Št 23.
V Trslu, v sredo 19. marcija 1884.
Tečaj IX
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V tiimtrn |» Ml«.
l«tn i« '^JNOST- iihaja 2 krat na teden vaako trt«« In aaboto o poludne. Cena za vse K^i«	l6tf 3	*et£	50kr - Posamezne številke se
dODlvajo pri opravniltvu in v trafikah v Trata no K kr v Hnrini in v H>i.u:xi.i „	\ ~ ,T "~........ --"""»»■« ■*> "O	— /»uran (razne vrite nuna-
• to. - £mlL., r^an,.,,). ,n in..,.t» pre^.Vf.Ma.'.,7,!.'".^, I^mŠ?«.?	( StaiS STptC«	lEj?/®" " "" °g",lh * <,r0bnlB"
us VsL dPfit{ pošiljajo llradnlitvv »vla Tarreate« »Nuova Tlpografta;« vnak mora biti frankiran. Rokopisi &»e* posebne vrodnoatl ae ne vračajo. — Iiutrati (razne vrate naznanila in nO"lani(«.fll UH ■tArn.fttinHrt rut nnanithl _ nvan	■ ■»!	--1„_(v. - j __L__I
Govor
dr. Vitezlća v državnem zboru v 14. dan meseca marcija.
V letu 1880 je bila v Benetkah izdana knjiga pod nasiovom: »La Venezia Giulia studi politico-militari di Paulo Fambri, gia Capitano dei Genlo Militare italiano con prefazione di Ruggiero Bonghi«. Pisatelj se je prizadeval v tej knjigi dokazati, da so v letu 1866 mej avstrijskim cesar-atvom in Italijo določene meje Italiji jako neugodne in da je tedaj potreba ta pre-grešek popraviti, in sicer s tem, da se vshodnji del friulskl, ali denaŠDji goriSki okraj, potem Trst z njegovo okolico in Istra to je Primorsko, Italiji odstopi, tako.
• ..S me-'0 od te 8traDi delal1 na en0 8tran
lullske planine, na drugo pa jadransko morje. Za vtemeljitev svoje trditve je navajal zgodovinske, geografične, politične, etnografične in kiimatične podatke.
Tu moram omeniti, da Fambri z svojo
Itvrditvijo ni osamljen, ampak ta tvrditev e del programa tako imenovane »Italia rredenta« in da celo konservativni italijanski državniki teže za tem ciljem.
Razlika je le v tem, da bi ti poslednji, namreč konservativci, radi dospeli do tepa cilja po poti diplojfiytiSkih pogodb proti drugotnej odškodbi, mej tem, ko bi stranka »Irredentea brez ozira na pogodbe, ako bi trebalo, tudi orožje v roke vzela.
Fambri, kakor govori v svojej knjigi, hoče neko Brednjo pot; on namreč pravi, naj se poprej poskusi stvar z lepa poravnati, a tudi neopušča pretenja, ako se po tem potu ne doseže cilj. Da, reči se sme, da spada k bolj naprednjaškej, vršu-jočej, nego k pravej zmernej stranki.
On je v pristavku k tej knjigi govoril tudi o znanej brošuri »ltalicae res«, katero je spisal neki polkovnik avstrijskega že-nij nega štaba — javna tajnost je, da je bil to brat umrlega ministra zunanjih zadev Haimerle-a — in skušal tvrditev te brošure ovreči.
Na strani 184 svoje knjige piSe v tem pristavku to le (bere): »Zmota bi bila, da bi nas zamenjali z skrajno stranko« — on namreč govori o svojej stranki, o sebi
—	»ali ne bi manjša zmota bila, trditi, da mi zmerni z onimi nemamo nič skupnega, in da bi mi v vsakem primerljaji njihovo inicijativo, kadar koli, in bodi Še tako prodrzna, obsojali. Resnica je, mi hočemo
{>orazum, oni razpor, mi združenje in ce-oto, mej tem ko bi se oni ne strašili boja in raztrganja; ker pa v nobenem načinu teženj, in osobito v politiki, ne drže poteze naravnost, tedaj izhaja iz tega, da se težnj e lehko kdo z vežejo in dotakno«.
Bivši italijanski minister in senator Bonghi je na prošnjo Fambrija, ki je bil osobni Djegov prijatelj, temu pisal ter razodel svoje menenje o prašanji, katero je Fambri sprožil. To pismo je tiskano v uvodu Fam brije ve knjige; Bonghi se v tem pismu naravnost k zmernej stranki prišteva ter pravi, da želi, da bi se meje tako zboljšale, a ne z silo, ampak po poti pogodbe. Ker je Fambrijeva knjiga veliko pozornost zbudila v Italiji, ker zadeva najbistvenejše avstrijske interese, ker ona razpravlja o narodnem obstanku, o živenji in smrti nas Slovanov na Primorskem; zato se nisem mogel vzdržati, da ne bi je omenil v visokej zbornici, in sicer zato, da se sklene sodba o politiki naše vlade na Primorskem. Dozdaj sem se vzdržaval, da nisem o tej kočJjivej zadevi govoril,' ker sem mislil, da visoka vlada, opozorjena
—	svaril nisem opuščal — vendar sprevidi dosedanjo pogubonosno politiko, po katerej se ravna na Primorskem, ter jo spremeni. Ker se pa to ni zgodilo, in ker celo upanja ni, da se vprihodnje zgodi, ker je temu nasproti stanje Slovanov na Primorskem vedno hujše, zato sem kakor Avstrijec in 8lovan primoran, to rano s krepko roko prijeti, da se kolikor mogoče ozdravi.
Ni moj namen, in temu tukaj tudi mesta ni, da bi razjasnjeval posamezne trditve, katere je Fambri v tej knjigi izgovoril. A vzdržati se ne morem, da ne bi omenil, da Slovanstvu na Primorkem, bodi si vedoma, ali nevedoma, premalo važnosti daje, in da razmere — menim da iz nevednosti — zelo napačno popisuje.
Istrski Slovani so mu pest naseljencev, tako rekoč vsiljencev {antichi ospiti Blavi), ubogo ljudstvo, ki nikoli ni imelo i tudi zdaj nema nobenega učnega zavoda, nobenega moža. V Istri razen italijanske ni druge omike. Tako pravi na strani 182. Na strani 183 pa pravi to le (bere): -Vendar nič nebi bilo bolj nasprotno naravi teh dobrosrčnih, nevednih Slovanov, nego sila. Vendar so morali zadnji čas neskončno nanje pritiskati okrajni glavarji, tuja duhovščina in tuji emisarji, ker Še v letu 1866 so bili — namreč istrski Slovani — vsi drugačni.* Za dokaz temu potem navaja, da so se v letu 1886, ko je vlada hotela uvesti teritorijalno stražo, protestom Istranov — tako imenuje le Italijane, kakor bi Slovani ne bili Istrani — Slovani pridružili tudi italijanskim mestom. K sramoti tedaj še zaničevanje! Koje bilo ne le pod beneško republiko, temučtudi po združenji z Avstrijo, in morebiti v zadnjej dobi še bolj, istrskim Slovanom vsako sredstvo za izomiko odrečeno, potem se jim pa Še očita, da so nevedni, ubogi in neomikani, Noblesse oblige.
Kako pristransko in slabo Fambri o razmerah na Primorskem sodi, vidi se iz tega, da obsoja uradno postopanje sedanjega deželnega namestnika, volilni red i način postopanja pri volitvah ter govori, kakor bi se Italijani proganjali in Slovani podpirali. Baron de Pretiš, slovanski •Irankari Za resnico, gospoda moja, dif-ficile est satyram non scrihere.
Tako so se Italijanom razmere sosednje dežele popisale. Ali bi bilo mogoče to, kar se je pri cesarjevem popotovanji v letu 1882 na Primorskem dogodilo, ako bi resnično bilo. kar Fambri na strani 180 pripoveduje?Koliko vzroka ima Fambri k takim dolžitvam, to v svojem govoru razjasnem. Kar se tiče čislanja Slovanov na Primorskem, o tem ima Bonghi vse drugo menenje. Tako piše :ia strani X. zgoraj omenjenega pisma (bere):
»Vendar bi bila jako velika sreča,ako bi mogli reči, da v onej deželi, o katerej sem poprej govoril, in katero imenuje Avstrija: pokneženo grofijo goriško in gradiško, mejna grofija Istra in mesto Trst z okolico, da v tej deželi, ki obsega okoli 145 kvadratnih milj stanujejo sami Italijani. Zal, da tega ne moremo trditi«.
Na podlagi statističnih podatkov ljudskega popisa od leta 1851, kar jemlje iz Czornigove knjige, pravi, da v poknježenej grofiji goriftkej in gradiškej ni polovica toliko Italijanov, kolikor Slovencev. Kar zadeva Istro, pravi, da je tam vse drugače, in sicer se naslanja na statistične podatke necega Combija.
Ali ti podatki so očividno neresnični; ker navaja, da je uže v letu 1859 bilo v Istri več Italijanov, ne»o Slovanov, mej tem, ko znašajo po zadnjem ljudskem popisn — in mej tem časom seje pomnožilo število Italijanov — Slovani •/«> Italijani pa 7» prebivalstva. Bonghi sam dvomi o resnici Combijevih podatkov, ker želi novih podatkov. Vsekako pa, pravi on, ako se obe deželi zjedinete, še potem imajo Slovani enoliko Število kolikor Italijani. Bonghi navaja potem tudi razloge iz zgodovine in pravi, da Fambrijevo dokazovanje ni zgodovinsko popolnomares-nično, vsaj ono ne, ki se tiče vse dežele. Izrečno navaja, da Benetke pri vsem mogočem naporu niso mogle italijanskih mej do tam raztegnoti, kder jih je več stoletij imela rimska država, in kamor jih je postavil Napoleon za nekoliko let. »Mi ne moremo trditi«, pravi Bonghi, »da so bili prvotni prebivalci Italijani. Prvi prebivalci so bili Grki, ali neznanega pokoljenja.
Rim jih je polatinil. Po padu Rima so prišla v deželo čez planine nova različna ljudstva, najprej Germani, potem Slovani. Ti zadnji, pravi Bonghi na strani XII, ki so se naselili posebe ob meji, niso se združili ; oni imajo še svoja narečja, svoje nrave, svoje noše v deželnem delu. kateri so zasedli pri ljudskem preseljevanji, ali pavsled ukaza kakega mogotca«.
Za tem se nahaja stavek, s katerim se popolnoma ujemam in ta stavek se glasi (bere): Menitev, da oni (Slovani) ne-majo pravice tam prebivati, bila bi smešna; trditev, da imajo dolžnost, pozabiti, kdo so, če hočejo tam ostati, bila bi nespametna. Neprijetno je, pravi dalje, da smo morali čakati mi z rešitvijo tega prašanja do dobe, v katerej so se pri njim sorodnih ljudstvih onstran juliških planin uže zbudila narodna čutila, katera so pri njih sicer manj živa. ali v primeri z našimi ne obečajo manjšega vspeha.«
Tacega protivnika, gospoda moja, moramo spoštovati, če tudi dela za namen, ki je nam nasproten, on vsaj odkrito govori, kaj hoče. On računa z dejanskimi i ne z izmišljenimi faktorji. Sredstva, katera rabi, ta so prepričanje in razum, ne pa surova moč. Kako dobrohotno je tako ra-zumenje in razprava dejanskega stanja v primeri z govorom isterskega deželnega glavarja, s katerim je v šestnajsti dan meseca avgusta minolega leta deželni zbor odprl! On, če tudi po rojstvu Slovan, ni se mogel vzdržati, da ne bi bil sumničil lojalnih in zakonith teženj nas istrskih Slovanov. On je rekel namreč, da z obžalovanjem mora priznati, da se je v novejšem času unel prepir za narodnost v nekaterih delih Istre, kateri prepir bi utegnol zadrževati napredujoče razvijanje dežele; to draženje pa jeveči del od zunaj zaneseno. Previdnost velike večine prebivalstva, ki se drži starih izročil in stare kulture, uprla se je krepko temu novemu ščuvanju, kar mora s zadovoljstvom na-glašati. Gospod deželni glavar se tedaj kar odkrito in brez ovinkov izreka za strankarja, za pristaša italijanske in protivnika slovanske stranke.
Na svojej častnej stopnji bi se moral vsaj po glavnih ustavnih načelih vzdržati tacega strankarstva. Kako taktno pa je postopal deželni glavar sosednje grofije goriške in gradiščanske, v katerej so, kar se tiče narodnosti, prav enake razmere, kakor v Istri I S temi razmerami računajoč ni se izrekel za ali proti tej ali onej narodnosti, ampak odprl je sejo z govorom v obeh jezicih, namreč v slovenskem in italijanskem. Tako, gospoda moja, zahteva previdnost, tako zahteva pravičnost, tako ustava. S zvijačnostjo in spletkami, če so še tako umetno izmišljene, ne morejo se v devetnajstem stoletji glavna prašanja reševati, najmanj pa narodno prašanje, katero, to se lahko reče, to stoletje vlada Kaj pa bi se reklo o veČini poreškega deželnega zbora, katera je 21. avgusta min. 1., ko je začel hrvatsk poslanec govoriti v svojem materinem, to je hrvatskem jeziku, ki je jezik večine istrskih prebivalcev, z načelnikovim namestnikom na čelu (čujte I na desnici) demonstrativno zapustila zbornico, ter se ni vrnola, dokler se ni prepričala, da omenjeni poslanec ne bo več govori! v materinem svojem jeziku. Ali ta večina ni prav o tem grešila, kar Bonghi imenuje nespametno in smešno? Povra-čam se k zanimivej Bonghijevej knjigi.
Ce tudi on (Bonghi), kakor pravi, v primorskih Slovanih vidi velik zadržek za vresničenje njegove ideje, namreč za priklopljenje Primorja, vendar z veseljem konstatira, da italijanski jezik ne le na Primorskem, temuč tudi na Tirolskem vedno dalje pro.iira. Na strani XV do XXV dokazuje to s citati iz Schollerja, Czorniga, Combija, potem z navajanjem statističnih podatkov, in sicer za vsako deželo posebe. On razlaga tudi uzroke te prikazni. Zal, da se ne more tajiti, da italijančevanje na Primorskem spioh,
vzlasti pa v Istri močno napreduje. Kar se tiče Istre, sam sem vseji 9. marcija lanskega leta razložil, da so se v enajstletnej ddbi od 1869 do 1880Hrvati v Istri za 13 odstotkov skrčili, tedaj v letu nad 1 odstotek, in da so se Italijani v istej dobiza 8.46 odstotkov pomnožili.
Kar pa se tiče uzroka te prikazni, menim, da ga ni le v raztezajočej moči in v višjej izomiki izobraženosti iskati, ampak da je tega največ kriva politika, katero je vlada doslej v tej deželi tirala.
Predno preidem k dokazom te trditve, vsojam si označiti jedro italijanske politike, kakršno priporočajo konservativni državniki, katerih najveljavniŠi zastopnik je Bonghi sam. »Italija — tako pravijo ti ljudje — mora želeti močno prijateljsko Avstrijo, da ne dobi Nemčije ali Rusije za sosedinjo; posebno se mora podpirati Avstrija na balkanskem poluotoku, da prodre do Soluna. Ako je Avstrija svoje posestvo raztegnola do egejskega morja, poniža se v prijateljskem porazumenji, da odstopi Italiji južno Tirolsko in Primorsko-. Na strani XXXIII. piše ta državnik (bere): »Nam pride v dobro, da se Avstrija na jug v zahodnje kraje Turčije razteza. Tako pride Rusiji za ramo ter jej zapre jadransko morje in se ojači tudi Nemčiji nasproti. Mi jej moremo k temu pomoči pod tem pogojem, da na tem morji, katero jebilo nekdaj vse naše, pripozna večji in boljši del, nego gaimamo zdaj, ko se ona v deželah za Dalmacijo razširi i do egejskega morja prodre.« Bonghi izreka v istem pismu upanje, da na narodnej podlagi ustanovljena italijanska država naravne svoje meje doseže takrat, ko se primorski Slovani poitalijančijo. O tem oziru piše on na strani XXIX ....
Načelnik (mu seže v besedo): Prosim gospoda govornika, naj ostane pri stvari. Saj je meni mučno, da moram vedno prositi, naj se govorniki držč predmeta. Oe se pri vsakem poglavji o vsakovrstnih rečeh govori, kdaj pa končamo? Mi vsaj govorimo o proračunu ministerstva notranjih zadev.
Poslanec dr. Vite\iČ: Prosim, čestiti pospod načelnik, imejte ozir na to, da tu gre za živenske interese moje dežele Istre, in da je pač danes na dnevnem redu, da se govori o politiki, ki se tam tira. Mi v deželnem zboru nemamo nobenega glasi, izpodili so nas iz njega, zato naj se mi vsaj tukaj dovoli prosta beseda.
Načelnik: To vsaj spada v deželni zbor, ne pa sem.
(Dalje prihodnjič.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je 15. t. m. odprl letno razstavo umetnostij, natanko jo ogledal ter izrekel najvišje Svoje zadovoljstvo.
Cesarica se je 16. t. m. z nadvojvo-dinjo Valerijo odpeljala v Wiesbaden. Cesar se je na kolodvoru od nju poslovil.
Zveza treh cesarstev ima neki tudi ta namen, da se zniža Število vojakov, da se vsled tega zdatno znižajo tudi silni troški za vojaštvo in bolj podpira delalski. kmetovski in obrtniški stan. Bog daj, da se to uresniči!
Poslanska zbornica je 14. t. m. obravnavala proračun ministersvta notranjih zadev ; govorilo je več poslancev, mej drugimi dr. Vitezič, katerega govor priobču-jemo na drugem mestu. Grof Taaffe je omenjal naredb, katere je storila vlada« da se živež ne kazi ter rekel, da se izda ukaz glede omejitve razprodaje tajnih le-
EDINOST.
kor. Dalje je grof Taaffe izjavil, da ima dobro voljo izvesti enakopravnost, kolikor je to fizično mogoče. Govoreč o anarhistih, svaril je TaafTe, da Sale o dinamitu niso na pravem mestu, ker stvar je zelo ozbiljna. — 15. t. m. se je obravnava nadaljevala in sprejel se postavek: politiŠka uprava. — Potem je grof Taaffe vsled Vi-tezičevega govora izrekel, da si ukaže poročilo iz Istre i da izda zadevne naredbe.
—	Poslanec dr. Vošnjak je govoril za ustanovitev posebnega namestniškega ot> delka za južno Štajersko. — Schmiederer je očital slovenskej spomenici, da je polna denuncijacij in ustanovitev posebnega namestniškega oddelka v Mariboru bi odtrgalo južno Štajersko od severnega Štajerskega. — Poslanec Godel pa je Schmie-dererja zavrnol z opazko, da spomenica navaja le dejanske dogodke. — Daljša razprava se je unela pri postavku: javna varnost. Poslanec Scbfiffel je govoril o množitvi potepuhov in predlagal resolucijo, naj se potepuhi rabijo pri stavbah in javnih delih v Bosni in Hercegovini. Poslanec Granitsch je izrekel željo, naj se pomnoži žandarmerija i napravi velika posilna delalnica na spodnjem Avstrijskem.
—	Grof Taaffe je odgovoril, da se mini-steretvo prizadeva javno varnost zboljšatl ter je žandarmerijo, posebno na spodnjem Avstrijskem zdatno pomnožilo. Na podlogi zakona zoper potepuhe bilo je zelo veliko kaznovanib. Će se trdi, da to nič ne pomaga, opazuje on, da druzega ni mogoče, nego kaznovati in zapirati, in če to ne zadostuje, naj poslanec Schoffel na-svetuje tepenje. Schoffel odgovori na to : To tudi nič ne pomore l a prof Taaffe naglo reče : O pač, to bi uže pomagalo ! ter nadaljuje, da hoče dobro preudariti, ali ne bi se dali potepuhi v Bosni in Hr-cegovini porabiti. Pri napravljanji posilnih delalnic je vlada pripravljena polovico troškov iz državnega zaloga dovoljevati. Poslanec Schonerer je tožil zoper dunajske stražnike in rekel, da policija hoče mlade studente pomoriti, in zato se je osmešila pred vsem svetom; načelnik je Scbonererja zarad tako nespodobnih be-sedij posvaril, in grof Clam-Martinic poudarjal, da ne bi v nobenem drugem parlamentu bila tako surovo napadena javna gosposka, ki je v tolikej nevarnosti in tako požrtovalno dela. — Nato seje sprejel postavek: javna varnost in državno-stavbena služba ter seja končala.
V	seji 17. t. m. seje sprejel postavek: »vodne stavbt«. Več poslancev je priporočalo vredbo raznih rek in celih vodnih skupin. Vladni zastopnik dvorni svetovalec Bayer je naznanil, da se vlada s to zadevo peča iti da predloži dotične načrte.
Po tem se je sprejel proračun minl-sterstva za deželno bran. Minister Welsers-cbeimb je pri tej priliki vsled neke interpelacije naznanil, da je bilo gosposkam ukazano, naj po mogočnosti uslišujejo prošnje deialcev zastran stave "V kraju, v katerem prebivajo; dalje je omenil minister, da učenci viših obrtniških Šol, ki so izvršili spodnjo gimnazijo, ali realko, uže uživajo olajšavo enoletnih prostovoljcev.
Pričela se je potem obravnava o proračunu za naučno ministerstvo. Poslanec Tilscher je naglašal važnost učnega jezika za javno živenje ter poudarjal, da se v obrtniških nadaljevalnih Šolah mora pod-učevati v deželnem jeziku in predlagal resolucijo glede vredbe obrtniškega poduka po deželnem zakonodajstvu. Poslanec Ozarkievič je govoril v enakem zmislu.
V	Budimpeštu je prišla policija na sled anarhistom, ki so hoteli stopiti v delo; vsled tega jih je 14. t. m. 3G zaprla; mej njimi je več žensk; pobrala jim je tudi več pisem, spisov in časnikov.
V	Čegledu so na 15. t. m. sklicali volilni shod: Ugron, Hegediis in Hermann. Verbovajevi pristaši pa so došle volilce razpodili in bil je Ugron nevarno ranjen, vsled česar so bili vojaki tja poslani.
Vnanje dežele.
V	nemlkem državnem zboru je 15. t. m. govoril Bismark in priporočal, naj se sprejme predloga o zavarovanju zoper nesreče; on je obžaloval, da se državni zbor temu upira ter rekel: Mi hočemo z stališča praktičnega krščanstva ubogim po-
magati. Ako se zakon sprejme, pripravljena je vlada raztegnoti ga na širše delavke kroge. Ako pa državni zbor namesti vladne predloge boljšo napravi, rada jo sprejme vlada. Tu ne gre za visoko politiko, ampak za politiko interesov v najboljšem pomenu.
Grlki državni zbor tudi ne more zborovati brez Škandalov. 15. t. m. je prihrula množica pred parlament, da se razkriči nad ministri, a policija jo je razgnala,
V Madridu so prišli na sled vojaškej zaroti, ki je imela namen, oklicati republiko; dva generala, enega višfega in več nižjih častnikov so zaprli.
Zmaga Angležev zoper Osraan Digmo je popolna. 4000 Arabcev je padlo In 6000 je ranjenih; vojne je konec, angleški vojaki fo se uže vrnoli v Suakjm.
J\ Suaktma se poroča, da je general Hewett izdal poziv, v katerem obeča 5000 dolarjev darila tistemu, kdor izroči Osman Digmo živega ali mrtvega.
General Negrier je dohitel kitajsko vojsko pri Philangianu in vzel trdnjavo Pbalang; sovražnik je na begu popustil kanone, strelivo in prapore.
DOPISI.
V Semp«su, 14. marcija.
Z radostnim srcem sem vsak vaš list ki mi je v roke došel, odprl, misleč, da najdem kako poročilo o naših »Jour fix-ih» katere je priredilo v tem zimskem Času vrlo tukajšnje »Bralno društvo*. — A zaman, ne vem, ali ni več mej nami tukajšnjega dopisnika, ali pa morda nema časa, z sporočili se baviti; ali pa je postal odvisen, da molči ovsem, kar se tiče kronike. Z veseljem je opazovati naraščaj tukajšnjega «Bralnega društva*, katero se je v 5 mesecih podvojilo v številu udov. Kar se pa tiče njega delovanja, pa se ne more primerjati skoraj nobenemu društvu na Goriškem, kajti od vseh Svetih do pepel-nice je priredilo 4 zabavne večere s petjem, govori, deklamacijami in podučno-zabavnim berilom, in na 24. februvarja besedo prav lepim programom. Igro «Gluh mora biti* so izvrstno naši domači dile-tantje predstavljali, posebno sta se odlikovala pri predstavljanju «Bonifacijo» in •Englantinja«, prvi je obilo smeha pri sklepu igre se svojo ekstemporacijo zbudil. Po besedi je bila tombola za razne kolonijalne dobitke, katera je tudi nekaj čistega dohodka društvenej blagajnici donesla.
Venec vse veselice je bila pa domača zabava, pri katerej nas je kratkočasil društveni pevski zbor z raznimi pesmami; govorov in napitnic ni bilo ni konca ni kraja.
Želeti bi bilo, da bi nam vrli prireje-valci veselic «Bralnega društva* v kratkem zopet kaj priredili, ker prepričan sem, in z mano vsak, ki se zanima za probujo naše mile narodnosti, da ni boljšega sredstva za ta namen, nego društvene veselice.
Z nail AJdevdčlne, 16. marcija.
Nedavno je nastal ogenj v sv. Križi' zgorela je deloma hiša Jančkova. K malu potem pa hiša SkopiŠarjeva v Vel. Žabljab; a slednjič poslopje Turkovo v Plačah. Te nesreče po ognji so tukajšne okoličane vznemirile in oplašile. Misliti so začeli bolj ozbiljno na zavarovanje svojih poslopij. Prav v tem ugodnem času pritaplja neki «Lahec», kot zastopnik zavarovalnice »Generali« iz Trsta, sein-le v naše kraje. Ljudstvo je hitelo svoja poslopja zavarovati. «Lahec> je imel toliko dela pri vspre-jemanji novih zavarovanj, daje ves mesec krožil tu po okolici.
Naj si naši ljudje zavarujejo svoja poslopja proti ognji, to se vedno poudarja, vedno svetuje: to je v resnici koristno in potrebno le to se mi čudno zdi in je tudi žaljivo, da banka »Generali* v Trstu pošilja mej naše čisto slovensko ljudstvo take zastopnike, koji našega jezika ne umejo. Skušnja nas sploh uči, da tujec ljubi naš novec, zanj se nam laska, boža nas, a v istini sovraži nas in zaničuje naš jezik. Odkrito rečeno: kdor nas v narodnem oziru prezira, ni vreden naših novcev; zato svetujem: Slovenski posestniki! zavarujte si rajši svoja poslopja pri domačej zavarovalnej banki «Slaviji», ki je brez dvoma ena najboljših zavarovalnic v Av striji. Svoji k svojim.
Zdaj pa nekaj o kmetijskej stroki.
Vsled ponavljajočih se mršavih letin, zgubil je uže marsikateri kmetovalec pravo veselje pri obdelovanji svojih zemljišč. Tu i tarn se sliši: ne, kaj Re bom trudil, vsaj me druzega ne Čaka, nego slabe letine pa veliki davki. To pa ni opravičen izgovor. Kmetovalec mora svoje polje obdelovati tudi v slabih časih. Gotovo pa je, da so vrstoma še vedno prišle dobre letine po slabih letinah. Toča tudi vsako leto ne pobije, in, če napravi v enem kraju Škodo, drugemu pa prizanese. Nekaj pa se vendar
vsako leto od vsacega pridela; od tega več, od druzega manj. Vstrajali je treba. Pravi izgled vstrajn^stl pri obdelovanji svojih zemljišč nam je vrli župan g. Godina v Ajdovščini. Mnogo skrbi, veliko truda in troškov ga stane leto za letom njegov »Tokaj» ▼ lokavlkej občini; a vendar se ne oplaši: vedno upajoč nadeja se, da mu boljše letine velike troške i obilno zgubo sčasoma poravnajo. Leto za letom napreduje v vseh strokah kmetijstva; osobito njegovi vinogradi v •Tokaju* so prav racijo n al no jpbdelaoii. Naš pregovor: »Toliko ga je kakor,bi ga z vozom na vsak? trto zvrnelft — naj se vsaj letos g. Godini vresniči. Slovani so od prastarih časov poljedelsko; ljudstvo. V resni«*, je JcpaetijsUo v drnžbinskera živenju skoraj najbolj imenitni faktor. Zato pa imajo kmetijska društva tudi imenitno nalogo, da v tej stroki vspešno napredujejo. Večjidel so društva tako osnovana, da bo toliko krepkeja in toliko uspešneje dosezajo svojo svrho, kolikor več je društven i kov. No, prav zato je ozbiljna naloga vsacega društva, da svojim udom letnine previsoko ne nastavi. Meni se zdi ietnina 4 forinte pri c. kr. kmetijskem društvu v Gorici previsoka. Menda je prav to uzrok, da ima društvo od slovenske strani še vse premalo udov. Letnina naj bi se znižala na 2 for. S tem bi omogočili pristop tudi manj premožnim kmetovalcem.
Domače in razne vesti.
Cesarjev« darov«. Cesar je podaril iz svoje blagajnice 150 gld.za popravo zvonika podružne cerkve S. Petra pri Mar-čeniliji v Istri, in Ostrožnemu brdu (okr. Postoji na) 200 gld. podpore za zidanje šolskega poslopja.
Imenovanje. Gosp. dež. predsednik na Kranjskem je imenoval dr. Lud. Thomanna pl. Montalmar, dosedanjega koncipista pri c. k. finančnej prokuraturi v Trstu, začasnim okrajnim komisarjem pri c. k. okr. glav. v Kočevji.
Kitajski poverjenik. Obiskal jeLloydov arsenal in Strudthofov »Stabili-mento Tecnlco Triestino«, ter se je izjavil, da bode svojej vladi poročil in predložil, naj ona v Trstu gradi svoje vojskine ladje, Čudil se je, da je Trst kot emporij trgovBtva tako malo zastopan v deželah na velikem morju. Potem je bil povabljen na »diner* k bar. M. Morpurgo-u, predsedniku avstro-ogrskega Lloyda, h kateremu so bili povabljeni Še drugi visoki dostojanstveniki in odličnjaki. Zvečer je šel Li-Fong- Pao v gledišče »Armonia*, in iz loie gosp. bar. Morpurgo-a, je pri-sustvoval do konca predstave. V Četrtek zjutraj je pa tuji gost zapustil Trst, ter so napotil v Pulj. od kodar se v par dneh vrne v Beč in od tam v Berolin. »Li-Fong- Pao govori prav dobro nemški, izborno francoski in nekoliko angleški.
Občni zbor delniškega podpornega društva. V nedeljo, 16. t. m. je bil prav močno obiskan, vdeležilo se ga je gotovo nad 500 družabnikov in družabnic, pri volilni komisiji pa je bilo oddanih 664 glasovnic za oba oddelka. — Točno ob 7. uri zvečer je odprl predsednik, g. Viktor Dolenc zbor s primernim nagovorom. Pred VRem je predstavil vladnega komisarja, gosp. svetovalca R.Vidic-a, potem se je spominjal visokega pokrovitelja društva, cesarjeviča Rudolfa, kateremu je zbor zaklical trikratni, mogočni »Živiot, kar se je na zahtevo zbora precej telegrafovalo visokemu pokrovitelju v Beč. Nadalje je predsednik konštatiral prekrasen napredek društva v lanskem letu in je konečno spodbujal ude k delalnosti za društvo in k bratskej slogi. — Nazoči so ta govor pozdravljali še Živioklici. Za tem je društveni uradnik g. Dolinar prebral poročilo tiskano o letnih računih; zbor je to poročilo zahvalno na znanje vzel, spomnil se mrtvih udov se vstajanjem raz sedežev in se Še posebe z ogromnimi Živioklici spominjal dobrotnikov društva, imenovanih v poročilu.
Na to je gospod denarničar Schmidt poročal z daljšim uvodom, v katerem je prav dobro razjasnil stanje pravega de-narničarja proti društvu, o račuuih obeh oddelkov ter dokazal, da je gmotno stanje društva najugodnejše. — Zbor mu je dokazal svojo hvaležnost z večkratnim burnim priznavanjem. Prav tako sta kesneje oba oddelka enoglasno potrdila po gosp. Schmidt-u predlagana proračuna za leto 1884.
Predsednik je potem naznanil, da so na dnevnem redu predlogi gospodov Gu-linn, Baše in Draščeka zarad nekaterih sprememb pravil. Omenjeni udje potem zagovarjajo vsak svoje predloge, a predsednik razloži, da vedno krpanje pravil ni na pravem mestu, in da bo najbolje, d i se pravila po 5 letnem obstoju društva, konec tega leta popolnoma revidirajo in potem popravljena v posebnem, izvanred-nem občnem zboru potrdć; — v ta namen naj se odstopijo vsi omenjeni predlogi novemu odboru, da jih študira in svojedobno pregleda in popravi vsa pravila ter
izvanrednemu občnemu zboru stavi potrebne predloge; potem pa naj se obnovljena pravila izdajo in razdele mej družabnike. — Ta posredovalni predlog je bil v obče odobravan in sprejet enoglasno.
Predsednik naznani potem, da je na dqevnem reda priziv uda J. Mrainorja proti izključbi. — UtV g- J. Peršid prosi besede in gorko zagovarja Mramorja ter priporoča milosti obč. zbora.
Ker se je pokazala različnost menenj; poprime predsednik za besedo, razjasni uzroke,, zakaj je bil izključen omenjeni ud, pravi, da zbor je odboru, ki je storil le svojo dolžnost, dolžan, da potrdi njega sklep v tej zadevi, pri vsem tein pa stavi on posredovalni predlog, naj se Mramo-rjeva zadeva izroči prihodnjemu odboru, da on stori, kar se mu zdi primerno v korist društva; — Oe bo prepričan, da jfi dobro, da g. M. zopet sprejme v društvo,, naj ga sprejme, ako ne, pa ne. Ta predlog je bil odobravan in tudi sprejet z veliko večino, brez vsake debate. Predsednik potem naznani, da se zdaj odpre volilna urna iu začne skrutinacija; mej tem se pretrga občni zbor. Pred pretrganjera se se zbor na predlog g. J. DrašČek-a zahvali predsedniku, denarničarju in vsemu staremu odboru za izvrstno požrtovalno delovanje in isti govornik konštatuje, da je to dokaz proti tistim, ki po časnikih trosijo laži, da večina udov ni zadovoljoa z vodstvom društva. Potem je zbor potrdil 26 po predsedništvu predloženih poverjenikov društva, katerih imena objavimo prihodnjič I
Skrutinacija je trajala, k ljubu temu, da se je komisija razdelila na 6 krajev, do 2. ure zjutraj, kajti pregledati je bilo okolo 14,000 imen in stvar se je vršila natančno* Precej po 2. uri zjutraj je odprl predsednik v navzočnosti 56 udov zopet zbor iD naznanil, da so izvoljeni: za predsednika g. Viktor Dolenc z 617. glasovi, za de-narničarja g. Dragotin Scbmidt z 618 glas,, za tajnika g. Matija Katalan z 494 glas., za odbornike ti-le gospodje: M. V. Živie z 561 glas., Fr. Žitko z 435 glas., Štefan P rele z 476 glas., LavoBlav Hajn z 607 glas. Prof. M. Mandič z 479 glas. Juraj Vučkovič z 469 glas., Miha Pregarec t 483. glas., Valentin Ster z 621 glas., Ant. Muha z 485 glas.,Franc Primožič z 514 glas., Anton Batič z 493 glas., Anton Kljun z 484 glas. Za namestnike ti-le gospodje: Iv. KrapeŠ z 466 glas., J. Celan z 468 gl is., M. Hrvatin z 532 glas., Fr. Andrejčič z 484 glas., Gregor Lotrič * 595 glas., And. Vertovec z 403 glas. Za pregledovalce računov Alb. Zivic pl. Schiwitzhoffenz 565 glas., Josip. DraŠček z 481 glas., Ivan DrašČek z 464 glasov. Za temi so dobili največ glasov, za tajnika g. Skabar 139, za odbornike gg. J. Peršič 175, J. Lulek 104, Franc Dolenc 162, J. Gulin 172, Mazgon 153. Kobal 114. Godeša 161 itd. V odbor ženskega oddelka pa so bile izvoljene tele gospe in gospodične: Dolinar Katinka, Scbmidt Marija, Kobal Ana, Vičič Vilhel-minca, AvŠič Minka, Jager Ana, Jericio Katinka, Jager Ana, vse z 40 do 50 glasovi. — Za namestnice gospe in gospodične: Cargo Marija, Račič Ana, Gerin Eliza, ViČiČ Ana.
Za pregledovalki računov: gospa TOBti Marija iu gospodičina KovačiČRoza. Predsednik se še zahvali za lep mir in potrpežljivost, posebno pa gosp. skrutinato-rjem, in sklene občni zbor z besedami: Naše društvo naj raste iu se širi na čast slovenskemu narodi^I
Dostave k: V pondelek opoludne je došel odgovor na telegrafični pozdrav občnega zbora, ki se glasi: Njegova Visokost se presrčno zahvaljuje za izraze vdanosti. Bombelles.
Razpisano darilo. Kazpisuje se darilo gld. 430 ustanove »Cesarica Elizabeta«. S tem se obdarita zaročenca, ki v tem letu mislita stopiti v zakonski stan. Oba morata biti katoliške vere, nepremožna, rokodelca ali kmetovalca, porojena v Trstu ali v okolici. Podelitev darila se bode vršila 24. aprila 1884, na obletnico poroke presvitle cesarice. IzplaČanje vsote pa po poroki dotičnih prosilcev. Prošnje z do-tičnitni listinami naj se vlagajo pri c. k. namestništvn najdalje do 1, aprila prib. meseca, — Tako Čitamo na oglasih prilepljenih po mestu. Ti so tiskani v treh jezicih: v nemškem, italijanskem in slovenskem. Dobro 1
Tržaške novosti:
Zblaznel je težak Jos. T., doma iz Vidma. Z veliko muko so ga spravili v mestno bolnišnico, v otdelek za blazne.
Nagla tmrt. V saboto je naglorna zamrl na javnej ulici David Segrč, 64 letni me-njični mešetar.
Podivjan ljubimec. Nek 34. letni kočija! iz Gorice se je do očes zaljubil v lepo služkinjo Franciko. Francika menda ni hotela ničesa slišati o vročej ljubezni ko-čijaža Pavleta. Pavle se vsled tega razgnjevi in gre v nedeljo na dom neposlušne ljubice. Začne jej pretiti, ta pa kričati, kakor senica v prepadu, na kar prileti skupaj mnogo ljudi In tudi par straž, ki Pauleta primejo in odpeljejo v senco. Preiščejo mu obleko in pri njem najdejo
EDI
MOST.
steklenico polno žvepleno-kislega olja in kamen težak jedan kilo.
Nevaren pes. Štiriletnega fantiča Adolfa O. je hudo ogrizel uprav oni pei, ki je zadnjič napadel ubozega fantiča, ki je ubogajme prosil. Mislimo, da je ta pasja para vendar uŽe zrela za konjedrcal
Noi. Stepla sta se dva slugi tržaškega kon jedrci. Jeden teb zada drugemu z nožem dve rani, jedno v prsa i drugo v roko. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, ranitelja pa v ječo. Te dni je imel nož mnogo poslal Sel je v bolnišnico 23 letni Ljubljančan P. Franc. Dobil je z nožem rano v glavo in v desno roko — Viljem Hadan, 40 letni pomorščak na parniku »Istanglo«, doma iz New-Yorka, nesel je iz metež,i razbito glavo. — Druzega pomorščaka so vsega porezanega prenesli v bolnišnico. — Iv. G. Tržačanu so v pretepu prebili glavo.
železna kolib«. Mestna delegacija je dovolila gld. 900, da se napravi železna hišica na trgu rudečega mostu, za rabo ondotnim tržnim komisarjem.
Vreme. Imamo tople, krasne dneve. Okolica se oživlja, trava poganja, gaji in drevesa cveto, ptiči pojo, da je veselje jih poslušati. Dozdevlje se nam, da se naha-
Jamo na egejskem morju, soince pripeka takor v poznej vspomladi. Dela po vinogradih se nadaljujejo, povrtnina se seje, kamor se oko ozre povsod vlada živahnost. Kakovi kontrast od prvih dni marcija!
8 trebuhom za kruhom. V
saboto popoluine je odplulo z Lloydovim parnikom do 150 delalcev, rokodelcev, obrtnikov, večinoma Slovencev iz Okolice. Gredo dela iskat v novo Avstrijo, t. j. v Hercegovino, Bosno, Novi Pazar, in nekateri tudi v Krivošje in Dalmacijo. Mej temi je največ zidarjev. Prišlo jim je na uho, da naša vlada misli zidati v Sarajevu veliko, prostorno poslopje za svoje namene, čuli so, da v kratkem začnejo graditi železnico Mostar-Metkovič; trdnjavice v Krivošiji se morejo letos završiti itd. — in vse to jih je napravilo na pot. da si kaj prisluže, da morejo sebe in družino pošteno preživljati raje ko v »mrtvem« Trstu gladu umirati, ali pa delati nepoštena dela. Mi jim voščimo srečen pot in povrate k!
Drnilvo Inženirjev In arhitektov je imelo vtorek zvečer sejo, v katerej je bila na dnevnem redu jako važna točka, namreč zavarovanje delalca proti nesrečam pri delu. Sklenolo seje priporočati tržaškim poslancem, ko to pride na vrsto v državnem zboru, naj oni priporočajo na dotičnem mestu menenja in določbe imenovanega društva, in pripomorejo za sprejem dotičnih poprav.
Astronomlčnl znak. Dovolili so vodstvu tukajšnje c. k. akademije, da postavi zasvoja opazovanja stalen veternjak na vrhu griča mej Barkovljami in Kon-toveljem.
Tatvine in policijsko. Okrajno redarstveno glavarstvo pri sv. Jakopu je te dni zaprlo tri falote.|prebrisaue tatove, ki so nekemu ubogemu delaicu, blvajo-čemu v ulici »Molin a vento« pobrali več kosov obleke in 22 gld. denarja. — Straže so ukleniie par mladeničev, koja sta na javnej ulici, in kakor pravita za kratek Čas, streljala iz revolverjev in tako plašila mimogredoče. — Redarstvo je spravilo na varno krojača Jožefa M., 23 letnega Trčana (Terzo) nevarnega tatu. — Nečega pijanca so odgnali sedet v senco, radi razžaljenja javne straže. — Neznani in nepoklicani nepridipravi so prodrli na stanovanje vdove U:Še F. v ulici »Com-merciale« in jej pobrali iz odprte omare zlato uro vredno 60 gld.
Sleparski loterlst. V loterijo na rudečem mostu pride minoli teden nek gospod, ki mora biti jako veliki prijatelj loterije po okoliščinan soditi, ter stavi 24 gld. na pet činkvin, stave na Trst. Lote-rist Fr. R., bivajoč v ulici »Farneto«, zapiše mu v matriko 6 na mesto 24 gl., ter ostali denar sebi pridrži. — Nesreča za lotista! — v jednej stavljenej činkvini je bila zadela teina — in sto zleze na dan njegova sleparija. Ta je uže tretji slučaj, kar mi vemo. Ni dovelj, da je loterija sama uže veliko zlo, a še nje uradniki morajo biti vse drugo nego poštenjaki.
Petarda. V ponedeljek ob 8 in \ zvečer se je razpočlla mala petarda iz papirja v javnem vrtcu na velikem trgu, pred c. kr. namestništvom in kijoskom g. cvetličarja Marona. Napolnjena je bila navadnim smodnikom in zvezana s železno žico. Škode ni napravila nobene. Prašamo, je li to demonstracija, ali le hudomušnost poulične drhali? Tržaška poulična drhal je res revna in zanemarjena, ali ona se ne peča s petardami. Vegetira v Trstu še druge vrste drhal, ki čez dan tiči poŠta-cunah, prodajalnicab, ali pa robo na prodaj ponuja, agentira, študira, tudi po bir&jih se skriva itd. Ta drhal je mnogo nevar-niša, nego ona poulična, ki se le s kruhom bori. A prva se peča s politiko. Ni li mogoče, da je pok male petarde iz pa p i r j a ob enem, če hočemo otročja hudomušnost, in tudi odmev porotne obravnave v Inomo8tu proti obsodbi »Juret-tig-a«. Ako bi bil »Jurettig« obsojen od
ljubljanske ali grafike porote, toliko bi ne bil skupil, kakor je od one v Inomostu.— Da je pa bil v »Inomostu« sojen in obsojen, kdo je to prouzroči! ? Italijančiči si mislijo »vlada«. Tako si mi tolmačimo raf po k one male nedolžne petarde pred palačo c. kr. namestnika. Tako mi mislimo, vsak pa naj po svoje ta faktura obdelava.
Porota v Inomostu je obsodila goričana Jurettig-a, nekdanjega urednika tržaškega iredentovskega lista »Indipen-dente« v oaemnajstmeseČno ječo in zgubo kavcije ter plačati mora 3000 gld. kazn.
Prvo veteransko društvo za Trst In okolico je izdalo svoje letno poročilo. Iz tega povzemamo to-le: Udov šteje to društvo 1762. Od 491 udov ima še društvo potrjati letnino. Umrlo jih je 37 v ininolem letu, 8 njih je bilo izključenih in 12 pa je prostovoljno izstopilo. Tedaj plačujočih udov je bilo v 1. 1883. 19*1. Dohodkov je društvo imelo 4779 gld. 17 kr., troškov pa 4779 gld. 17 kr. — Skupno društveno premoženje znaša 3944 gl. 02 kr.
Letno poročilo. Dobili smo poročilo za minolo 1. 1883. deželne patrijo-tične podporne zadruge za Trst in Istro, iz katerega posnemamo to-le: Dohodki znašajo gld. 1400 v nominalnej vrednosti, in gla. 3384 83 kr. v gotovini; Troškovi znagajo gld. 1400 v nominalnej vrednosti, in gl. 4502 kr. 84 v denarju. Dohodki »Gonto Gassa« znašajo gld. 7037 kr. 16, troškovi pa gld. 7037 kr. 16. Prebitek 31. decembra 1883. gU. 2705 kr. 01. Dohodki »Gonto Capitale« znagajo gld. 76000, izhod pa gld. 75.U00, z 132 obligacijami vred pa gld. 76000 v nominalnej vrednosti.
Uradna učiteljska konferenca V Sežani« V predzadnjem broji »Edinosti« naznanja nekedo prav natančen spored iste, ter prav natančno in Široko javlja v svet, da o učiteljskej okrajnej knjižnici referirata g. nadučitelj J. H. v Sežani in Ant. Leban v Komnu. Prašam onega dopisovalca, mari ne ve, da o učiteljskej knjižnici referirata v to izvoljeni načelnik in denarničar.
trn Dutovljanske občine se nam piše od 12. marcija. Mi za trdno upamo, da se tukaj še to leto osnuje kako narodno društvo, ki bode ustrezalo sedajnim okoliščinam, ter spodbujalo ljudi k delalnostl za vse. kar je koristno in blago. Le dobre volje In poguma ter navduševanja je treba, pa pojde vse od r6k.
Goriške novosti. «Soči» se iz Trsta piše, da je bil kranjske dežele načelnik zato v Trstu, da se pogovori za-stran imenovanja novega škofa za kranjsko deželo s tržaškim škofom, ki je bil uže poprej pri pokneženem goriškem Škofu zarad te zadeve. «Soča», ki ima to vest skoraj gotovo iz duhovniških krogov, pravi, da porazumljenje ni bilo težavno in da ima največ upanja menda dr. Premerstein, ter pristavlja, da je tega gospoda ime čisto nemško i da Id njegovo imenovanje ne imelo izvenrednih posledic. O imenovanji tržaškega Škofa pa dopisnik pravi, da vlada ni bila zadovoljna z možmi, katere so na-svetovali škofi ter si nazadnje sama zbrala moža. ki je po njenej volji, i da so Škofi tej izvolitvi pritrdili.— Goriški brivci in lasostrižci so sklenoli zapirati svoje de-ialnice na velikonočne — in božične praznike. — Tatu so zaprli, ki je pobiral denar iz puŠič pri Sv. Antonu pod Kostanjevico. Dobil je štiri mesece zapora. Pri njem so našli več komadov vrednostnega iduga, ki izvira od tatvin. — Nek agent je na Goriškem nabiral delalcev za trans verzalko (železnico), ki se v kratkem uteg ne graditi na Poljskem. Nabral je bil uše do 150 delalcev. Zagotovil jim je bil prosto vožnjo. Agentu je pa zmanjkalo denarja, radi tega se z delalci ni mogel pogoditi; ti so se zbrali v četrtek pred tukajšnjim kolodvorom ter pričeli razsajati in upiti. Agent je pa popihal. — 18. t. m. se otda na dražbi pri mestnem magistratu poprava zvonikov cerkve sv. Ignacija na Travniku. — Zamrl je te dni za davico Miljutin Erjavec, šinček velezasluž-nega g. prof. Erjavca, slovečega slovenskega pisatelja. — Goriško sodišče je obsodilo v dvomesečno trdo ječo Kristijana Erzetič-a, iz Brezovice v Korminskem okraju, radi zločina teške telesne poškodbe, — Tisto je tudi obsodilo v šest-tedensko ječo 50 letnega Antona Kravanjo iz Plaz radi zločina javnega posiljenja.
Razpis vojaških štipendij. S začetkom šolskega leta 1884—85 razpi-sejuta se mesti državne ustanove v c. kr. pomorskej akademiji. Za ta morajo prositi le mladeniči iz Primorske. Molbenice naj se vlagajo do 31. maja t. 1. pri c. kr. na-mestništvu v Trstu. Drugi pogoji se zvedo iz dotičnega razpisa, ki je na ogledu pri c. kr. okraj, glavarstvih, pri vseb magistratih in pri vodstvih sre injih Šol ni Primorskem.
Frane Cegrnar In IJublJan Ski Časnik. V prvej številki Ljubljanskega lista smo čitali zgodovino „Ljubljanskega Časnika, kateri je bil po nekakem prednik sedanjega lista. Pogrešali smo v omenje-nej črtici te le epizode: Cegnar je bil faktični urednik lista. Melzer dostikrat niti ni znal, kaj vse obsega njegov list. Ko je bilo vsled nastople absolutistične dobe
ustavljeno nadaljno izhajanje ljubljanskega lista, takrat je Gegnar v zadnjem listu 6tv.4l3.odj.185l napisal to le: »Slovo ljubljanskega Časnika odbravcev«: Z denašnjim dnevom se je zavalil kamen na grob „Ljubljanskega Časnika«. Pešale in pešale so njegov«, kakor moči sivega starca, da je moral svojo osodo rano doseči. To ni moglo drugače biti, ker manjkalo mu je studenca, iz katerega bi bil zajemal živenja vir; pogrešal je zraka, v katerem bi mogel bil krepčati slabe svoje ude. Da ni vzletaval visoko, ni mu zameriti, ker imel* je eno peruto zvezano, drugo zlomljeno. Sam se je trudil na strnem potu, ni imel pomoči, nobeden ni segel opeŠanemu pod pazuho, ni toraj čudo, da je oslabel in opešal, i nazadnje omagal. Svojim prijateljem, ki so ga sprejemali v gostno svojo hišo, zahvaljuje se poslednjič presrčno in prosi, naj mu ohranijo spomin v svojih prsih. Naj počiva v miru na strani rajncih svojih bratov, slovenskih časopisov, z Bogom! Lehkosi čitatelj misli, daje bil hrup po Ljubljani zarad take pisave v uradnem listu ; svobodoljubi, mej njimi rajnki dr. Ahačič, oče sedanjega advokata dr. Ahačiča je Cegnarja kar objel; a namestnik Ljubljanski, grof Cborinsky je poslal hitro po Melcerja in mu pokazal, kaj stoji v njegovem listu. — Strah prešine Melcerja, kateri se izgovarja, da on niti ni znal za 1o slovo, in da ga je napisal Cegnar. Namestnik pošlje po mladega Cegnarja in ga močno pokara ter mu reče mej drugim, da bi ga moral dejati v preiskavo; a ker vidi, da ima talent in je še mlad in pošten, noče mu Škodovati, toda na Kranjskem naj si državne službe ne išče.
Slavjanska čitalnica v Trstu
je vzela v najem vse obširne prostore «Monte verde» z vrtom vred. — Radujemo se nad tolikim napredkom.
ura korist fondu »Narodnega doma« v Ljubljani priredita v Zagrebu pevsko društvo »Kolo« in telovadno društvo »Sokol« v nedeljo 23. marcija 1.1. veliki koncert, pri katerem bo sodeloval tudi slavnaznani slov. tenor g. Ivan Medćn.
Od male Nedelje, na Spod nJem Stlrskem, nam piše priprosta roka: „V edinosti je moč", le v edinosti združeni znamo kaj doseči in obžalovanja je vredno, da smo nezložnl Slovenci? in, da smo si v „novinab" marsikaj navskriž — I prav to je naš največji greh uže od nekdaj, da smo nezložni. — Ljub — a, kder izhajajo glavni naši časniki, biti bi morala naše zavetje! Kamor mi vsi obračamo svoje oči, ne pa središče — tije, a dovolj od tega 11
Cosp. Ivan Rendlč, kipar v Trstu, bil je imenovan v srbskem učenem društvu, oddelku za umetnost, za doplsujo-čega uda tega društva, in knez Nikola Crnogorski pozval ga je v Cetinje, da tam preuzame neka važna kiparska dela Lepo je. da učena društva in visoke osobe odlikujejo naše domače umetnike. Gospod RendiČjetudi pred nedavno izdelal model krasnemu spomeniku za bogatega gosp. Ivankovič-a iz Trsta; ta spominek predstavlja Crnogorko sedečo na skalini ple-tejočo venec; vse nadrobnosti kiparskega dela, kažejo dovršenost in bode torej ta spominek Še pomnožil s]av>> Rendiča. Čestitamo Iz srca slovanskemu umetniku!
Marljiv Izumitelj. Ferdo Bassi, sloveč tržaški kovač, izumil je stroj za rezanje papirja za osvalke. Strokovnjaki to delo jako hvalijo. Izumitelj pošlje stroj na razstavo v Torinu.
O ribarjenji v Jadranskem morji. Z Dunaja se poroča, da so v komisijo, katera ima urediti ribarenje v jadranskem morju, imenovani ti le gospodje: dr. August Alber vitez Glanstđtten, pomorske oblastnije načelnik v Trstu, Karoi Haardt Hartenthurnski, svetovalec v trgovinskem minister8tvu, in Anton vitez Ri-naldini, svetovalec v minislerstvu za poljedelstvo. Ogrska vlada doslej še ni imenovala svojih zastopnikov.
Književna veti Dobili smo te dni lično knjižico, nasloveno »Zgodovina fara« ljubljanske škofije, izdaja gosp. A. Koblarja. Prvi zvezek: Zgodovina Sorške in PreŠke fare. Ponatis iz ..Laib. Diocesan-hlatt-a. Za tem pridejo drugi zvezki, opisovaje zgodovino vseh fara kranjske dežele. To knjižico, ki je dokaj lična, lepo na trdnem papirju tiskana, priporočamo
Erav gorko vsem slov. razumnikom, oso-ito pa onim, ki se radi pečajo se zgodovino slov. dežel. V tej knjigi dobe marsikatero dobro zrnce, ki bi drugod ga zaman iskali. Knjižica se dobiva pri gos. založniku Antonu Koblarju v Ljubljani.
»Ljubljanski List«. P. n. občinstvu naznanjamo, da je % 28. febr. t. I. v zalogi Ig. pl. Kleinmayr-a i Ferd. Bamberg-a pričel izhajati »Ljub. List«, večerna priloga deželnemu uradnenu listu. Opozarjamo slovenske Čitatelje na ta povsem izvrstno uredovan Iht.
Kazenska pravda zoper one tri zločine, ki so dekleta morili in ropali, bila je 15. t. m. končana. Vsi trije so bili spoznani za krive in k smrti na vešala obsojeni : obesijo se zapored, najprej Karol Schenk, za njim Schlosarek i na zadnje Hugon Schenk; prvi vendar utegne biti pomiloščen.
Dražbe zastavljalnice- Dne 27. t. m. se bodo prodajale na dražbi v običajnem prostoru hi&e št.662. na trgu »S. Gattarina«, od 8'J, zjutraj do poludveh popoldne zapale i nerešene zastave, žoltega listka. Dražbe se bodo vršile vtorkih, četrtkih in sobotah za navadno blago. Posestniki listkov morejo rešiti svojo lastnino do dneva dražeb. Ponovjienje se lahko napravi i dan pred dražbo.
čuda mej časniki, v Bakru je začel izhajati nov list »Kvarner«, ki je v svojem programu odstopil Italijanom Istro do Raše. — Radi bi vedeli, kedo ga je k temu pooblastil? Kedor Italijanom pete liže, ni pravi prijatelj Slovanov In škoduje njibovej stvari. — Nek ljubljanski list pa prodaja lastno sramoto po 70 soldov.
Permanentna razstava. Načelniki de-lalnic, delalci vsakovrstnih strok itd. po-vabljajo se v nedeljo 23. t. m. ob 11 uri in pol predpoludne k javnej seji, ki bode v sobani gledišča Fenice.
Plovno druitvo »Austria«. Društvo snuje nove, redne plovne Črte na Ameriko. Dogovori z vlado, kakor javljajo iz Beča, bodo v kratkem pri kraju. Administrativno o^obje se uže sestavlja.
Načrti velikih ruskih železnic. V rus-kih dvornih krogih se jako ozbiljno pečajo s železnicami po ruskej državi. Izdelan je načrt železnice, ki bi se začela v Jeka-terinenburgu na vshodu gore Ural, skoz Tobolsk, Jenisejsk, Jakutsk in končala v Nikolajevem, postranska železnica bi se zgradila iz Jenisejska v Jakutsk in Kiahto do kitajske meje in reke Amur. Druga glavna proga bi držala iz Astrahana in zvezala Herat, Perzijo in Indijo s postransko železnico v Buharo in skoz KaŠgar v srednjo Azijo. Te proge bi bilo 3U00 zemljepisnih milj dolge in stale bi 1U00 milijonov rubljev ; troŠki bi se razdelili na 20 let tako. da bi se vsako leto porabilo 50 milijonov rubljev za železnice. Svetuje se tudi, naj se v mirnih časih rabijo vojaki za grajenje železnic. Car namerjava v malo dneh sklicati posebno komisijo, ki se bo posvetovala o teh načrtih. Tako velikansko delo ne bi bilo le Rusiji velepo-membno, temuč tudi druzemu trgovinskemu svetu.
Veliko in lepo rueko cerkev bodo zidali na Dunaji. Ruskega poslanstva pop Mihael Rajevski je bil zadnje dni v Peter-burgu ter je na prošnjo načelnika svete sinode dobil od vlade lepo vsoto v ta namen. Sveta sinoda pa je vsem ruskim metropolitom ukazala, naj javno nabirajo dobrovoljne darove za rusko cerkev na Dunaji.
Razbojetva na Dunaji Še vedno niso ponehala. 12. t. m. je prišel nek človek v neko prodajalnico svinjine na Neubau, ter zahteval za nekoliko krajcarjev klobase. Prolajalnice vlastnica se stegne po klobaso, a tako, da ni iz oči spustila kn-povalea, ki mej tem potegne iz žepa kla divo ter mahne ž njim po vlastnici; ta s«-uuiakne in kladivo je udari na čelusti. Pogumna žena zgrabi razbojnika za roke, izvije mu kladivo ter kriči na pomoč, da sosedje prilete, hudodelca primejo ter oo-liciji izroče. Tu je ta zverina v človoškej podobi kar brez vseh ovinkov rekel, i«a je hotel vlastnico umoriti in denar poropati. — Nekateri dunajski listi, katerim je dobiček prva stvar, donašajo razen natančne kazenske obravnave tudi živenjepis hudodelca Hugo Schenka v prav živih barvah in izšla je tudi posebna knjižica o hudodelstvih omenjenega hudodelca. V Trstu se prodajajo tudi italijanske knjižice in ljudstvo sega zelo po njih, a Žal. da ne srka iz njih nič dobrega, taki spisi pospešujejo le nemoralnost.
Tržaška svobodna luka in pa zdalj-šanje Rudolfove železnice do Trsta.
(Dalje.)
Gotovo pa nij Trst kriv, da ni Ru-dolfova železnica izvršila svoje zveze do jadranskega morja, in da se je rajše zgubljala z manj važnimi zvezami in za te potrosila vse polno denarja, gotovo bi bila ona tudi vkrepila še kako koncesijo, da je ni država sama postavila pod sekvester. Čudno se sicer zdi človeku, ko vidi, da se pri mestnem zboru v Trstu niso S-prav nič spametili v tem obziru; ali razumeti je treba, da onih 63,000 gld. za študije loške železnice »figurira« še vedno mej aktivami tržaškega mesta, akoprem so skoraj gotovo za vedno zgubljeni. Tr-žačani sploh premalo umejo pravo prometno politiko; skoraj večini tržaških trgovcev je žal po onej roparskej trgovini, po katerej so v Trstu vsako blago za vsaj 25°[0 podraževali, razen tega pa ponarejali in kazili. — Zato pa kriče trgove', da je treba pustiti prosto luko, ali pa
17827051
EDINOST.
vsaj napraviti jako obzirna prosta sala-iišča :a[i zadostovalo bi solidnemu trgovcu dalje kreditiranje carine proti garanciji in pa dovoljenje izdatnega odbitka od kosmate teže (tare) vs.tcega blaga; to bi bilo celo državi in pravim trgovcem bolj ugodno, nego p i prost i založiSča. Trst tudi ni kriv, da je prišla poprej železnica skoz Sv. Go-tard, nego Predelska, zbog česar je Trst zgubil vso trgovino se Švico in južno Nemčijo, in, kitkor da bi bilo Avstriji res rojeno, da po Napoleonovem izreku vedno zaostaja se svojimi idejami, tudi draga železnica skoz Arlberg je bila končana še le potem, ko je železnica skoz Sv. Go-tard uže odvzela Trstu mnogo prometa. Naposled tudi tega ni kriv Trst, da avstrijska obrtnija ne more na inostranskib trgoviščib izdatno konkurirati z obrtnijo drugih narodov, in da je daljša pot skoz Hamburg, Bremen itd. cenejša, nego ona domača skoz Trst.
Proti Trstu se torej javljajo tožbe, ki so po nekem opravičene, večinoma pa kažejo, da nekateri avstrijski učenjaki jako malo poznajo pota svetovnega prometa in pogoje, pod katerimi bi se mogel Trst razvijati in svojo trgovino še zdatno pomnožiti; marsikaj je lepo govorjeno na katedri in lepo pisano v učenjaškej sobi, ali v praksi vsa taka besedovanja nič ne veljajo, kakor to dokazuje tudi znana Neumann-Spallart-ova brošura o Trstu, ki je polna ponosnih razsodeb, a nema v sebi nobenega pozitivnega nasveta za povzdigo Trsta. — Tudi se ne more govoriti o kakej narodnej ali patrijotičnej trgovini, kakor to povdarjajo nekateri pisatelji o Trstu, ker nobena stvar ni tako mejnarodna, kakor kapital, ki vedno le tija teče, kder je zanj najboljša poraba. Od trgovca sploh ni pričakovati patrijo-tičnih žrtev, posebno odkar je postala konkurenca tako nesolidna, da pošten trgovec skoro ne more več shajati, vsled česar pa go se avstrtjskej trgovini uže marsikatera vrata zaprla. Zato pa se tudi ni čuditi, ako trgovina izrodi v borsno igro, ako borsa absorbira kapital, katerega bi tako krvavo potrebovala kmetija, obrtnija in prava trgovina; vsega tega borsnegaigra uja pa vendar ni znašel Trst. Ako pa bi bil tudi Trst okužen po onej bolezni, katera se kaže v zlorabi slabejega in prevari neprevidnega, naj bi se pomislilo, da v vsakej prostej luki se naselujejo razni manj solidni elementni iz vsih zunanjih dežel, in da je prosta luka v vsakem obziru nekaj posebnega, ali to posebno stanje se bo kmalo predrugačilo, ako se odpravi prosto luko, in se Trstu preskrbć boljše zveze z notranjimi deželami, katere zveze bi Trstu dovedle nove krvi in novega kapitala in na posled novega duba v vsem prometu, ter bi odpravile tudi marsikatero gnjilobo iz Trsta. Gotovo ne bi bil Trst kriv, ako bi se glavni svetovni
Eromet oddalil od Adrije, ampak krivo bi ilo tega pomanjkanje pravih prometnih zvez srednje Evropo z jadranskim morjem. Trst tudi ni kriv da ne pelje čez Avstrijo edino prometna črta mej Indijo in Anglijo. Na vsak način pa je neugodno za Avstrijo, da se nje glavne doline raztezajo od izhoda proti zahodu In da so bili vsi prehodi avstrijskih zeleznic cez alpe uže poprej izvršeni, nego je bil izvršen predor skoz «Mont Ceniš«. Morda bi zdaj ne občudovali Rtavbenih čudežev čez Semme-ring in Brenner, a imeli bi zato več prak-tičnejših in kratkejših železnic.
(Dalje prihodnjlčj
Zahvala.
Vsem onim, ki so prišli iz Trsta in okolice in iz raznih drugih krajev, da sprejmejo našega nepozabljivega soproga. oziroma očeta k zadnjemu počitku, posebno pa društvu Edinosti in pa openskim prijateljem, ki oboji so poslali na rakev vence, naj bode s tem izrečena najsrčnejša zahvala.
Prošek, IG marcija 1884. Rodbina Gorjupova.
Katarine Portelli, cenjena 2250 — 4. aprila, 5 maja Jn 4. junija t. 1. v Sežani, posestvo Antona Cerne-ta iz Tomaja, cenjeno 3110 gi. — 5. aprila, 5- maja in 4. junija t. I. ▼ Črvl-njanu, posestvo dr Karola Doljak-a, odvetnika v Gorici, cenjeno 2347 gl. in G3 kr.
Tržno porodilo.
Kava — še vedno malo obrajtana, a pričakuje se, da se kupčija v tem blagu sopet oživi. — Gene uespremenjene.
Sladkor — še slabše obrajtan in so cene Še slabSe postale.
Sadje, olje — nespremenjeno stanje, cene Še precej trdne.
Petrolje — v slabem obrajtu; denes gre to blaeo uže pod gld. 9Mt.
DomaČi pridelki. — Fižola cene so slabše postale; maslo pa stane gld. 88 do gld. 96.
Vse drugo blago brez posebne spremembe. Kupčija je v obče tudi prav mla-hova.
Borsno poročilo.
Borsa še precej živahna; kurzi nekoliko viŠi; tendenca najboljša.
Dunajska bor m*
dne 48. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 90 •
Zlata renta......102 »20 »
5*/0 avst. renta . . . . 95 » 25 » Delnice narodne banke , 845 » — » Kreditne delnice .... 334 » 50 » London 10 lir sterlin . . 121 »45 »
Napoleon.......9 » 61'lt»
C. kr. cekini......5 » 69 »
100 državnih mark . . . 59 » 20 »
Javna zahvala.
Podpisani se prav srčno zahvalujemo vsem znancem in prijateljem, kateri so se pri pogrebu potrudili izkazati zadnjo čast mojemu neporabljenemu sinu Ernstu. Posebno se zahvalujemo tudi vsem čestitim gospodom pe -kovskim mojstrom, katere so se pri pogrebu tako nepričakovano v obilnem Številu zbrali.
Stara šranga. Štv. 26. p t.
6regor Alič, pekov, mojstor. Marija Ali5.
Dražbe.
22. marcija, 23. aprila in 24. maja t. 1. Podgradu posestvo Antona Dobrile iz Hrpelj, vnjeno gl. 1400. — 27. marcija, 29. aprila in ce. maja t. 1. v Korminu hiša št. 151 vdove
29
MASLO
prav dobro in po m^ni^jej ceni na debelo pri
J os. Erat-u
v Mokronogu
(Nassenfuss). Dolenjsko.
Pivom 7 SeioMU
ima v zalogi Izvrstno pivo v sod-čekih in buteljah. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem, ki žele si. občinstvu s zdravo pijačo postreči. Postrežba je točna in po ceni.
Senožeče, poŠta Postojna.
1-12
SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCEvPtuji.
Podpisani priporoča svojo bogato skladnico domačih pridelkov.
Dobivajo se pri njem na debelo po najniži ceni:
Plenica, rž. ajda, koruia, ovet, luk (Čebula), orehi, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veitajn), posebno pa izvrsten fižol vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči.
Cenilntk in blago na ogled brezplačno In franko.	3—20
A. JURCA veliki trgovec v PTUJI. (Pettau apl Sudbahn, Steiermark).
pravcatih Tyrnavskih(Naf2y-Szombateljskih) pršutov le pri gospodu
karolug.takAtsu
v Tyrnavi (N.-Szombat). (3—6)
Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3*10 metrov na obleko za gld. 4 96 a. t. iz dobre volne; ■' » 8'— a. v. iz boljše volne;
» 10'— a. v. iz fine volne;
> 12*40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, po* vrhnje suknje, spodnje suknje, odela za del, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, česalno blago, ševjd, trikfi, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
I. STIKAROFSKT,
_tovarnična zaloga v Brnu.
PV* ustanovljena 1. 1866. fg Uzorce brežplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefranklrano. Poštne povzetnice nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljalo naroče. vati blago, ne da bi praSali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrše le na zaupanje Ker jaz pri svojih svetovnih posloviti dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n naročnike svojo adreso točno izpolniti in če le I« moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejšnjo dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroča mnogo težkoč.
Doplsnloe se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem.	(24—6)
Podpisani ima na razprodajo vsakovrstnega
svežega in kuhanega masla
po najnižjej ceni, da se ni bati konkurencije.
4ANEZ ŽHITEK,
plavš »Althamer« št. 35. Bohinjska Bistrica, (Gorenjsko, Obbrkrain.) (i—5)
Hiša na prodaj.
Pri sv. Ivanu je iz proste roke v dobrem stanu, sred vasi, nasprot gostilne »zvezda« takoj za prodat za 8000 gld«
Enako se proda hiSa v Hojanu za cerkvijo 8t. 239 za 3500 gld., več se Izve | pri g. Fr. Žitku Gorsia Stadion St. 1 v prodajalnicl.
tm- VSAKEJ DAMI,
katera hoče imeti dobro se podajajoč životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga naroči pri meni in da pošlje mero.
Hm. m. Muller na Dunaji
I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis HeinncbRhof). 25—
ŽIVOTNIKE
18
lastni izdelek po najnovejšem in najboljšem dunajskem in pariškem krovu, garantirane) iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. PariSki Životnlki s trakovi za stiskanje beli ali rujavi od f. 8, barvani od f. 10 naprej, f-a^ oski ži-votnikl s priponkami ou 10, barvani
od f. 12, naprej. Novost! Štefanije životniki brez plan-Šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsiilcej dami, posebno pa takim, ki trpi na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajljivl, držeči formo, brez da bi želodcu najmanj škodovali,
elegantno napraljeni od f. 8 naprej. Životniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, s pošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjem cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prilež'1, se zamenja za drugo.
▼
Tržaška Stedilnica.
Mnogo posestnikov knjijič prenehane mestne troovinske zastavljalnice, kakor tudi tržaške itedllnice ni poslnhnolo pozivu dne 25. avgusta 1883, dotičnikom se vnovič naznanja v njih lastni interes, da čim preje vlože knjižice triaSke štedll-nice, da se mornjo pečatiti, in onemsstne trgovinske zastavljalnice, da se zame-nijo z novimi knjižicami podpisane.
Trst, 9 februvarja 1884.
(6—6) Vodstvo triaiks itedllnice
Tržaška hranilnica
Spre jemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludno. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 8°i# Plačuje v torek, petek, soboto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 gld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......3*1,®!,
Posojuje na državne papirje avstrijske do 1000 gld. po ......4'/«*lt
više zneske v tekočem računu po .............4M,*iw
Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883.
Svarilo
L. Storcli v Brnu po 27 kr. prodaja
naznanjena kot izdelovatelj : 10000 komadov ogrinjal za na pot, 5000 ostankov sukna, LiOOO ostankov preprog: toda ona ni izdelovatelj, niti razpolaga o ka-terej zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajšnih manjših prodajalcev sukna in potem se razreze v ostanke, in uprav tako ona dela i zdrugo-vrstnim blagom.
V interesu p. n. občinstva, kakor tudi vsak« prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naalanjajočej sereklaml.
Z odličnim poštovanjem	i —10
Iv. Stikarofsky,
največja tovarniška zaloga sukna v Brnu.
LA FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. prlv.
Stabilimento Austr. di Credito
per commeroio ed Induatria.
VERSAMENTMN CONTANTI
Banconote: 3V/n annuo interesa« verao preavvlse di 4 glornl
3 '/i»» N ■ » »8» 31/«» » » » » »30»
Per le lettera dl versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesa« co-minuleri a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavvlso
Napoleoni: 3 7o annuo interesse verao preavvlso dl 30 glornl
37*» » » » » » 3 mesl
3'/»» » » » i« »6»
Banco Giro:
Banconote 2'/,7o «opra qualunque somma Napoleoni senza interessl
Assegni
sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spose.
Acquisti e Vendite
dl Valorl, divise e incasso coupons '/«°/o
Antecipazioni
sopra Warranta in contantl, interesse da con-venirsi.
Mediante apertura di credito a Londra \4J* provvigione per 3 mesi. » effettl 670 interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-Trleste, 1. Ottobre 1883	(57)-
GROFA H. ATTEMSOVA
semeno - kulturna postaja
pri sv. Petru poleg Gradca, štirsko.
Prava štirska rudeča detelja, travna semena, rastlinje za pičo (klajo), štirska rž in oves, itd.
Visoka lega — v Alpah — in skrbno obdelovanje zagotavljajo našemu semenskemu posestvu jako dobri uspeh, katerega si je zadobilo po mnogih deželah. Vse dežele z večjo toploto, in to je skoraj vsa osrednja Evropa, naravno gravitirajo proti našej planinskej deželi glede potrebe semena za setev. Štirska ra-deSa detelja, štirska repa, itlrsko zelje, štirska rž, Štlrskl oves, itd. itd. so vže ždavna od vsega sveta pripoznane specijalitete. Mi opa-zarjamo sed^j tudi nadalje na naše
Mr travno seme
in povsod so je sponeslo tudi tukaj nabrano Motivno some, kder se je to poskusilo. — Mi priporočamo tedaj vsem kmetovalcem naie pridelke.
Zapisnike razpošiljamo na zahtev franko.
■RTU. Zavod prodaja izjemno
SSle proti porabnej vrednosti, š^g
to se pravi, zaračuni se nahajajočo kalilno mo5 in čistost in ti garantira. Mi radi štujemo tudi sodbo sleherne korektno delajoče semeno-kontrolne postaje. — Mi t*ami strogo pazimo nn vsak kraj. — V zavod se sprejemajo tudi učenci. (2—3)
Lastnik, društvo -EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni nrednhc: AVGUST BRE.VfIC.
Nova tiRkarna V. DOLENC v Trstu