr. hr. vl.kapitaliz Obresti tek. računa Obr. pos. povrnjene Upr. in urad. stroški Rent.dav innep.pri. Gotov, konec 1. 1904 6 88.694 46.270 59.645 1.003 7.187 1.756 34 726 104 4.667 94 17 80 12 07 44 46 42 81 15 Posojila Inventar premični . Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin . Vrednost kolekov] . Delež pri Zadr. zv. Naložen denar . . Tirjatev na vknjižn. Gotov. 31. dec. 1905 214 445 322 10.928 200 41 1.000 12.090 36 4.667 33 74 83 30 81 68 15 Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Tekoči račun s zvezo Predplač. obr. posojil Rezervni zaklad . , čisti dobiček . . . 622 207 262 25.485 216 9.708 438 52 06 64 57 05 210.096 38 210 096 38 243 732 84 243.732 84 I Hranilnica in posojilnica na Igu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za šesto upravno leto 1905. člani: začetkom leta 1905. 196, v upravnem letu pristopilo 54, odpadlo 10, koncem leta 1905. 240. Deleži: začetkom leta 1905. 196, v upravnem letu prirastlo 54, izplačano 10, koncem leta 1905. 240, odpovedano: 0. Denarni promet: K 319.585-09. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 270 Deleži 50 Posojila 140 876 48 Deleži 1.200 Hranilne vloge s ka- Vzdig. hranil, vloge 61 330 56 Inventar premični . 135 67 Hranilne vloge s ka- pitalizov. obrestmi 75.885 98 Dana posojila . . 66.496 52 Zaost. obresti posojil 870 25 pitalizov. obresti . 130.521 33 Vrnjena posojila 25.996 90 Tekoči račun s zvezo 24.536 23 Delež pri Zadr. zvezi 400 — Tek. račun s zvezo 9.374 02 t ek. rač. s zv. in dr. z. 50.579 86 Obr hr. vi, izplačane 324 37 „ „ Ljud.posoj. 4 — Predpl. obr. posojil . 1.183 53 Obresti tek. računa 26 23 Obr. hran. vlog kap. 4 704 58 Gotov. konc. 1 1905 2 796 11 Rez. zakl. z obresti. 1 891 13 Plač. obr. od posojil 6.750 42 Obr. pos. povrnjene 37 43 Čisti dobiček . . . 912 50 Upr. in urad. prisp. 325 19 Upr. in urad. stroški 645 73 Pristopnine . . . 27 — Ren. dav. in nep. pr. 69 07 Gotov, začetkom leta 1.329 02 Delež pri „Z. zv.1 . 200 — Got začet, leta 1905 2.796 11 161.190 60 161.190 60 145 082 51 145.082 51 Hranilnica in posojilnca v Loškem potoku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za III. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 79, v upravnem letu prirastlo 29, odpadlo 0, koncem leta 1905 108. Deleži: začetkom 1. 1905 79, v upravnem letu prirastlo 29, izplačano 0, koncem 1. 1905 108, odpovedano: 0. Denarni promet: K 167.934-85. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži , . . . . 58 Vzdig. hran. vloge . 25.680 74 Posojila 81.808 Deleži 216 Hranilne vloge s kap. Dana posojila . . 31 900 — Tek. račun z „Zvezo" 5.187 26 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 39.360 17 Tek. račun z „Zvezo" 15.283 28 Inventar premični . 368 16 obrestmi.... 90.376 62 Vrnjena posojila 13.210 — Obr. hran vlog izpl. 82 93 Zaostale obr. posojil 142 60 Predp. obr. posojil . 52 81 Tek. račun z „Zvezo" 22.553 14 Obr. hr. vlog kapital. 3.292 67 Delež pri „Zadr. zv." 1.000 — Rezer. zaklad z obr. 736 34 Obresti tek. računa 283 28 Obresti pos. vrnjene 12 57 Got. koncem 1. 1905 3.640 95 Čisti dobiček . . . 765 20 Plačane obr. posojil 3.924 43 Upr. in uradni stroški 87 10 Upr. in urad. prisp. 105 30 Ren. dav., nep. pri st. 40 66 Pristopnine . . . 29 — Začasna izposojila . 5 747 — Začasno izposojilo . 5.747 — Nagrade .... 20 — Gotov. zač. leta 1905 517 58 Gotov. 31. dec. 1905. 3.640 95 85.787 90 85.787 90 92.146 97 92.146 97 II II 1 1 Šebreljska štedilna posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za XV. upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 102, v upravnem letu prirastlo 11, odpadlo 8, koncem leta 105. Deleži: stanje začetkom leta 166, v upravnem letu prirastlo 23, odpadlo 8, koncem leta 181, odpovedano: 2. Denarni promet: K 144.103-92. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži 151 63 Deleži 96 Posojila .... 119.158 17 Deleži 2.096 23 Hranilne vloge s kap. Vzdig. hran. vloge . 18 705 83 Inventar premični . 315 10 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . 30.066 07 Dana posojila. . . 17.537 72 Inventar nepremični 8 277 76 obrestmi . . . 122.546 47 Vrnjena posojila . . 24.839 54 Tekoči račun z Zvezo 26.726 98 Zaostale obr. posojil 1.371 77 Tekoči račun z Zvezo 10.841 04 Tekoči račun z zvezo 8.841 04 Inventar premični . 6 50 Vrednost tiskovin . 67 41 Dividenda .... 186 52 Plač. obr. od posojil 7.968 43 Inventar nepremični 141 84 Vrednost kolekov . 75 18 Rezer. zaklad z obr. 1 874 47 Upr. in urad. prisp. 386 68 Obresti hr. vlog izpl. 1.205 37 Delež pri Zadr. zv. 200 — Cisti dobiček . . . 240 42 Pristopnine . . . 22 — Obresti hr. vlog kap 3.819 40 Deleži pri raz. za v. 204 — Vzdig. nalož. denar 210 — Obresti tek. računa 819 52 Obr. pos. za 1.1905. 5.016 72 Najemnina . . . 312 — Obr. posojil odpisane 88 80 Zaost. najemnina 320 50 Gotov, začet. 1. 1905 635 44 Upr. in urad. stroški 541 28 Nep. pravdni stroški 16 80 Davki 269 11 Gotov. 31. dec. 1905 2.761 74 Delež pri „Zadi zv.“ 200 — Odpisano posojilo . 120 — Nagrade .... 320 — Obresti deležev . . 72 74 Gotov. 31 dec. 1905. 2.761 74 73.432 83 73 432 83 137.785 15 j| 137.785 15 | II II 1 Hranilnica in posojilnica v Škooijanu, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, za deveto upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 519, v upravnem letu pristopilo 129, izstopilo 18, koncem 1. 1905 630, odpovedalo 0. Deleži: stanje začetkom leta 1905 519, v upravnem letu prirastlo 129, odpadlo 18, koncem leta 1905 630. Denarni promet: K 370.268-05. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . Vrnjena posojila Tekoči račun zZvezo Inventar nepremični Plač. obresti od pos. Upr. in uradni prisp. Pristopnine . . . Gotov. zač. leta 1905 258 96.787 29.702 84.075 180 10.835 214 128 217 82 50 17 26 66 42 54 Deleži . . t . . Vzdig. hranil, vloge Dana posojila . . Tekoči račun zZvezo Inventar premični . Inventar nepremični Obr. hran. vlog izpl. » » » kap- „ pos. povrnjene Upr. in urad. prisp. Ren. dav. in nep. pr. Tiskovine .... Naročnina lista . . Gotov. 31. dec. 1905 36 72.164 82.181 19 213 600 600 1.377 6.829 149 514 101 75 27 2.530 14 07 11 38 67 09 13 92 17 69 Posojila Inventar premični . Inventar nepremični Zaostale obr. posojil Vrednost tiskovin Delež pri Zadr. zvezi Delež pri Union . . Del. pri „Ljud. pos." Got. koncem 1.1905 203.896 820 600 837 125 1000 500 4 2 530 26 59 89 69 Deleži 1 Hranilne vloge s kap. obrestmi . . . Tekoči račun s zvezo Predpl. [obresti pos. Rezervni zaklad . . čisti dobiček . . . 1.260 198 458 4.167 1.900 3.333 1.195 36 67 12 25 03 186 399 37 186.399 37 210314 43 210.314 43 Hranilnica in posojilnica v Št. Petru (Notranjsko), registrovana zadruga z neomejeno zavezo za enajsto upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 398, v upravnem letu pristopilo 31, izstopilo, koncem leta 1905 423, odpovedano 4. Deleži: stanje začetkom leta 398, v upravnem letu prirastlo 31, odpadel 6, koncem leta 423. Denarni promet: K 492.695-49. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Deleži Hr. vlog s kap. obr. Vrnjena posojila Tek. rač. z „Zvezo" Obresti tek. računa Plačane obr. posojil Upravni in uradni prispevki . . . Pristopnine . . . Najemščina hiše . . Gotovina začet, leta 62 126.988 34517 65 283 5.090 11.749 102 30 1.104 1.462 04 60 86 39 28 24 Deleži Vzdig. hran. vloge . Dana posojila . . Tek. rač. z „Zvezo" Inventar premični , Obr. hran vlog izpl. Obr. hran. vlog kap. Obresti pos. vrnjene Upr. in urad. stroški Rent davek in nep-pristojbina . . . Delnica „Union" Davki in stroški hiše Gotov. 31. dec. 1905 12 88.275 74.027 67.155 508 470 14.035 66 858 193 500 203 83 57 28 73 75 21 09 51 92 02 33 Posojila Tek. rač. z „Zvezo" Inventar premični . Inventar nepremič. Zaostale obr. posojil Delež pri Zadr. zv. Delež Zadružne tisk. Delnice pri „Union" Gotov. 31. dec. 1905 206 246 112.959 1.073 30.414 6 394 1 000 1.000 1 500 83 72 87 04 88 92 33 Deleži Hran. vloge s kapit. obrestmi . . . Predplač. obr. pos. Rez. zaklad s prisp. Čisti dobiček . . . 846 351.881 373 6.341 1.230 69 42 53 12 246 389 41 246 389 41 360 672 76 360 672 76 Mleklarska zadruga v Horjulu, registrovana zadruga z omejenim poroštvom, za tretje upravno leto 1905. Člani: stanje začetkom leta 122, v upravnem letu prirastlo 21, odpadlo 1, stanje koncem leta 142. Deleži: začetkom 1. 1905 134, v upravnem letu prirastlo 32, odpadlo 1, koncem 1.1905 165, odpovedano: 2. Denarni promet: K 71.062-77. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) || K m h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Prehodni .... Vzdign. nalož. denar Upravni prispevek . Obresti nalož. den. 48 197 21 2.150 22.491 100 10.276 356 17 92 71 22 40 62 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago Voznina . . . . Inventar premični . Neposredna pristojb. Upravni stroški . . Obr. izpos. in preh. Za apno . . . . Naložen denar . . Gotov. 31. dec. 1905 6 2.145 18.031 811 165 2.634 137 160 11.312 254 23 21 60 60 84 36 06 97 Vred. blaga in ročk Terjatve na blagu pri zadružnikih . Terjatve na blagu pri nezadružnikih Inventar nepremični Inventar premični . Vrednost apna . . Deleži p. dr. zavod. Nal. denar z obr. Gotov. 31. dec. 1905 310 38 1.002 239 1.085 150 64 1479 254 70 40 60 38 83 95 97 Deleži Izposojila .... Dolg na blagu zad. Rezerv, zakl z obr. čisti dobiček . . . 991 5 1.065 1.484 1.079 60 37 49 37 35.658 87 35.658 87 4.625 83 4.625 83 | 1 « Mlekarska zadruga v Stari oselici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, za peto upravno leto 1905. člani: začetkom leta 23, v upravnem letu pristopilo 0, odpadlo 0, koncem leta 23. Deleži: stanje začetkom leta 23, v upravnem letu prirastlo 0, izplačano 0, koncem leta 23; odpovedano 3. Denarni promet: K 4.628-—. Prejemki (Debet) ' K h Izdatki (Kredit) K h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) j K h Prejemki za blago . 1 955 06 Vrnjena izposojila . 340 _ Inventar premični . 377 01 Deleži 92 _ Prehodni .... 8 43 Izdatki za blago 1.539 35 Delež pri Zadr. zvezi 20 — Izposojila . . . . 360 — Prispevek zadruž. . 392 40 Inventar premični . 16 20 Delež pri hran. in Dolg na orodju ne- Obresti 3 59 Upravni stroški . . 323 35 pos. v Žireh . . j 2 — zadružnikom . . 2 70 Za knjižice . . . 1 20 Obresti izposojll 29 39 Zguba od 1.1904 . j 385 93 Prehodni . . . . 8 43 Preostanek . . . 1 60 Prohodni .... 8 43 Gotov, konec 1. 1905 96 56 Dolg na tiskovinah Got. koncem 1. 1905 96 56 in knjigah ... j 14 — Čisti dobiček . . . 384 37 2.362 28 2 362 28 861 50 861 50 || II 1 1 Kmetijsko društvo v Črnem vrhu nad Idrijo, registrovana zadruga z omejeno zavezo za VIII. upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 1905 246, v upravnem letu pristopilo 10, izstopilo 10, koncem leta 1905 246. Deleži: stanje začetkom leta 1905 246, v upravnem letu prirastlo 10, odpadlo 10, koncem leta 1905 246. Denarni promet: K 111.632'50. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) | K h Blagajniški preostan 1. 1904 Vplačani deleži . . Pristopnine . . . Izposojila .... Prejemki za blago . Prejemki za mleko . Razno 398 53 13 1.110 47.626 6.713 118 72 99 49 28 Izplačani deleži . . Vrnjena izposojila . Izdatki za blago . . Izdatki za mleko Voznina . . . . Užitnina . . . . Inventar premični . Davki Neposredna pristojb. Upravni stroški . . Obresti Razno Gotov. kone. 1. 1905 263 6.281 38.377 6.713 1.261 226 13 41 1.156 1.153 109 434 40 06 52 49 57 65 49 50 69 76 89 46 56.033 48 56 033 48 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 21.642 64 Deleži 2.004 12 Ter. na blagu pri zad. 4 868 79 Neizpl.i obr. deležev 31 15 Inventar nepremični 6.774 97 Izposojila .... 26.133 29 Inventar premični . 1.180 01 Dolg na blagu nezad. 2.895 47 Delež pri „Zvezi" . 200 — „ „ obr. od izpos. 1.002 50 Delež pri Gosp zvezi 160 — „ „ voznini . . 371 — Delež p. log. mlekarni 10 — „ „ tiskovinah . 88 57 Tirjat na najemnini 60 — Rezervnigzaklad . . 2.556 99 Got. koncem 1. 1905 434 46 Čisti dobiček . . . 247 78 35.330 87 35.330 87 • Kmetijsko društvo v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo za IX. upravno leto 1905. člani: stanje začetkom leta 1905 287, v upravnem letu pristopilo 5, izstopilo 6, stanje 31. decembra 1905 286. Deleži: stanje začetkom leta 1905 287, v upravnem letu prirastlo 5, odpadlo 6, koncem leta 1905 286. Denarni promet: K IIO.SOS^S. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) * h Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Blag. preost. 1. 1904 396 39 Izplačani deleži . . 305 24 Vrednost blaga . . 32.655 26 Deleži 6.496 16 Vplačani deleži . . 60 — Vrnjena izposojila . 6,170 — Terj. na blagu zadr. 15.887 05 Neizpl. obr. deležev 1.047 75 Pristopnine . . . 10 — Izdatki za blago 49.233 02 Terjat, na blagu nez. 1.366 86 Izposojila .... 44.875 — Izposojila .... 2.600 — Voznina .... 1.499 22 Inventar nepremični 8 271 32 Dolg na blagu zadr. 17 08 Prejemki za blago . 56.878 35 Užitnina .... 442 90 Inventar premični . 3.305 86 Dolg na blagu nezad. 3.789 05 Povrnjena voznina . 6 80 Inventar premični . 89 60 Vrednost zemljišča . 2 728 50 Dolg na obr. od izp. 2.086 13 Davki 58 34 Nal. denar (deleži) . 615 42 Rezervni zaklad . . 7.017 58 Neposredna pristojb. — 50 Vredn. knjig in tisk. 250 — čisti dobiček . . . 187 34 Upravni stroški . . 574 85 Predpl. zavarovaln. 35 05 Obresti 811 12 Predpl. pridobnina . 3 44 Delež Gosp. zvezi . 20 — Gotov. 31 dec. 1905 397 33 Naložen denar . . 397 33 Gotov. 31. dec. 1905 397 33 59.951 54 59.951 54 65 516 09 65 516 09 Gospodarsko-trgovačko društvo u Unijama, registrana zadruga na ograničeno jamčenje za IV. upravnu godinu 1905. Člani: stanje začetkom leta 1905 51, v upravnem letu pristopila 0, izstopila 2, koncem leta 1905 53. Deleži: stanje začetkom leta 1905 75, v upravnem letu prirastla 0, odpadla 2, koncem leta 1905 72. Denarni promet: K 26.175,80. Prejemki (Debet) K h Izdatki (Kredit) K h Blag. preost. 1. 1904 541 03 Izplačani deleži . . 100 Vplačani deleži . . 26 — Vrnjena izposojila . 600 — Pristopnine . . . 4 — Izd. za blag. i voznina 11.726 66 Prejemki za blago . 12.561 94 Inventar premični . 64 28 Povr. zadr. del. „G. Davki in nep. prist. 12 55 Zvezi" Ijublj. . . 20 — Upravni stroški . . 266 66 Dar društvu . 48 — Obresti 136 87 Dividenda .... 9 62 Delež Zad. Zv. ljub. 10 — Razni stroški . . . 48 19 Gotov. 31. dec. 1905 226 14 13.200 97 13 200 97 Imetje (Aktiva) K h Dolgovi (Pasiva) K h Vrednost blaga . . 2.612 95 Deleži 1.412 Terj. na bi. pri zad 237 53 Izposojila .... 2 550 — Inventar nepremični 1 862 — Rezerv, zaklad z obr. 538 33 Inventar premični . 312 79 čisti dobiček . . . 861 08 Delež Gosp. zveze v Pulju 100 — Delež pri Zadr. zv. 10 — Gotov, konec 1. 1905 226 14 5 361 41 5.361 41 VABILO k OBČNEMU ZBORU Mlekarske zadruge v Šmarci, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 11. marca 1906 ob 3. uri popo-ludne v mlekarni v Šmarci. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjen j e računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev 1 člana načelstva. 4. Volitev 2 članov nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Razni nasveti in predlogi. Načelstvo. VABILO na VIN. redni občni zbor Kmetijskega društva v Gorjah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v pondeljek, dne 19. marca 1906 na dan sv. Jožefa ob pol 4. uri popoldne v posojilnični dvorani. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računov za leto 1905. 5. Volitev treh po triletni dobi odstopivših udov načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev razsodišča. 8. Razgovor o posredovanju živinske kupčije in ukrepi. 9. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Tržiču, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. marca 1906 ob pol 4. uri popoludne v uradnih prostorih hiš. št. 59. Vs p ore d: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. VABILO na I. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lukovici, reg. zadruge z neom. zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 11. marca 1906 ob 3. uri popoludne v prostorih g. Smekolja v Lukovici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. VABILO k OBČNEMU ZBORU Hranilnice in posojilnice v Holm, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo, dne 18. marca 1906 ob pol 3. uri popoludne v zadružnem prostoru. Dnevni red; 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji, 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na XI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gorjah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1906 ob pol 3. uri popoldne v zadružni dvorani. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ne došlo ob določenem času zadostno število društvenikov, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število navzočih. X7 albilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Boh. Bistrici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 4. marca 1906 ob 3. uri po-poludne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računa za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. VABILO na OJ3Č3NTI ZBOR Hranilnice in posojilnice pri Dev. Mariji v Polju, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo v nedeljo, dne 11. marca 1906 ob V2 4. uri popoludne v Društvenem Domu. Dn e vni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905. 3. Poročilo o reviziji. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na Vlil. REDNI OBČNI ZBOR Kmetijskega društva v Metliki, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. marca 1906 ob ^2 9. uri zjutraj, po sv. maši v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za I. 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi VABILO k OBČNEMU ZBORU Konsumnega društva pri D. M. v Polju reg. zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 11. sušca 1906 ob 4. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Predložitev in potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. ODBOR. VABILO na redni občni zbor Kmetijskega društva v Srednjivasi, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 11. marca 1906 ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računa za leto 1905. 3. Dopolnilna volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. VABILO na REDNI OBČNI ZBOR Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jakobu ob Savi, reg. zadruge z neom. zavezo, kateri se bode vršil dne 11. marca 1906, ob 3. uri popoludne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Poročilo o izvršeni reviziji. 6. Slučajnosti. VABILO na lZ« redni občni zbor Kmetijskega društva na Rečici ol» Savinji, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v soboto, dne 17. marca 1906 ob 9. uri zjutraj v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o društvenem poslovanju. 2. Odobritev računov za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. NB. Pri nezadostni udeležbi članov se bode vršil pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, kateri bode brezpogojno sklepal ne glede na število navzočih članov. VABILO na ob okli sb©K Mlekarske zadruge v Sorici, registrovane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 25. marca 1906 ob 3. uri popoldne v mlekarni h. št. 22. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Rečici ob Savinji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v soboto, dne 17. marca 1906 ob 11. uri dopoldne v prostorih kmetijskega društva. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računa za leto 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. NB. Ako bi ob določenem času občni zbor ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu, in iz istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. VABILO na Hranilnice in posojilnice v Tirnicah, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. marca 1906 ob 3. uri popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VABILO k Gospodarskega društva v Renčah, reg. zadruge z om. zavezo, kateri bode v pondeljek, dne 19. marca t. 1. ob 3. uri po-poludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo po Goriški zvezi izvršene revizije. 2. Poročilo nadzorstva in potrditev računskega zaključka za leto 1905. 3. Volitev načelstva in nadzorstva po pravilih. 4. Razni predlogi. Letni račun je društvenikom do 19. marca t. 1. na vpogled v društvenih prostorih ob poslovnih urah vsak dan. GOSPODARSKO BERILO. Snažite živino! Redno snaženje krav ima velik vpliv na množino mleka. Na posestvu ruskega carja v Carskem selu pri Petrogradu napravil je ravnatelj poskuse. Vse krave se redno snažijo. Ravnatelj je pa odredil da se od vsake pasme, ki se tam redijo, dve narbolji kravi skozi deset dni ne snažite. Potem se je primerjalo, koliko se je namolzlo v 10 dneh v času snage in koliko v 10 dneh v času nesnage. Vspeh je bil sledeči: Po dve kravi ste dali v času snage v času nesnage toraj v času snage več simendolske pasme 630 570 60 vilstermarške „ 615 580 35 holandske „ 725 690 35 angler „ 502 480 22 2472 2320 152 Toraj so dale snažne krave celih 7°/o več mleka. Oteklina kolena pri goveji živini. Goveja živina ima navado, da se upre najprej in požene na prednja kolena, kadar ustaja, nato šele stopi z zadnjim delom života in nazadnje šele od sprednjih kolen na noge. Ako so tla pod živino trda in grapasta, zgodi se pogosto, da se žival pri vstajanju udari na slezne kite na kolenu, katere vsled tega otečejo. Ako traja takšen tlak dalje, bode oteklina čedalje večja in hujša. Treba nam je toraj biti paznim, da kakor hitro vidimo pri živini kako oteklino na nogi, da jo preiščemo in če se spoznajo nekaki mehurji, da najprej vzrok temu odpravimo. To pa se zgodi s tem, da oskrbimo živini zadosti mehke stelje. Dalje pa privežimo živali na otekline mrzlih obkladkov, kateri se morajo večkrat menjavati. Ako se pa oteklina vkljub temu le širi in postaja nevarna, ne zamudimo poklicati spretnega živinozdravnika. Vzgoja in oskrbovanje mladih prasce v po zimi. V lepem poletnem času je vzgoja prascev kaj lahka. Tembolj pa je ona obtežena z raznimi nevarnostmi po zimi. Pred vsem se mora svinji oskrbeti priložnost, da si more napraviti ležišče za svoje mladiče, še predno se skotijo, v hlevu v kakem kotu, kjer bodo v zavetju proti prepihu in mrazu. Radi tega je treba svinji posebno v tem času obilno nastiljati s slamo, katera naj se prereže, če je predolga, da se mladiči pozneje v njej ne izgube in ne zaduše. Seveda se mora tudi skrbeti za primerno gor-koto hleva. To se lahko stori na več načinov. Luknje zida ali stene treba zamašiti z mahom, ometati z ilovico, zabiti špranje na durih in plankah hleva z deskami, navrh jih pa še opažiti, če ne s slamo pa praprotjo. Tukaj ni gledati toliko na lepoto, temveč le bolj na gorkoto. Prava neusmiljenost je toraj, kjer vsled mraza mladim prascem otrpne rep, večkrat še ušesa in rilček. Seveda od tako pokvarjenega živinčeta ni pričakovati dobre prihodnjosti. Po nekod takim živalim otrple ude odrežejo z nožem, rano pa mažejo z laškim oljem zmešanim trpentinom. Ali to je po naših mislih še drugo mučenje živali, pa prava pokora za prejšnjo brezskrbnost. Posebno pa je treba skrbeti, da se mladiči ne prehlade, kadar se začnejo krmiti. Znano je, da se mora mladim živalim od četrtega tedna naprej pripravljati tudi hrana, ker sesec več ne zadostuje. In ta mora biti primerna, izprva največ od mleka, nato nekoliko moke od turšice, potem nekoliko korenja, pese itd. Takšna hrana se mora prascem dajati po 4 do 5krat na dan. To pa seveda v posebnej, nizkej in primerno široki posodi. Ker pa takšna hrana svinji čez vse diši, jo je treba odgnati iz hleva, da se mladiči nasitijo, ali pa čuvati, dokler posoda ni prazna. Med tem časom se pač lahko mladiči prehlade. Priporočati je vsled tega, da se oskrbi prasnici dvojni hlev. V jednem se lahko krmi svinja, med tem se pa mladičem v drugem hlevu daje primerna hrana. Na ta način se tudi prasci najlažje odstavljajo od sesca. Hud udarec za Dolenjsko. Uradni list c. kr. deželne vlade v Ljubljani, z imenom „Laibacher Zeitung“ z dne 15. februarja 1906 prinaša sledeči Razglas c. kr. deželne vlade v Ljubljani, z dne 13. februarja 1906., št. 3602, o zaprtiji političnih okrajev Krško, Rudolfovo in Črnomelj za promet s prašiči. 7i ozirom na to, da se je zadnje čase v ponovljenih primerih iz političnih okrajev Krško, Rudolfovo in Črnomelj zanesla svinjska kuga v druga ozemlja, ukazuje deželna vlada zaradi tega, da bi se ubranilo razširjanje svinjske kuge in da bi se izdatneje preprečilo utihotapljenje prašičev iz okuženih in zaprtih hrvaških okrajev glede navedenih treh političnih okrajev dotlej, dokler se ne ukaže drugače, nastopne odredbe: 1. ) Prepovedano je izdajati živinske potne liste v teh okrajih. Izjema od te odredbe je dopuščena samo z ozirom na točko 3 tega razglasa. 2. ) Prepovedano je izvažati žive prašiče za pleme in rejo iz teh okrajev, jih uvažati v te okraje in prevažati skozi nje. 3. ) Dopuščeno je izvažati žive pitane prašiče in prašiče za zakol v ta namen, da se takoj zakoljejo; vendar je v vsakem slučaju za to poprej izprositi dovoljenja pri političnem okrajnem oblastvu. 4. ) Svinjski semnji v zaprtem ozemlji so prepovedani. 5. ) Potrebni gospodarski promet s prašiči med posameznimi okraji je dopuščen, toda pri tem je paziti na morebiti za posamezne okužene vasi in kraje ukazane zaporne odredbe. Prestopki teh določil, ki stopijo v veljavnost tisti dan, ko se razglase v časopisu „Laibacher Zei-tung“, se kaznujejo po zakonu z dne 24. maja 1882, drž. zak. št. 51. C. kr. deželna vlada za Kranjsko. V Ljubljani, dne 13. februarja 1906. Kdor pozna pomen svinjereje v dolenjskem gospodarstvu, more presoditi, da je po tej vladni odredbi Dolenjska hudo prizadeta. Kako je ravnati z nadušljivinii konji? Nadušljivi konji so še več let za zmerno vprego porabni, ako jih pravilno krmimo. Klaja, ki učini debelost ali ki dovaža telesu veliko vode ni umestna, ker povzroča utrujenost. Seno in slamo je le v pičli meri pokladati. Zeleno krmljenje je popolnoma opustiti. Najboljša hrana za nadušljive konje je oves, katerega lahko, ako je potrebno, zdrobimo. Tudi jih je večkrat napajati, pa ne s premrzlo vodo. Kako je plesen v kleteh in drugih shrambah odpraviti? Plesnoba na stenah v kleteh in jedilnih shrambah škoduje tam shranjenemu sočivju in drugim živilom, ter jih lahko popolnoma skvari. Treba jo je toraj večkrat odstraniti in to se zgodi, ako na stene, katere smo preje z vodo poškropili, potrosimo fini, neugašeni apneni prah. Kdor ima pri roki peronospora-škropilnico in pa žveplalnik jih lahko uspešno pri tem delu porabi. Apno, katero se vsled vlage začne ugašati, uniči plesen in tudi druge škodljive glivice. Pozneje je stene umiti in prostore zračiti. Važno za vinorejce. Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko prinaša v letošnji 4. številki sledeči Razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 19. januarja 1906., št. 22.489 iz 1. 1905., da je dovoljen prosti promet z vinskimi trtami in drugimi zarejevavci in prenašavci trtne uši med občinami I. vinogradskega ozemlja v vojvodini Kranjski in med vsemi okuženimi krajnimi občinami vojvodine Štajerske. Da se omogoči hitrejši zasad vinogradov, okuženih s trtno ušjo, je c. kr. namestništvo v Gradcu z razglasom z dne 8. novembra 1905, dež. zakonik in ukaznik št. 107 dovolilo prosti promet z vinskimi trtami in drugimi zarejevavci in prenašavci trtne uši med vsemi krajnimi občinami vojvodine Štajerske, glede katerih je bila izdana izvozna prepoved na podstavi §§ 1. in 4. zakona z dne 3. aprila 1875., drž. zak. št. 61. Ker se to ozemlje teritorialno drži I. vinogradskega ozemlja vojvodine Kranjske, se v prenaredbi tukajšnega razglasa z dne 5. septembra 1904., štev. 17.010, dež. zak. št. 17, dogovorno s c. kr. namestništvom v Gradcu na podstavi § 6. ukaza c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 6. junija 1893. drž. zak. št. 100, dovoljuje prosti promet z vinskimi trtami in drugimi zarejevavci in prenašavci trtne uši tudi med tema dvema ozemljima; zategadelj za izvoz vinskih trt, drugih rastlin, rastlinskih delov in predmetov, ki so znani kot zarejevavci in prenašavci trtne uši, iz katere k omenjenima dvema okuženima ozemljema na Kranjskem in Štajerskem spadajočih krajnih občin v katero drugo občino teh dveh ozemelj ni treba posebnega oblastvenega dovoljenja. Izvažanje vinskih trt in drugih zarejevavcev in prenašavcev trtne uši iz teh dveh okuženih ozemelj v druga vinogradna ozemlja pa je dopuščeno samo proti posebnemu oblastvenemu dovoljenju. C. kr. deželni predsednik: Schivarz s. v. Ta vladna odredba je tako jasna, da je ni treba razlagati. Presajanje sadnih dreves. Tu in tam je potrebno, bodisi, ker rabimo stavbeni prostor, bodisi, ker smo iz začetka pregosto sadili, ali pa iz drugih vzrokov, že večja drevesa odstraniti. Ako niso taista prestara, jih je lahko kam drugam presaditi. V tem slučaju se mora, po tem kakor je drevo veliko, 1 do D/2 m od debla na okrog približno 1 m globoki jarek izkopati, ter pod koreninami zemljo izpodkopati. Ono zemeljsko plast pa, ki je med koreninami, je previdno le v toliko odstraniti, v kolikor je po- trebno, da je mogoče drevo prenesti ali prepeljati na njegovo novo stojišče. Nekateri sicer priporočajo od korenin vso zemljo odstraniti z motivacijo, da je itak že izsesana, tako-rekoč mrtva. Pri vsem tem delu je paziti na to, da se ohrani drevesu kolikor mogoče veliko, nepoškodovanih korenin, da se deblo ne odrgne in krona ne počeše. Jama, v katero je drevo presaditi, mora biti seveda večja, kakor je obseg korenja in natančno je zmeriti, da ni pregloboka in ne preplitva. Pod in med korenine je nasipati dobre, rahle zemlje ali pa dobro predelanega mešanca, ter je pri nasipanju zemljo večkrat zateptati in z vodo zaliti, da se bolj korenin prime in da ne ostanejo med koreninami votline. Ko so vse korenine pokrite, je zemljo še enkrat pohoditi in dodjati precej na debelo dobro preprhnelega gnoja; potem se jama popolnoma zagrne. Zalivanje z vodo je neobhodno potrebno, posebno, ako se na pomlad presaja, sicer se drevo ne prime t. j. ne raste. Da pa veter presajeno drevo ne prevrže, ga je pritrditi k tlom na štiri strani z žico. Pod žico, na mestu, kjer je ta ovita na deblu, se priveže kak ovitek, sicer bi drugače deblo trpelo. Žica bi se v deblo zarezala. Krono je razredčiti, to se reče, odstraniti je vse nepotrebne veje, ostale pa je le toliko okrajšati, da dobi krona pravilno, piramidalno obliko. Nezmisel je, mlade vejice odrezati, ker ravno te na pomlad najprvo odganjajo in rast pospešijo. Priporoča se posebno v prvem letu taka presajena drevesa z večkratnim zalivanjem proti suši obvarovati. Najbolj pripraven čas za presajenje je jesen. Rane na sadnem drevju. Skušnja uči, da je vsako drevo, katero je bilo z zlomljenjem vrha ali vej kakorkoli poškodovano, je s tem naklonjeno težki bolezni, in da navadno pred časom svoje starosti pogine. Treba je toraj posebno z snegom v jeseni, kakor po zimi in v spomladi narejene škode natanko slediti, da se morejo še za časa okovariti. Takšne rane treba hitro obrezati in osnažiti. To se najboljše zgodi s cepilnim voskom; kadar tega manjka, jemlje se za mazilo močna, nekoliko z apnom ugnjetena ilovica, katerej se svetuje pridejati še nekaj krvi in odpadkov od živine. Ta mešanica, narejena v primernej gorkoti vlažne vode, se pomaže na rano, nakar se le to še z kakšno cunjo obveže, da ob vetru in dežju ne odpade. Ako se to ne stori, začne drevo na rani vsled mraza in mokrote trohneti, katera trohnoba napreduje v stržen (sredino) debla, po ka- terem neizprosno prej ali slej dospe v sredino korenin, kjer je navadno gotov konec bolezni, pa tudi drevesa ob enem. Na tak način žalibog propada naša sadje-reja veliko predčasno, edino zato, ker nismo celili neizprosno ran na drevju ob pravem času. Mislimo si in primerjajmo starost sadnega drevja. Kako različno je drevje posebno glede starosti. Nekatero vstraja skoraj stoletje, dočim drugo v kratkih letih pogine. Krive so temu razne bolezni, nepravilnosti in nesreče, kakor se vse to zgodi tudi pri človeku in živali; ali velikokrat se pogin mora pripisovati malomarnosti človeka, ker ni opravil ob pravem času svoje dolžnosti. Toraj ne samo sajenje, snaženje in gnojenje je sadnemu drevju potrebno, nego — dostikrat v naglici — oskrbovanje v njega boleznih, katere mnogokrat povzročajo rane, narejene od koder koli. Kako ravnati z onesnaženimi jajci? Dostikrat se zgodi, da se v premalej snagi kurnika, zlasti pa še gnjezd (pripravljenih košev kokošim za valenje,) jajca takoj ob znesenju onesnažijo z blatom. Nekatere ženske takšna jajca omijejo, ali to ne gre; zlasti za imenitne družine ne, ker takšno omito jajce dobi nekak slab duh. Boljše je, jajce onesnaženo z nožem rahlo in skrbno oškrbati in z rezko cunjo oribati. Narboljši pa je, skrbeti za snago in red v kur-niku. Tukaj jaslice za hrano, tukaj za vodo, ondi košek ali gnjezdo za jajca; spet ondi gredo za prenočišča. Živali, četudi imajo malo spomina, se vendar s časoma k temu redu privadijo, nakar izostane marsiktera napaka, med temi — onesnaženje jajec. Kakoršna je setev, takšna kode žetev! Vsled dolgotrajnega deževja v lanski jeseni moglo se je le malo ozimine sejati. Pa še ta utegne vsled dolgotrajnega in krutega mraza biti slaba. Treba bode toraj kmetu se temveč potruditi z jarino, ako bode hotel kaj pridelati v tekočem letu. Zraven težkega dela ob setvi treba pa je kmetu tudi skrbeti, kakošno seme da bode sejal. Lahko umljivo je, da mora seme pred setvijo skrbno očistiti, za kar je ravno sedaj pripravni čas. Četudi je morda v jeseni po mlatvi zrnje dobro prevejal, vendar treba to v žitnicah še enkrat pregledati in če opazimo med zrnjem količkaj plevelnastega semena, dajmo je še enkrat očistiti. Pomislimo, da če v par urah od kacih deset vaganov izločimo vsaj toliko — če ne več — bokalov plevelnastega "zrnja, koliko zaroda tega smo zabranili na njive! In to ne samo za eno, morda za precej let, ker znano je, da mnogi zgodnji plevel se — Gi- na njivi pred žetvijo znova zaseje, nekateri se pa ukorenini tako, da ga potem skoraj ni mogoče pregnati. Za čiščenje zrnja so vsega priporočila vredne novejše vejavnice z močnim vetrom in s 4 razno gostimi mrežami. Te se še lahko menjavajo po velikosti ali obliki zrnja. Se bolj gotovo se pa plevel kot grakor, repica, kokalj itd. odpravi z nalašč za to napravljenim strojem, čistilnico za zrnje, kjer se, ako le dvakrat prečistimo zrnje, plevel skoraj do zadnjega odloči. Zalibog da takšne čistilnice naši kmetje še vse premalo poznajo, zato je videti toliko plevela po njivah. Naj bi si jo oskrbele zadruge ali pa občine na svoje stroške ali cela vas skupaj, stroški na posameznika bi bili prav neznatni. Napačno bi tudi ne bilo, ko bi si jo omislil posameznik, h kateremu bi nosili sosedje svoje zrnje čistiti, pa bi računil od dela malo odškodnino. Ko bi se štelo kaj nizko, recimo le petico od vagana, ako dela dotični sam, ako mu lastnik stroja pomaga, pa desetico, bi se že po teh malih svoticah nabralo na dan 1 do 2 kroni, kar bi v jednem ali par tednih že zneslo nekaj. In če pomislimo da se takšen stroj pri pametnem ravnanju skoraj nikoli ne pokvari, da lahko vstraja po več desetletij, ali bi se ne obrestovala svota, katero bi dal lastnik zanj? Toda ne samo s semenom, temveč tudi z gnojem nam je treba paziti, da ne zasejemo plevela na njivo. To pa se zgodi, ako pride v gnoj seneni drobiž ali prah iz skednja. To naj se opusti ter raje poseje na travnike, zlasti tam, kjer je trava redka. Konečno moramo še dostaviti, ako nima kmet doma dovolj semena za setev in si ga naroča od drugod, da ga dobi iz bolj hladnih krajev, nego je naše podnebje. Skušnja uči, da seme iz gorkejših krajev pri nas ne uspeva, marveč ravno nasprotno. Zategadelj je prišlo pri nas že v navado, da se naročajo semena raznih žit, pa tudi vrtnih semen iz ('eškega in so ljudje ž njim zadovoljni. Seveda se lahko naročajo potom „Gosp. zveze11 v Ljubljani. Važna iznajdba za gospodinje. Gospa M. Kaučičeva na Dunaju je iznašla za gospodinjstvo in prodajalce jedilnih stvari nujno potrebni aparat „Hydros“. Ta patentovani aparat vzdrži vsakovrstna živila kakor kruh, pecivo, sir itd. brez upotrebe ledu mnogo dni popolnoma sveža. Hydros bo najbrž izdelovala švedska akcijska družba Alfa-Separator, znana pri nas po mlekarskih strojih, katera ima tovarne in zastopstva po vseh državah Evrope. Cena aparata bo vsled ogromne fabrikacije tako nizka, da si ga lahko nabavi vsaka gospodinja. Hydros se bo naročal tudi po „Gospodarski Zvezi11. Ohranitev zdravja in varčnost sta tako važna za vsakogar, da je treba vestno upoštevati vse, kar ji speši. Zato se tudi našim gospodinjam ne more priporočati dovolj toplo, da ne smejo nikoli več rodbinske mize puščati brez Kathreinerjeve Kneippove sladne kave. Nepomešana ali obilo dodana zrnati kavi, je glede okusa in zdrave tečnosti vzor kavine pijače, ki se je ne odreče nihče več, kdor je spoznal nje dobrodejne učinke. Zlasti vsaka skrbna gospodinja takoj opazi radostnega srca, kako izdaten prihranek v gospodinjstvu doseza z uporabo Kathreinerjeve kave. Treba pa je paziti na to, da ima samo pristna Kathreinerjeva kava v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko „župnik Kneipp11 tako odločilno prednost okusa po zrnati kavi. Posebno ne moremo dovolj iskreno svariti pred vsemi odprto odtehtanimi opraženimi izdelki. Kdor rad pije kakao, naj poizkusi enkrat Ivana Hoffa kandol-kakao. Ta ima izmed vseh kakaovskih vrst najmanj tolšče (19°/o proti večkrat nad 50°/o), je toraj resnično netolščat, jako lahko prebaven in ob najboljšem okusu zaradi tesne zveze s sladom izredno redilen ter hasniv celo najslabotnejšemu organizmu. Ker je poleg tega jako poceni, se lahko rabi v vsakem gospodinjstvu. Priporoča S6 ‘ Jzaie.mna zavarovalnica proti požarnim ško- Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatora hiša. RflHerna fv IctrD gospodarsko društvo, ima v svoji zadružni aauci na IO u kleti 4000 hl črnega in 500 hi belega vina. Kdor hoče kupiti izborno istrsko kapljico po zmernih cenah, jo dobi zanesljivo pri gospodarskem društvu v Baderni. Službo išče štacunski sluga, 30 let star, zvest, zanesljiv. Služboval je že v večjem konsumnem društvu kot donašalec blaga in je tudi pri prodaji pomagal. nrva Šebreljska štedilna posojilnica — Šebrelje na Goriškem — ul *“■ ima 60 oralov bukovih gozdoz, iz kojih proda drva. Kraj je oddaljen 3 ure od postaje sv. Lucija nove želežnice; — blizo je voda Idrica, po kojej se lahko les plove. 6—2 Zajamčeno pristno vino prodaje za mašna vina belo od 40—60 kron 100 l postavljeno na postajo Postojna. Rudeče po 35 kron. Zadrugam in večjim odjemalcem oddaja vino po izjemnih znižanih cenah. V zalogi je tudi tropinsko žganje. Ogrska rožnata paprika ^'“5^ Lastni pridelek a kg 5 Kron. Pošilja se proti povzetju od 1 kg naprej poštnine prosto. Nadalje posebnosti: Špeh, ogrske salami itd po naj-nižii ceni. Razpošiljevalna trgovina raznovrstnih deželnih pridelkov HAUPT A. KUBOLF, Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovoda-cesta 22. 24—24 Krog 150 hektolitrov belega vina liter po 28 ^0 ^2 VinarjeV se dobi še v Lindar-u (Istra). Vsa pojasnila daje „Lindarsko družtvo za štednju i zajmove1 v Lindam. g_g l/ačolicl/tma -roMo katero naredi lepe, trde glave in Oclllc Kd.oclJol\Cya 4.U!ja, r0(ij v vsay zemlji, domači pridelek, zajamčeno pristno in kaljivo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Ljubljani. 20 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Spominska knjiga prve gorenjske razstave? Zaradi tehničnih ovir in deloma zaradi še prepičle naročbe, knijga še n mogla iziti. Pač pa je ista že v tisku. Ker so sadne slike v tej umetniški in krasni izpeljavi, precej drage, je želeti, da se že v naprej ve, koliko približno bo naročnikov, da se zamore naročiti slike. Manj od 300 izvodov ne gre naročati. Kdor želi imeti to lepo in koristno knjigo, naj pohiti z naročbo. Posebno opozarjamo na to delo udeležnike razstave. Cena nevezani knjigi 6 K — vezani v rudeče platno 8 K. — Naroča se pri načelstvu sadne razstave v Radovljici, Gorenjsko. r~---------------------------------1 Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba ,,UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe „UNION11. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. .......................... J Zadružna tiskarna v Ljubljani reg. zadr. z omej. zavezo trg' šte^r. 1.0 priporoča koverte s firmo, pismeni papir, vizitnice ter vsa v to stroko spadajoča dela po najnižji ceni. _: Unanja naročila 50 točno izvršujejo. Absolutno zajamčeno = == pristno vino priporoča se za nakup pri kmetijskemu društvu v Vipavi, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega in je vsled tega izključena vsaktera prevara. Razpošilja se najmanj 56 Z, po sledečih cenah franko kolodvor Postojna: Nova bela namizna vina od 40—45 K, rudeče (ala cviček) po 35 K. Sortirana vina: Pinela po 30 K, beli burgundec po 35 K. Staro namizno po 45 K, stari burgundec po 60 K, Večje množine in zadrugam se računi nekoliko ceneje. Vsa vina so milega okusa, ker so po novem načinu nepravljena. 254 12_i Ph. Mayfarth & Co. patent ovan a samotvorna, ,Syphonia" r vendar najboljša briZflalniCa za vinograde, hmeljske nasade, za pokončevanje sadnih škodljivcev, za odstranjenje bolezni na listju, za pokončavanje grenkuijiee in divje gorčice itd. INF*" Brizgalnice za nositi in na kolesih za 10, 15, 60 in 100 litrov tekočine z ali brez priprave za mešanje s petrolejem. Zahtevajte podobe in popis od tvrdke PH. MAYFARTH & Co. tovarna za stroje, specijalna tovarna za vinske stiskalnice in stroje za v porabljanje sadja. 255 6—1 Odlikovana z črez 560 zlatimi in srebrnimi kolajnami itd. Dunaj II., x. Taborstrasse št. 71. Obširni ilustrovani katalogi brezplačno. Zastopniki, preprodajalci se sprejmo. Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza11. -##» #©> ##> Gospodarsko vago brezplačno! Čudovito poceni pošiljam iz svojega prenapolnjenega tovarniškega skladišča svoje svetovnoznano in radi svoje izvrstne kakovosti splošno priljubljeno Mehikansko srebrno blago in sicer: 6 kom. mehikanskih srebrnih namiznih nožev „ „ „ jedilnih vilic n » n n ^t|€ „ „ ,, žlic za kavo „ izvrstnih desertnih nožev r> « » vilic „ mehikanski srebrni zajemalnik za juho „ „ „ „ za mleko „ najeleg. salonska namizna svečnika. 46 komadov skupaj za samo gld. 6 • 50. Vsak naročnik dobi še vrhu tega kot premijo ga-rantovano natančno vagujočo gospodarsko vago, ki potegne 12 kilogramov, popolnoma brezplačno. Mehikansko srebro je po vsem bela kovina, za koje trpežnost in najboljšo kakovost se da pismena garancija na 25 let. Pošilja proti predpošiljatvi denarja ali po povzetju evropejske zaloge IY[anl)attan - podjetje Budimpešta VIII., Bezeredy -utcza št. 3. 250 15 w 33330000303300303331 ICCCCCCCCCCCCCCCCCiCC M 11 I © o 8 § C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne 9^ blagajne -Bi prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic M. Aillcrstliigel založnik Raiffeisnov!h posojilnic Dunaj, 1, Franz Joseptis-Quai št. 21. 247 24-4 s 2 2 2 2 8 o S p 0 S 2 2 2 2 1 o BcBBBBo3ooooo3oo3ooiligo3^ooo3o3aooooo30 S XXXXXXXxxX xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx Nad 200 strojev v zalogi! XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX 1 XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX Najboljše mlatilnice, * ifcv v, l' B i g# xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx 1 XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX gepeljne, tri-jerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe in amerikanske motorje loennLcIrL posebno pripravni za kmetije in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka nasledniki Sclmeider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. 248 x—4 Slovenski ceniki brezplačno. P i XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX i XX XX XX XX XX XX XX XX 4 miM. „ELEKTROPHOR". Pomlajenje in podaljšanje življenja po izvirno amerikanskem elektro - zdravilnem aparatu za samoporabo. Elektrika je življenje! Vsem slabotnim ljudem ni nikoli dovolj svetovati, uporabljati ta električni aparat, kajti elektrika krepi živce, ohrani kri, poostri čute, tvori normalno delovanje krvi in živčnega zistema, obvaruje pred največ bolezni. Tako poroča dr. Bourg, ud zdravniške fakultete v Parizu : „Ne samo protin, revmatizem, krč, histerija, naduha so bili v sto slučajih ozdravljeni in v vseh slučajih olajšani, kjer je znanost zdravnikov brezuspešno delovala, ampak posebno tudi pri vseh živčnih boleznih, glavobolu, koliki, šumenju v ušesih, brezspanju, hipohondriji, posebno pri he-moridih doseglo se je v nekaterih dneh, da celo v nekaterih urah skoro čudovito olajšanje, in posebno pri bolečih ženskih boleznih so bile bolezni skoro gotovo ozdravljene in olajšane; tudi za ženske v drugem stanu. Cena malemu aparatu z vsem skupaj 20 kron. (Samo za zelo občutljive.) Cena velikemu aparatu z vsem skupaj 30 kron. (Za vzdravljenje dolgotrajnih bolezni.) Pošilja proti predpošiljatvi zneska ali pa po povzetju 251 15—4 Elektrophor - podjetje Budimpešta VIII. Bezeredy-utcza št. 3. -i -i -i 4 i i i i I i i s- i- mT" IV a j lb o 1 j š a i n n a j s i g u m o j š a prilika za štedenje! Stanje vlog koncem leta 1904 čez II milijonov kron Denarni promet v letu 1904: K 46,I73,224'38 Ljudska posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- ji h qi lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2 | popoldan ter jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako, da sprejme 0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. decembra 1904: K ll,095.75N5 — Denarni promet v letu 1904: 46,173.224-38 Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovan j e kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1905. Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, predsednik, , n_ podpredsednik. 249, X—4 Josip Jarc, veleposestnik v Medvodah. Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. O ČL To orrLilsi: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Matija Kolar, Ivan Kregar, župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Ivan Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Karol Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku Gospodarska zveza centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod: Kongresni trg št. 16) pi*<>!-;lA o za svoje olane vseh gospodarskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To----------- maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; p>:rQd.O0Q vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. IPCr* Zaloga Barthel-ovega klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej, "tp® Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni vodja „Zadružne zveze“. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.