Dopisi. Iz Radislavec (Letina — rubeži —701 itve). S posledkom zime 7ra8a se letošnje leto k svojemu koncn. V sredo 26. t. m. nas je zapadel sneg in je 7 kratkem izdelana, trudna zemlja z belo odejo pokrita, da si spočije za spomlad, ter priba^i no7ih mo8i za prihodnje leto. Mi kmetje smo se že tej nzii_skej tetki" pripravili, ter pospravili Z7e6inom zadnje poljake pridelke 7 shrambo, z drvami in steljo se oakrbeli, da bodemo mi in živina skoz zimo pred mrazom zavarovani. Ako se ozremo 7 minoli del leta, more se 7 ob8e trditi, da letina 7 teh krajib kmetu nij bila kaj ugodna. Rži in pšenice pridelalo se je dosti menje od lani, a zrno je zdatneje od lanakega. Eoruza in krompir bila sta še dosti lepa, dasiravuo sta zavolj auae mnogo trpela. Lan in grabolka niti nista truda in aemena vračala, a ores bil je povge rodovit. Pozneja bajda ima lepo zrno, a z obiluostjo njenega rodu nemore se nihče hvaliti. Sada, razun kake 6rešnje ali gruške ni bilo nič, a tudi 7ina ae mora 7 obČe trditi je polovico menje od lani, dasiravno je bolje in izvrstueje od lanakega. V ob8e tedaj rečeno letos ni takajinji kmeto^alec toliko pridelal, da prebrani svojo družino, poraroa vse hišue potrebe, plača dačo itd. Eer so pa že več čava takine letiue, med tem ko poailne ceuitve zemljSč, davki, obresti pri izposojenih kapitalib, jako naraščajo, ni 6uda, da ne ekoraj ?sak teden ena ali reč drnžin odpodi od svojega ognjišSa. fc>a se toraj ta gospodarska ueigoda »časonia poraTita in popravi, treba nam je razun boljših let, tudi TBestranske dtžavne luodrosti in podpore, ktero 7 pribodnje z zaupanjem tudi pnSakujemo. Eakor porsod ua Štajert-kem, iinamo tudi letos 7 tem okr»ju 7cdne 7olit7e, 7olitve 7 diža^ni zbor, voiit76 7 okrajni »antop itd., ktere pa, bodi 7 čast tej okolici re6«no, se narodno Tršijo. Ravno zdaj 80 razpisane Tolitre občinokib zastopov, župano7 itd. tudi tu je želeti, da 86 zna6ajni uarodui niožje, kakor jih ima Malonedeljska okolica sedaj na žu- panskib stolib, zopst pribodnje enoglaauo izvolijo.  ^  Od Malenedelje. (Neumnost neniakutarijska). Znauo je, ka je bila naša fara enok prva med tistimi, ki ao se potezale za narodno st7ar in ridelo se je, ka Erempel-uov trud nij bil zapstonj. Sramota je toraj, 6e se na tleh, kjer je delo7*l Krempcl, 7 fari, kjer je še 7edno zna8ajnib ruožakov, ki širijo i branijo narodno stvar, rodi «lede6a »pakarija, ki je vrcdaa, da jo izro8imo 87etn 7 zasmeho^anje. Evo ga: ^Bittgeaucb Ich M. M. bittc recht schb'n ftir daa Schnld — fl. — kr. ibncn suzablen bittc fUr da« Tercuin dass ich darf eine Enb verkaufen. Ich bin krauk jetzt kan ich niclit bernnter komea, wcii jetzt i»t eine scblechte Zeit fttr das Geld, das Vieh dafman nicht Hnter ViehBeoche jetzigen Zeit zti7«rkanfen icb Rtelle racine Ij6flicha bittc fllr das eiwartang-. Pisatolju tega vistcko nčenfga piKma p iporočamo 7 premniljevaujo besede: rKo bi bil topel nli mrzel, ker p» s.i mla6en itd.** Precetinaki. Od sv. Tomaža pri Veliki nedeiji. (Lctina). Eer bo u»m gtaro leto skoraj dalo bIovo, mislira, da ne bo od7«č, ako nSlo7. Goapodarju" in jegovim 6. bralcem povcm, kaj nam je dobrega in tudi budega prineslo. Sporalad je bila k 7e6etnu 78a močvarDa; 4. den majmka je bila taka puvodenj, da Bajstarejii ljude ne pomaijo jednake. Pr7a polo^ica leta bila je raokra, zato jc bilo dosti seua, rž, pienica pa ee je slabo obneala, rž bila je dračuata, pšenica ubita in snietljiva, da so je nekteri le koinaj toliko dubili, kolikor so je vaejali. Oves in ječmen sta bila boljša; bajdina srednja, koruza preccj lepa, podzernljice srednje. Vino bo boljd- od laujskega samo da ga toliko nikder nigmo dobili, poscbno veliko grozdja je pod suegom na ni8 prižlo; »neg nam je tudi nepri6ako7ano veliko dre^ja polouiil 7 sado^njakih in 7 logib in ara^en grozdja tudi drugih poljskib pridelko7 pokril. Sadja nisnio iii8 iaieli, roji »0 se sreduje obnesli. Tako moramu letožujo letino bolj med elabe kakor med dobre šteti. Vino ima slabo ceno od 60—75 fl. štrtinjak, za denar bo hudo. Iz Vrbelj pri Žavcu. (Javaa zah^ala.) Podpisanega je preteklo jesen nesreča zadela; pogorela mu je narureč zidanca z vsem ^inogradskim orodjem. E are6i pa se je dal tnčetit leta poprej pii banki nSlavijiu 7 Pragi zavarovati, in ta mu je kmalu po požarju 730 nagrado 7elikodušno izplačala, za kar ae glavaemu ravnateljst7U sla^ne banke nSla7ije" in glarnemu za8topniku g. I^an Hribarju 7 Ljubljani prisrčno zah^aljuje. Ob enem pa tudi 7»akemn svetuje, kdor ša s svojim imetjem proti požarju ni za7aro7an, da naj so pri imenovani banki zavarovati da, ker menda nobena zavaro^alnica svnjib zavarovancev tako apretno ne odikoduje, in tadi 7 tem oziru 78akemu zavarovanje priporoSnjein, ker dandanea nobenemu pogorelcn ni dopuš6eno beračiti. Jože Mežner.