ZIVUENJE
glanito diftav^44-! dvlovnt* tprganizaeije alpina. £iri
LETNIK 22
ŽIRI, NOVEMBER 1984
Poslovanje je postalo zahtevno
Devet mesecev je za nami in sedaj že lahko ocenjujemo kako smo poslovali, v kakšnih razmerah in kakšni so rezultati.
Poglejmo najprej kako je bilo v proizvodnji
Proizvodnja je v letošnjem letu potekala z večjimi in manjšimi težavami neprekinjeno skozi celo devetmesečje letošnjega leta. Planirana količina je presežena za 3,1 %, tudi lanskoletna količina je malenkostno presežena.
Te količine obutve so bile izdelane z dosti manj nadurami, le 30—40 % lanskoletnih. Izjema je le MPM in to kar za 62 odstotkov.
Norme so se umirile in se gibljejo skozi vse mesece med 125 in 130 odstotki. Tudi pri produktivnosti je opazna večja prizadevnost, saj je porasla za 1,3 %, kljub temu, da je bila v proizvodnji serija zahtevne šivane obutve. Število parov na zaposlenega se je povečalo s 1.164 parov na 1.179 parov.
Pri izkoristku delovnega časa ugotavljamo pri nekaterih vrstah napre-
Proizvodnja po vrstah obutve v devetih mesecih 1984
v parih v 000 din
VRSTE OBUTVE	Količina 1984	IND 84/83	Vrednost 1984	INI) 84/83
Smučarska obutev	166.312	97	466.063	181
Gojzer šivani	21.330	1309	191.576	3927
I^:pljeni plan.	13.484	84	69.538	329
Tekaška obutev	251.281	107	532.724	243
Jean — Janine	25.955	—	72.918	—
Trim, surf, nog.	146.220	59	192.827	10!)
Apreski	166.470	120	285.215	284
Ženski nizki	226.277	134	390.631	289
Ženski visoki	119.873	56	396.453	115
Sandali	257.130	131	267.073	273
Skupaj	1.394.332	101	2.865.018	211
V montažni hali je o rezultatih poslovanja v prvih devetih mesecih poročal glavni direktor Tomaž Košir
dek, pri drugih pa nazadovanje. Zmanjšalo se je število čakalnih ur (indeks 60 za DO). Tudi bolniške do in nad 30 dni so na ravni DO nekoliko manjše, povečali pa so se ostali izostanki z dela; to so izredni plačani dopusti, študijski dopusti, plačani opravičeni izostanki in invalidsko skrajšani delovni čas.
Z ozirom na te ugotovitve in povečanje števila zaposlenih za 48 delavcev v tozdu Proizvodnja glede na 1. 1. 1984 in če temu dodamo še izredne težave na domačem tržišču materialov in stalno pomanjkanje deviznih sredstev, lahko ugotavljamo, da smo na področju količinske proizvodnje dosegli v devetih mesecih zadovoljive rezultate.
Slabše pa je bilo na področju prodaje
Nekoliko drugačna slika pa je na področju prodaje naših izdelkov.
Maloprodajna mreža je prodala za 9 % manj parov obutve kot v enakem obdobju lani, vrednostno pa za 55 % več. Analiza je pokazala, da je vzrokov v količinskem padcu prodaje več, tako nepravočasne dobave v MPM, previsok skok prodajnih cen, zmanjšanje kupne moči potrošnikov, napake pri nekaterih modelih Alpini-ne kolekcije, slabo izdelana obutev v proizvodnji ipd. Glede na to, da predstavlja MPM pomembnejši vir prodaje in dohodka, bomo v prihodnje morali vsi paziti, da bo v času prodajne sezone čimmanj napak, ki bi negativno vplivale na prodajo.
(nadaljevanje na 2. str.)
FKODAJA JESENSKO-ZIMSKE SEZONE
V jesenskih mesecih teče prodaja v okviru planirane. Na tržišču še vedno opažamo padanje kupne moči, kar pomeni, da bolje prodajamo cenejšo obutev. Tudi zaradi padanja poletne kolekcije, smo naročilo za jesen — zimo zmanjšali pri dražjih čevljih, da bi se tako izognili večanju zalog.
Jesenska kolekcija ženskih nizkih čevljev je bila lepo sprejeta, razen grupe balerink, ki smo jih namenili za prodajo v avgustu in za šolo, pa je bila izdelana z zamudo. Še vedno pa so najboljši pokazatelji prodaje pri naših standardnih grupah za starejše in pri gumari-cah. Od zimske kolekcije škornjev imamo do sedaj le dražje modne škornje, katere po prvih ocenah dobro kažejo. Cenejše klasične škornje pa smo prejeli prve količine šele koncem oktobra in pričakujemo uspešno prodajo prav zaradi cenovne zanimivosti.
Za smučarske čevlje je sedaj še zelo majhno zanimanje, kar je slab pokazatelj, saj so bila prejšnja leta ob tem času večja zanimanja za nakup.
Otroško zimsko obutev dobro prodajamo, čeprav je tudi pri tej grupi največ povpraševanja po cenejši obutvi. Tako se najboljše prodaja obutev tistih dobaviteljev, ki imajo nižje cene, pa vseeno kakovostno obutev.
Tržišče zahteva ceneno in kvalitetno obutev in le če bomo sledili tem zahtevam, bomo lahko izpolnjevali postavljene plane.
Silva Pivk
(nadaljevanje s 1. strani)
Tabela 2: Prodaja po prodajnih poteh v devetmesečiu 1984
v parih v 000 din					
Prodajna pot	Količina 1984 1983		Ind.	% izpol. let. kol. vred.	
MPM	1.117.707	1.231.934	91	70	61,3
Grosist. prod. ob.	48.445	60.701	80	37	38,3
Grosist. prod. pl.	—	—	—	—	—
Izvoz	1.035.382	878.268	118	79	52,8
Skupaj
2.201.534 2.170.903 101 73
56,2
Franci Mlinar, vodja fi-nančno-računovodskega sektorja
Tudi prodaja na debelo je za 20 % manjša od lanskoletne, vendar smo tako tudi načrtovali.
Drugače je pri izvozu. Skupno smo na konvertibilna in klirinška tržišča prodali 1.035.382 parov obutve, kar je za 18 % več kot lani. Na konvertibilno tržišče je bilo izvoženo 859.263 parov obutve v vrednosti 5,7 milijona dolarjev, na klirinško področje pa 157.265 parov obutve, v vrednosti 4,1 milijona klirinških dolarjev.
Uspelo nam je povečati količinsko prodajo na zahodna tržišča, dolarski izvoz pa je na lanski ravni, na račun večjega obsega začasnega uvoza. Že danes pa je zaskrbljujoča dinarska realizacija izvoza in vpliv le-te na končni rezultat letošnjega leta. Ta je za okrog 30 % nižja zaradi počasnejše rasti tečajev tujih valut v sorazmerju do stopnje inflacije v Jugoslaviji. Konec leta 1983 so nam zatrjevali da bosta tečaj tujih valut in pa stopnja inflacije naraščala približno enako. Dejansko pa so tečaji porasli
za 25—30 odstotkov, stopnja inflacije pa se približuje že 70 odstotkom. Če bo to teklo enako kot do sedaj, nam na ta račun ob koncu leta lahko izpade od 300 do 400 milijonov izvozne realizacije in s tem znesek celotnega prihodka, dohodka in ostanka čistega dohodka. Ob devet-mesečju je dinarska realizacija zahodnega izvoza že za 18 % manjša od lanskoletne.
Razpolaganje z devizami premajhno
Na deviznem področju je položaj podoben kot v zadnjih dveh letih. Odstotek razpolaganja je prenizek, zato se v čimvečji meri poslužujemo posebnih oblik izvoza in uvoza.
Kljub nizkemu razpolaganju z devizami smo se uspeli oskrbeti z vsemi uvoznimi materiali in poravnati obveznosti. Še naprej pa ostaja devizni dolg do naše poslovne banke, katerega bomo večinoma prenesli v leto 1985.
Pri pregledu stroškov in porabe deviz ugotavljamo visok porast le teh za potrebe potovanj v tujino (dnevnice in potni stroški). Vedeti moramo, da ko smo začeli direktno izvažati, smo prevzeli nase tudi velik del stroškov. Do leta 1983 so nam opravljali razni posredniki (KO — TO, Slovenijales in dr.) in nam zaračunavali visoke posredniške provizije. Dejstvo pa je, da so visokim stroškom na drugi strani večkratni prihranki, saj nam ni treba plačevati posredniških provizij in tudi stiki s kupci so boljši in dolgoročnejši.
dogovarjamo se - clogDv*oriU smo se
Zaloge, zaloge...
Pereče je vprašanje zalog, in to predvsem materialov in zalog v maloprodajni mreži.
Vse zaloge so porasle za preko 100 odstotkov. Razen pri zalogah MPM se koeficient obračanja zalog izboljšuje glede na enako lansko obdobje. Dolgo časa naša DO ne bo zmogla prenašati visokih stroškov obresti za najete kredite, iz katerih se v večji meri financira povečanje zalog. Nujno bomo morali doseči zmanjšanje vseh vrst zalog na raven, ki se bo financiral z ostankom čistega dohodka ob koncu leta. Le na ta način ne bomo povečevali povprečne kreditne zadolženosti in prekomernega odliva dohodka za pokrivanje obresti. Še vedno bomo, zaradi sezonskega
značaja naše proizvodnje, morali najemati kredite v obdobjih ko teče proizvodnja za zalogo, vendar si moramo prizadevati, da povečamo tudi financiranje čimvečjega dela sezonskih zalog iz lastnih zalog iz lastnih virov ne pa, da že za redno poslovanje najemamo kredite.
Osebni dohodki tudi padajo
Pri osebnih dohodkih je prišlo v zadnjem obdobju do realnega padca le teh. Neto osebni dohodki so porasli za 43 odstotkov. Glede na finančni rezultat trenutno ne moremo storiti ničesar, vendar bomo morali v čimvečji možni meri to zaostajanje do konca koledarskega leta nadoknaditi, seveda ob ugodnem rezultatu konec leta.
Tabela 5: Povprečni neto OD za redno delo v devetih mesecih 1984
TOZD
1984
IND 84/83
Proizvodnja Prodaja
-	MPM
—	ost. prod. DSSS
21.774.48 22.771.84 22.049.50 25.612.86 23.716.42
147 131 128
147
148
DO Alpina
22.174.8
143
Kaj lahko rečemo o naši uspešnosti?
Finančni rezultat po devetih mesecih še ne pove kakšen bo rezultat konec poslovnega leta. Proizvodnja je tekla več ali manj v redu skozi vse mesece in predvideva se, da bo enako tudi do konca leta. Izvoz bo uresničen v celoti, tudi za MPM se predvideva boljša prodaja kot v pomladanskih mesecih (boljša kolekcija, razmeroma sprejemljive cene). Ni pa še jasno gibanje te-
čajev tujih valut, kar lahko v večji meri vpliva na slabši končni rezultat ako tečaji valut ostanejo na sedanji višini. Tudi razkorak med cenami surovin in materialov in cenami naših izdelkov bo vplival na slabši rezultat. Povišanja cen materialov nismo uspeli v celoti vkalkulirati v cene naših izdelkov, zato stroški hitreje rastejo kot naša realizacija.
Tabela 6: Celotni prihodek in njegova delitev v devetmesečiu 1984
ELEMENT	DO Alpina din	ind
Celotni prihodek Doohodek Čisti dohodek Ostanek dohodka	6.347.762.633 993.446.959 642.982.902 138.559.986	159 144 138 137
Tabela 6: Celotni prihodek in njegova delitev v devetmesečiu 1984
To je le nekaj misli in ugotovitev o poslovanju do konca leta. Še je čas, da na nekaterih področjih vplivamo na boljši rezultat konec leta. Cim-manj nepotrebnih izdatkov, smotrno ravnanje z materiali, čimboljša po-
strežba kupca, so le nekatera področja. Vsak zase bo najbolje vedel, kje lahko prispeva k zmanjaša-nju stroškov, boljši prodaji, boljši izrabi delovnega časa in s tem k boljšemu rezultatu delovne organizacije. Franci Mlinar
Kako ustvarjamo
Anketa o zalogah
Dobre pol leta že neprestano govorimo o zalogah vseh Vrst, o posledicah prav tako. Vemo, če so zaloge, nam vežejo Sredstva. Če imamo vezana sredstva se denar le počasi obra-^3, zato moramo najemati kredite. Obresti na kredite pa ^Gprestano rastejo; nam pobirajo že kar tam okoli 12 % dohodka ...
Toda, ne sedimo križem rok; tudi v posameznih službah Kaj se torej dogaja, kakšni so uspehi, smo povprašali ne-Цј vodilnih in vodstvenih delavcev iz posameznih sektorjev
služb?
ge od 70—75 milijard, je zalog za eno tretjino preveč. Najbolj kritično je pri zgornjem usnju, kjer zaloge predstavljajo blizu 55 % vseh zalog.
Kako je prišlo do takih zalog? Nekaj teh predstavljajo preklici naročil (storni), nekaj podaljšanje dobavnih rokov, nekaj zaradi izdelav za
Če ocenjujemo zaloge ne-dovršene proizvodnje, lahko ugotovimo, da niso po parih pravzaprav nič večje kot lani v devetih mesecih. Zaloge nedovršene proizvodnje nastajajo v obliki zalog sestavnih delov za montažo ali v obliki polizdelkov po oddelkih. Teh je včasih tudi veliko, zlasti zato, ker je v proizvodnji hkrati po več planov, celo petdeset.
To pomeni, da bomo premik morali napraviti pri pla-
Capuder, vodja malo- Silva Pivk, Prodajne mreže	prodaje
vodja domače
Jože Bogataj, vodja nabavnega sektorja
Anton Klemenčič, direktor TOZD Proizvodnja
Ivan Capuder in Silva °'vk v TOZD Prodaja sta posedala:
Kar zadeva zaloge obutve s.prodajalnah smo se dome-da se poslovodje medse-.ojno bolj povezujejo. To ve-tako za tiste, ki imajo določeno obutev, kot za tiste, ki potrebujejo. Pri tem dogovarjanju bodo pomembno ^^sklajevalno vlogo odigrali ^odje rejonov. Doseči bo tre-"a tudi večjo stimulacijo na obrat zalog.
Nam se zdi izredno važno, poleg ustreznega izbora jkolekcije) dosežemo, kolikor mogoče visoko kakovost, Ijstrezne cene in pravočasne gobave. Prizadevali si bomo, a bomo to dosegli.
i^^ugo, kar je treba doseči, tk . in sprotnost poda-ov iz računalniškega cen-Na primer: Doseči inte-Dr Л vnos podatkov o Oda j i in zalogah. Kaj lah-jjj.-Po^^eni sprotnost, ali če sti "^0 le en dan, ve le ti-Dolv, s tem ukvarja. Kaj Prrwi^"'' pošljemo blago iz kjer ieži, tja, kjer gQ prodajajo, vemo! Do-že zvezi s tem so stekli ci ^ Poslovodski konferen-
Pod žarometi bodo tudi najslabše prodajalne. Pregledali bomo uspešnost prodajaln enajst let nazaj in ugotovitve izpostavili na prihodnji poslovodski konferenci.
Sicer pa so naši konkretni ukrepi predvsem naslednji:
Prilagajamo naročila, tako za domačo proizvodnjo kot za dokup. Pri tem upoštevamo sedanje razmere, obutev, ki bo šla in v določeni količini. Izredno smo poostrili odnos do rokov dobav. Če obutve ne bo pravočasno, bomo naročila tudi stornirali, vračamo ali kupujemo le delno. Težimo za tem, da bi imeli 30. junija prihodnje leto normalne zaloge.
Že za napoved za pomlad-poletje so upoštevane sedanje zaloge in stanje na trgu, razmere v MPM in v posameznih prodajalnah.
Jože Bogataj:
Moram reči, da smo spremenili odnos do zalog šele, ko so začele rasti obresti na kredite.
Po zadnjih ugotovitvah je zalog materiala za 97 milijard starih dinarjev. Če vemo, da bi bile normalne zalo-
izvoz, nekaj neidočega blaga itd.
Ugotavljali smo, da bo treba nekaj blaga odprodati po planskih cenah, kar še ne pomeni vedno, da bomo prodali pod ceno; del materiala bomo še uporabili, na primer svilo za apreski...
Računamo, da bomo do konca leta v precejšnji meri zmanjšali te zaloge, ki pogosto predstavljajo tudi razkorak med načrtovano proizvodnjo in roki nabave. Spremembe v proizvodnji so sploh problem. Podobno velja za prodajo. Včasih so problem tudi previsoki normativi, na primer: purko boksa za oblazinjenje smučarskih čevljev je ostalo ravno toliko, kot je bil previsok normativ.
Poudaril pa bi, da nam morajo biti roki svetinja. To se popravlja, tako s strani dobaviteljev, kakor tudi znotraj tovarne. Ne rečem pa, da ni rezerv, tudi v nabavi so še in trudili se bomo, da naredimo kar je največ mogoče.
Tone Klemenčič:
Začeli smo se zavedati, da zaloge niso nič manj pomembne kot devize.
niranju. Ob tem pa bomo morali doseči skladnost vseh opravil.
Prav gotovo ima pomembno usklajevalno vlogo tudi prodaja, ki bi morala računati kam in kako porabiti material tudi v slučaju stor-nov. Mislim pa, da trditev, da pride do zalog materialov zaradi prevelikih normativov, ni točna.
Trdim pa, da bi skorajda lahko shajali brez kreditov, če bi dosegli normalne zaloge. Kaj to pomeni, pa vemo.
To so torej mnenja nekaterih ključnih ljudi, ki s svojim ravnanjem lahko bistveno pripomorejo k drugačnemu načinu dela in s tem tudi k zmanjšanju zalog. Marsikaj seveda ni odvisno le od naših notranjih možnosti, saj delamo v izredno nezanesljivih poslovnih tokovih, toda zavzeti se moramo, da bomo v teh razmerah naredili kar največ mogoče. To pa zanesljivo ni odvisno le od nekaj ključnih ljudi, temveč od cele vrste delavcev, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na rast ali padec zalog.
Nejko Podobnik
Kako ustvarjamo
Ventilacijsko napravo še preizkušajo
v prikrojevalnici ventilacijska naprava že dlje časa ne deluje, in delavci sprašujejo, zakaj ne...
Prodajalna v Valjevu odprta
Kot smo že poročali, se zaključna dela na ventilacijski napravi, kjer je pred kratkim prišlo do vžiga, nadaljujejo. Filbo iz Bohinjske Bistrice, ki izvaja ta dela, je opravil meritve s pomočjo zunanjih sodelavcev. Potrebne bodo tudi manjše konstrukcijske dopolnitve, da bo naprava res delala kot je dogovorjeno. Upamo, da bo zapletena naprava, ki naj bi vnaprej onemogočevala požare, res delovala tako kot je zamišljeno in ne bi ostala žarišča, ki bi vznemirjala (ali še kaj več) vso našo proizvodnjo. Več o končnih rešitvah in možnostih za vzdrževanje oz. ravnanje v slučaju vžiga bomo poročali drugič.
N. P.
Iz naših prodavnica
Takole izgleda zunanjost prodajalne v Valjevu, kjer so za naš časopis požirali člani tega kolektiva — s svojim vodjem
Prodajalna v Valjevu je bila odprta leta 1970. Od tedaj je ta mala prodajalna s tremi zaposlenimi delavci terjala obnovo in razširitev.
Letos se nam je končno ponudila prilika, da smo dokupili prostore, tako da je prodajalna sedaj po treh mesecih in pol obnavljanja dvakrat večja kot prej. Pridobili so skladiščni prostor in sanitarije, ki jih prej niso imeli. Pridobil je tudi prodajni prostor in prodajalci so s samo funkcionalnostjo prodajalne kar zadovoljni, čeprav je izvajalec del Biroinvest iz Valjeva dela opravil nekoliko površno in bo treba še nekaj popravkov. Izložbe so premajhne, sicer pa je prodajalna lepa, z urejenim pročeljem in okolico. Predvidevajo, da bodo vsa dela skupaj veljala okoli 300 starih milijonov. To pa se bo, kot kaže, izplačalo saj je bilo v Valjevu za našo prodajalno čutiti veliko zanimanje, kar je še spodbudila lokalna radijska postaja, ki je vnaprej obveščala potrošnike o naši obnovi in otvoritvi. Ce bo vse po sreči,bo prodajalna v naslednjem letu že napravila blizu 20 % več prometa kot dosedaj.
Obnovljeno prodajalno so odprli 30. okt. v prisotnosti vodja MPM Ivana Capudra, vodja rajona Miha Go-vekarja, referenta za investicije Jožeta Poljanška; tu so bili tudi delavci naše skupine za adaptacije, predstavnik izvajalcev del, nadzornik, vabilu pa so se odzvali tudi prodajalci iz konkurenčnih prodajaln.
MIHA GOVEKAR
Prodajalna Beograd I je pred kratkim slavila 30-letni-co svojega obstoja. Prodajalci so se srečali z organizatorji prodajalne izpred 30 let.
Prodavnica Beograd I. je otvorena 19. septembra 1954 godine. Veoma mala površina i u prodavnici samo tri zaposlene osobe. Prvi poslovodja ko j i je otvorio prodavnica bio je Veljo Davinić, sada penzioner.
Ove godine, 24. septembra prodavnica je slavila ju-bilarnu 30-godišnjicu rada. Članovi kolektiva sa prvim poslovodjom Veljom Davinićem i tadašnjim predstavnikom Alpine Ratkom Ignjatovićem u velikom zadovoljstvu proslavili su ovaj jubilej. Danas je u ovoj prodavnici zaposleno 12 osoba. Promet se iz godine u godi-nu povečava tako da ove godine očekujemo ispunjenje plana od 10 milijardi dinara. Po prometu se nalazi na trećem mestu u MPM.
Uslovi za rad su otežani zbog skladišnog prostora ko j i će se rešiti do kraja godine, jer je kupljen magacin veličine oko 100 m\ pa ce zahvaljujući njemu roba biti bolje razporedi ena a samim ti m lakša i brža prodaja. Na bolji rad prodavnice utječu i faktori koje nismo u moči sami da rešimo, bez pomoči samog rukovodstva iz centrale, a to su:
—	dobava robe na vreme — često roba kasni u sezoni, time se smanjuje prodaja a gomilaju zalihe,
—	nekvalitetna izrada — utiče na kupovinu a samim ti m na renome prodavnice i preduzeća u celini,
—	previsoke cene što je bio slučaj za sezonu prole-će-leto.
Mi se nadamo i spremni smo da ove nedostatke ko j i i te kako utiču na prodaju otklonimo uz zajedničku pomoč sa drugovima iz centrale. Naš kolektiv je ponosan na dosadašnje rezultate rada koje ostvaruje po dosta teškim uslovima i optimistički je razpoložen na dalji rad.
Drugarski pozdrav od kolektiva prodavnice Beo-
Poslovodja Milomirka Gnjatovič
Važno je da vemo
Važno • Važno je da vemo
Važno
'i'nia Dolenec, referent za delovna razmerja
V mesecu oktobru 1984 ^(ћо zaposlili 8 novih delav-cev, z delom pa je prenehalo
9 delavcev, tako da je število zaposlenih ostalo približno enako.
Delovno razmerje sta v delovni skupnosti skupnih služb nastopila pripravnik Franc Jereb in v kuhinji Helena Dolenc. V TOZD Proizvodnja so nastopili delo Esma Audičević, Sonja Justin, Tatjana Novak, Simon Hribernik in v obratu Gorenja vas Erika Krek. V TOZD Prodaja je nastopil delovno razmerje Peter Ugrai v prodajalni Subotica.
Z delovnim razmerjem so v TOZD Proizvodnja prenehali Franc Mlinar, Leopold Filipič, Erika Jesenko; Milena Možina iz obrata Gorenja vas in Almira Oblak iz obrata Rovte. Iz TOZD Prodaja so z delovnim razmerjem prenehali Svetlana Nedić iz prodajalne Beograd I, Svetlana Mihailović iz prodajalne Kragujevac, Peter Ugrai iz prodajalne Subotica in Martina Peterle iz prodajalne Ljubljana V.

^&cocUi б€1
V spomin Svetlani Nedić
Iz naše radne sredine tragično je otišla proda-vačica Svetlana Nedić u svojoj 25-godini života.
Svetlana Nedić počela je svoj rad u prodavnici Beograd I. jula 1982. godi-ne i u svojim najboljim godinama kada je najviše mogla da doprinese radu, izgubila je tragično život u saobračajnoj nesreči vračajuči se kući sa posla. Kao radnik bila je vredna i marljiva, a kao dobrog druga i plemenitog čove-ka nikada je ne može ovaj kolektiv zaboraviti.
Milomirka Gnjatovič
V naši delovni organizaciji opravlja trenutno pripravništvo 40 pripravnikov. Strokovni del pripravništva poteka pod vodstvom mentorjev in po programu za vsakega pripravnika posebej. Splošni del pripravništva poteka v obliki seminarjev. Na teh seminarjih se pripravniki seznanjajo z delovno organizacijo kot celoto, njenim zgodovinskim razvojem, poslovanjem in bodočih usmeritvah Alpine, o oblikah odločanja, o delovanju družbenopolitičnih organizacij in spoznavajo važnejše samoupravne akte svoje temeljne organizacije. Seminarje vodijo za posamezna področja odgovorni delavci naše delovne organizacije. Na sliki: Pripravniki na enem od seminarjev.
v mesecu septembru in oktobru so stopili na novo življenjsko pot Jerneja Trček in Ana Kosmač iz DSSS, v TOZD ^^oizvodnja Jana Stržinar, Janez Mlinar, Cvetka Dolenc, Pe-Trček in Vinko Treven; iz obrata Gorenja vas Vlasta Fer-in Danica Šturm; iz obrata Col Marija Bajec; iz obrata ^ovte Sabina Božič ter iz TOZD Prodaja Nives Beltram iz Prodajalne Nova Gorica.
Vsem novoporočencem iskreno čestitamo in jim želimo ^'^nogo sreče, zdravja, predvsem pa razumevanja in zadovoljstva v zakonu!
i
Razprava o zazidalnem načrtu soseske S 7, zlasti pa prometnih rešitev, je bila zelo burna. Uspešno jo je vodil predsednik komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora Anton Jenko.
H«

Odšel je Andrej Naglic
Pred kratkim smo se za vedno poslovili od našega upokojenca Andreja Na-gliča. Z že predvojnimi izkušnjami № bil takoj po snovanju Čevljarske zadruge in kasnejše Alpine dragocena opora organizatorjem. Delal je najprej pri Arharju, v prikroje-valnici, in prav ta skupina delavcev se je leta 1947 prva vselila v novo tovarno. Upokojil se je leta 1957.
Tudi potem ni miroval. Živel je bogato in razgibano. Ves čas je bil aktiven v družbenopolitičnem življenju, kar pričajo priznanja in odlikovanja, ki jih je prejel in predstavljajo le del prizadevanj, ki jih je vtkal v razvoj Žirov.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
Delo — življenje: Reorganizacija ne more biti sama sebi namen. Brez ljudi, ki opravljajo določene funkcije v okviru celote ali posameznih delov, stvar ne more doseči svojega namena.
na temo: KAKO DELUJE LINIJA ŠPORTNE OBUTVE
V razgovoru so sodelovali: Jaka BOGATAJ, Peter KOSMAČ, Alfonz ZAJEC, Janez SMEH in Tone MOŽINA. Razgovor sta vodila Nejko PODOBNIK in Tatjana MOHO-RlC, zapiske pa je uredila Danijela VEHAR.
ali popravljal stroje? Delavci so prišli, da bi delali, vendar so morali domov.
Delo — življenje:
Ali je pravilno, da skrb vodje programa obutve poteka le do kolekcije?
Jaka BOGATAJ:
Za vse res ne morejo skrbeti. Mislim, da je njihova naloga skrb za stik s trgom.
Delo — življenje:
Po drugi strani bi vodje programov morali vedeti, kakšne so možnosti ter kako poteka proces v proizvodnji.
Jaka BOGATAJ:
Dokler bo pri nas toliko po funkcijah različnih delavcev prodajalo obutev, res ne moremo reči, da to teče v redu. Stvar organizacije je, da vse poteka tako, kot je bilo zamišljeno. Tudi rokov bi se morali točno držati, ne pa da jih kar naprej spreminjamo, menjamo artikle, s tem pa zamujamo roke in plačujemo penale.
Mislim, da je sramota, da moramo to ugotavljati mi. To zahtevajte od tistih, ki so predlagali tako organizacijo.
Delo — življenje:
Ukvarjate se z nabavo dela blaga za izdelavo športne obutve. O čem razmišljate pri vaših razgovorih z dobavitelji, da bi bil material pravočasno v tovarni, obresti na kredite zaradi zalog pa čim nižje? S kom sodelujete pri tem? Kaj načrtujete, da boste v tem pogledu še uspešnejši?
Peter KOSMAČ:
Zadolžen sem za nabavo re-promaterialov, ki jih rabi montaža športne obutve. Sem spadajo podplati, notranjki, opetniki, lepila, forniture in embalaža. Osnova za hitro nabavo je vsekakor to, da dobimo material v pravih količinah, primernih cenah in kvaliteti ter do roka. Dve leti nazaj so bili roki poleg kvalitete in cene glavna skrb. Materiala nikoli nismo dobili pravočasno. Sedaj je že drugače. Materiala je na trgu že več in nam ga nekateri proizvajalci hočejo dobaviti pred rokom. S tem pa se lahko ustvarijo zaloge, zato zahtevamo od proizvajalcev surovin, da upoštevajo točne roke dobave.
Delo — življenje:
Ali se s proizvajalci lahko dogovarjate za postopno dobavlja-nje?
Peter KOSMAČ:
Če so velike količine, ki jih pri nas tudi postopno uporabljamo
Jaka BOGATAJ:
To bi morali povprašati tiste, ki so pripravili organizacijsko shemo — to je razdelitev po linijah. Ob spremembah so zatrjevali, da bo vse potekalo v redu. Danes pa vidimo, da ta trditev ne drži. Referenti nabave po linijah npr. nabavljajo krzno za vsako linijo posebej. V oddelkih samih, tudi tam, kjer se delo prepleta, na primer v sekalnici in prikrojevalnici takih problemov ni. Mislim, da imamo v naši delovni organizaciji nekaj drugih organizacijskih problemov. Stabilizacijo se gremo le ponekod; na eni strani varčujemo pri majhnih stvareh, na drugi strani pa na veliko zapravljamo.
Naloga proizvodnje je, da iz materialov, ki so nam na razpolago, naredimo kar najboljše izdelke; nas ne zanima, v kateri tovarni je bil material nabavljen.
Vemo, da je proizvodnja sklop vseh poslovnih funkcij. Če ena teh funkcij ni v redu izpeljana, tudi proizvodnja ne more dobro potekati, saj je le'en člen v širšem sklopu, čeprav je res zelo pomembna. Včasih na proiz-zvodnjo vplivajo na videz nepomembne stvari. Pri izdelavi tekaške obutve, kjer se nam je zelo mudilo, saj vemo, da smo morali izdelati obutev do konca meseca, naj bi zato delali ob sobotah. Kako naj delamo, če pa ni nikogar, ki bi vključil ogrevanje
vse leto, nam nekateri proizvajalci že dobavljajo postopno, to se pravi sproti. Seveda so tudi tu meje. Sedaj, na primer, nam proizvajalec dobavlja podplate, lahko rečem, kar za dnevno proizvodnjo. Če se jim pokvari stroj, lahko pri nas nastane zastoj v proizvodnji, zato moramo imeti nekaj zaloge.
Največji problem pa je pri embalaži, saj zavzame veliko prostora, proizvajalec pa zahteva, da naročeno in izdelano odpeljemo, čeprav vsega takoj ne potrebujemo. Spet so zaloge tu.
Mislim, da bi večja povezava morala biti vsaj pri zaklopnicah in to med nabavo in izvozno službo, saj je vnaprej težko predvideti, kdaj bo pripeljal kontejner. To smo poudarjali že večkrat, vendar se ne uredi. Mogoče je napaka v tem, ker v proizvodnji menjajo artikle, potem pa obutev ni pravočasno izdelana. Npr. sedaj pri »control sistemu« ni podplatov, zato mudimo z obutvijo že cel mesec, embalaža pa je že tudi v skladišču.
Delo — življenje:
Iz podatkov vidimo, da so zaloge skoraj vseh materialov padle, razen materiala za plastiko. Zaloge embalaže so se v prejšnjih mesecih (julij, avgust) povečale, sedaj pa je zaloga že padla.
Kdo usklajuje delo v celotni verigi poslovnega procesa
Peter KOSMAČ:
Zaloga embalaže se bo zmanjšala, saj dnevno izdobavljamo obutev.
Včasih pa se dogodi, da imamo naročene zaklopnice, naši delavci pa morajo določen artikel takoj zapakirati. Ker še ni pravih zaklopnic za ta artikel, zapakirajo v druge podobne zaklopnice. Ko pa pridejo prave, ostanejo potem na zalogi.
Delo — življenje:
Torej bi bilo potrebno večje poenotenje embalaže ... Sicer pa, ali je v nabavni službi še mišljenje, da je bolje, če je na zalogi malo več, kot da bi proizvodnja stala?
Peter KOSMAČ:
Se pred dobrim letom smo delali tako. Če smo material dobili en mesec prej, smo bili veseli. Danes pa nas zaloge vežejo, saj moramo najemati kredite, za katere kot vemo, so visoke obre-
sti. Nabavljamo po rokih. Na mojem področju se zaloge manjšajo, do novega leta pa bodo še padle.
Delo — življenje:
Brez teamskega dela ter brez stalnih kontaktov s tistimi, ki imajo stalen vpliv na zaloge, naprej ne gre več.
Peter KOSMAČ:
Sodelovati moramo predvsem s planskim oddelkom (roki, količine, plani, ipd.). Sodelovanje s prodajno službo pa ni najboljše, saj za materiale, iz katerih se bodo izdelovali vzorci, skrbijo programerji sami, šele ko nastopi redna proizvodnja, se vključi še nabavna služba, ki mora preskrbeti materiale za redne količine. Tako je predvsem za uvožene materiale, vendar sam skrbim le za materiale z domačega tržišča, zato o tem ne bi vedel kaj več povedati.
Delo — življenje:
Kaj bi torej še lahko storili na vašem področju, da bi bilo čim-manj zalog?
Peter KOSMAČ:
še enkrat bi poudaril sodelovanje s planskim oddelkom in s prodajno službo; določiti čimbolj realne roke, ki bi jih obvezno morali spoštovati.
Delo — življenje:
Ali se pojavlja kdaj vprašanje ustreznosti materiala?
Peter KOSMAČ:
Pri nas ne pride to toliko v po-štev; če nam dobavijo napačen material, zavrnemo celotno količino, ko pa so enkrat zgornji deli narejeni, ni več odstopanja in tudi plana takrat ne moremo več spreminjati. Ponavadi so za zgornje dele tudi roki 1 mesec daljši kot za spodnje materiale. Seveda pa se kdaj zgodi tudi, da naročenega materiala ne moremo več stornirati, ker se je prepozno ugotovilo, da ne ustreza, zato spet ostane na zalogi.
Dobimo okvirna naročila, dokončna naročila pa se večkrat razlikujejo od okvirnih in zgodi se, da je kakšnega materiala preveč in ostane v skladišču, drugega pa moramo še ponaro-čiti.
Seveda te zaloge sproti spremljam? Imam kartico, na katero vpisujem količine dobavljenega materiala vsak dan posebej. Vse pa gre tudi preko računalnika, vendar ugotavljamo, da se ti podatki ne skladajo vedno z dejanskim stanjem. To kaže predvsem na pomanjkljivo vodenje evidenc in zato tudi računalniški podatki niso vedno uporabni. Na zalogi imamo tudi takšne materiale, ki jih ne uporabljamo več, zato smo šli v akcijo, da bi to razprodali.
Delo — življenje:
Imate vsaj bežen pregled nad zalogami v skladiščih. Kaj predlagate (konkretno), da bi veljalo izboljšati, zlasti glede organizacije nabave materiala?
Alfonz ZAJEC:
Bežen pregled imamo, to že. Dostikrat pa se material zaradi večinoma neustreznih skladišč in prevelikih zalog založi. Potem material iščemo, prekladamo in
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
končno najdemo. Vmes pa je veliko očitkov, hudih besed in ner-voze z več strani, celo tistih, ki 'inajo komaj kaj pojma o skladiščenju.
Ugotavlja se še vedno preslaba povezava med plansko, naba-^no in prodajno službo. Tudi organizacija skladišča je še vedno preveč zamotana. Če povem sa-'^o primer: ko dobimo nek mate-■■'al, moramo vprašati najmanj v '"■i pisarne, da ugotovimo, kdo je naročil. Včasih pa smo točno vedeli, kam moramo vpraša-če je bil zavoj iz Nemčije. Krzno rabijo vse tri linije, mo-Soče ena mehkega, druga trde-Ea Vedno sprašujemo, za katero I'nijo je. Zakaj je to potrebno, bi bilo lahko vse skupaj. Delo — življenje:
Direktor prodaje je rekel: 'Doseči moramo, da bomo izde-'ovali Alpina program za ves in s tem lažje krili vse stro-^.ke, ki nastopajo«. Torej poeno-"ti program; kar bomo prodajali ^ tujino, bomo prodajali tudi "onia. Program naj bi bil torej izvoz in za domači trg enak, "Jieli pa bi samo uvozen material.
Alfonz ZAJEC:
Za nas je sedanja organizacijska delitev slaša. Potrebno bi bi-raziskati ali zaloge nastopajo ^^fadi same delitve dela ali je to '^'^visno od drugih razmer.
Delo — življenje:
I Jmamo podatke, ki kažejo do-očene težnje. Vrednostno so za-.
od avgusta do septembra Padle. Materiali za zgornje, Podnje dele in pomožni materi-*0 ostali nu isti ravni kot juli-Zaloge materiala za plastiko so se povečale.
Alfonz ZAJEC:
Madžarske smo dobili spod-material za podplate, ki ga moremo porabiti. Čakal bo do r^vembra, ker smo v proizvod-dali drug artikel.
Ali, na primer, 40 ton kavčuka, ki leži sedaj kar na dvorišču. Zgodaj je Alpina naročila kavčuk, da bi z zamenjavo prišli do materiala, ki bi ga res rabili. Sedaj, ko smo ga dobili, so ga tudi vsi kupci od Save do Peka in drugih in danes ta material ponujamo.
Delo — življenje:
Referenti nabave včasih niso zadovoljni z računalniško obdelavo podatkov. Ali gre to na ro-vaš skladiščnih delavcev?
Alfonz ZAJEC:
Delno, pri izpisih so prav tako napake, vendar jih vedno povzroči človek. Vendar pa zaradi tega ni takih zalog. Slaba evidenca pa je tudi zato, ker popoldanska izmena kar vzame določen material, vpiše pa nikamor. Za nas pa je dokument zelo važen. Največ takih primerov je pri kartonih, saj so skladiščeni vsepovsod. Rešitev vidim le v prostoru. Večje postopnosti dobav ni mogoče izvesti, saj npr. Sava dela celo količino hkrati. Čeprav jim naročimo samo 40 m, jih dobavijo 400 m. To je verjetno njihova najmanjša količina izdelave. Pri nas pa tega ni, saj delamo zelo majhne količine. Pri kartonih moramo naročiti primerno količino, da s tem dosežejo ceno, drugače so kartoni veliko dražji. Mislim, da bi s poenotenjem embalaže lahko dosegli marsikaj.
Delo — življenje:
Ali je za vsakdanje delo povezava skladiščnik — referent prešibka?
Alfonz ZAJEC:
Povezava ni prešibka, referent sprašuje skladiščnika še preveč, posebno še, če primerjamo osebne dohodke. Skladiščniki imajo dve skupini manj kot referenti.
Rešitev vidim v tem, da bi se delale večje količine.
Delo — življenje:
Pri materialih in delih obutve smo vedno odvisni od zahtev naročnikov in morda premalo ponudimo naše rešitve. Morda bi taka ugledna tovarna pri takih ponudbah tudi že uspela, seveda če bi bile naše rešitve dobre in zanesljive.
Alfonz 21AJEC:
Rečem lahko samo to, da preveč strežemo kupcu. Sicer pa predlagam še enkrat tole, čeprav vem, da so le pobožne želje. To namreč, da bi bilo skladišče s prevzemom vse v enem samem kosu. Dokler pa bo skladiščenje materiala na tolikih mestih s tako visokimi zalogami, res ne vidim izboljšav. Glede organizacije nabave še tole: lahko da je sedanja razporeditev za ostale notranje službe boljša, za skladiščno službo ni. To si upam trditi
in zagovarjati. Menim, da tudi za sodelovanje z drugimi podjetji ni ustrezna. Za skladiščno povezavo se zdi, da je bila — iz dosedanjih izkušenj — najboljša rešitev v delitvi: uvozna in domača nabava.
Ali bi bile zaloge manjše, ko bi bila organizacija nabave ostala v tem letu taka kot je bila, je pa že drugo vprašanje, na katero naj odgovore drugi.
Delo — življenje:
Recimo, da je vaš največji problem pomanjkanje določenih materialov, zaradi česar se včasih kopiči nedokončana proizvodnja, na drugo stran pa je storilnost zaradi stalnih prilagajanj manjša. Kaj menite vi in vaši kolegi v proizvodnji? Kaj je poleg splošne ugotovitve, da ni zadostne planske discipline, še problem?
Janez SMEH;
Težave nastajajo še dostikrat in izhajajo iz planske discipline, to je, da ni vseh potrebnih materialov. Tako ne moremo artikla dokončati in jih drugič znova dajemo v proizvodnjo. To se pojavlja dostikrat pri tekaški, posebno pa pri trim izdelavi. Tukaj moramo zaradi pomanjkanja zgornjih materialov delavce premeščati. Kadar pride do mnogih premestitev, se pozna pri storilnosti in kvaliteti, pa tudi delavci niso zadovoljni, čeprav pazimo, da delavci pri OD niso prikrajšani.
Delo — življenje;
Kaj predlagate, da bi načrtovalci morali bolj upoštevati?
Janez SMEH;
Mi si želimo, da bi oddelki dobili sestavne dele čimbolj v mejah planske discipline.
Delo — življenje;
Kdo usklajuje zadeve v tem primeru?
Janez SMEH:
Kot prvi je vodja linije, nato vodja planskega oddelka. V zvezi z materiali sodelujemo tudi z nabavo.
Delo — življenje;
Kakšna pa je povezava v oddelku z vodjem programov?
Janez SMEH;
Povezava je zelo malenkostna.
Delo — življenje;
Kaj menite, da je problem?
Janez SMEH;
Letos je pričelo delati veliko novih delavcev. Ni dosti samo to, da ga pripeljejo k nam. Kadrovska služba bi se morala malo bolj posvetiti sprejetemu delavcu, vodja linije pa bi jih moral seznaniti z organizacijo linije. Mi že povemo osnovne stvari, več pa ne.
Delo — življenje;
Zaradi nastalih problemov imate težave v oddelku. Ali so povezani tudi z nagrajevanjem delavcev, ki pripravljajo delovni proces pred vami. Ali bi kazalo to pospeševati?
Janez SMEH;
Za dosego dobrih uspehov je po mojem pogoj planska disciplina, zavest ljudi in dobro nagrajevanje. Delavce bi morali prvo dobro plačati, če hočemo dosegati dobre rezultate. Dostikrat mi kdo reče: »Saj ne vem za kaj delam«. Ob boljših osebnih dohodkih bi lahko precej več naredili, delavci bi bili tudi bolj zainteresirani za delo.
Najbolj me moti to, da delavec s 4. skupino in 100% doseženo normo, ne dobi minimalnega osebnega dohodka.
Delo življenje;
Ali je med vašimi prizadevanji tudi skrb, kako zagotoviti, da bo ob zadosti materiala ob pravem času čimmanj zalog tega materiala?
Kaj napravite, da je v proizvodnji čimmanj nedokončane obutve in v skladišču čimmanj izgotovljenih čevljev hkrati?
Kako vam to uspe; od koga oz. česa je po vašem to še odvisno?
Tone MOŽINA:
Vpliv na zaloge je z moje strani lahko le posreden. Sigurno je važno, da zbrana naročila oddamo do roka. Pomembno je tudi, da je na primer, kolekcija dokončana, da vemo, kakšen material bomo uporabili, v kakšni barvi, kvaliteti, itd.
Če pride do naknadnih sprememb, ko je material naročen, res lahko pride do zalog.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kdo usklajuje delo v celotni verigi Poslovnega procesa
Od tu in tam • Od tu in tam • Od tu in tam
Ob rob razstavi »Stara kitajska kulturau
»Stara kitajska kultura«, to je verjetno kulturni dogodek, ob katerem se v zadnjem času malce bolj kulturno nadarjeni Jugoslovan največkrat zaustavlja. Razstava je že dobra 2 meseca odprta v jezuitskem samostanu v prestolnici Hrvaške.
Nedvomno je Zagreb ta čas postal Jugoslavija ali pa še bolje rečeno Slovenija v malem.
Tudi sindikat DO Alpine se je namreč odločil, da omogoči svojim delavcem ogled te razstave. Vsi zainteresirani smo se tako v soboto, 13.
razgovor za urednik
Skladišče vnetljivih snovi tokrat z druge plati in lepo urejeno okolico
ga programa je zaenkrat še bolj iskanje in dopolnjevanje.
Prav ta odvisnost od sezone zahteva od nas še več prizadevanja in doslednosti, seveda tudi usklajevanja. Tu mislim na prednaročila, redna naročila in ponaročila. Ni enostavno vse uskladiti s potrebami tržišča, našimi zmogljivostmi in hkrati ne imeti zalog. Zavedamo pa se, da bo treba še bolj skrajšati poslovni preces in pridobiti 14 dni do 1 mesec časa. To bi bilo mžno, če bi takoj po naročilih napravili izračun potreb vsaj glavnih materialov. Predpogoj pa je, kot že rečeno, doslednost.
(Nuduljcvunjc s 7. struni)
Posebno velja za zaloge nedokončane proizvodnje ali za zaloge gotovih izdelkov. Skratka, še enkrat poudarim, vpliv in zato odgovornost za zaloge je tu bolj posreden.
Tu smo vpeti med mnogo dejavnikov. Na eni strani se zavedamo, da proizvodnja mora imeti delo pravočasno, toda ali bo razvita kolekcija res uspešna ali bo nastala zaloga. Ob tem je športna kolekcija še posebej odvisna tudi od sezone. Le tekaška obutev predstavlja eno, to je zimsko sezono. Ostala obutev te-
ZAKLJUČEK:
Prvi vtis je, kot da so za razmere krivi drugi. Drugo, ki iz tega izhaja, je malodušje.
Vsiljuje se vprašanje, ki se je pojavilo že v razgovorih o prejšnjih dveh programih: to je koordinacija cele verige poslovnega in proizvodnega procesa. Kdo opravi ali opravlja to delo?
V razmerah, ki vladajo zunaj, so te nedoslednosti v organizaciji, če jih tako že ocenim, lahko usodne za uspeh.
Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od dobre volje ključnih ljudi na samem programu. Ali ni presenetljivo, da je teamskega dela malo celo tam, kjer so osnovne naloge tako povezane. Ali bi bilo potrebno večje spodbude tudi v dohodkovnem smislu?
Kdo usklajuje delo v celotni verigi poslovnega procesa
oktobra odpravili proti Zagrebu. Mahnili smo jo kar čez Logatec in potem iz Ljubljane po dolenjski magi-strali. Avtobus, ki očigledno ni bil najprimernejši, se je prvič ustavil v motelu blizu Brežic. Tu izstopimo na kavo in čaka nas pravo presenečenje. Vse okoli nas avtobusi Viatorja, Kompasa, Alpetou-ra. Kakopak vsi namenjeni na razstavo. Vrsta do blagajne se je vila prav od vhodnih vrat, da o vrsti pred sanitarijami rajši ne govorim. Že gneča, ki je vladala tu, nam je dala vedeti, da v Zagrebu ne bo vse tako, kot bi si mi želeli. Preudamejši so si v lični domači lekarni že v motelu kupili kapljice za pomiritev. ■
No pa šalo na stran in kre-nimo dalje proti Zagrebu, kjer smo že po slabi uri. Zaustavimo se pred slovečo zagrebško katedralo. Menimo, da je do ure, ko razstavo odprejo, še dovolj časa in se odpravimo po Zagrebu. Mesto je vse v znamenju razstave. Povsod po izložbah vabijo plakati. Nad ulicami so od zgradbe do zgradbe razpeti transparenti, ki vabijo. Hitro pa smo ugotovili še nekaj — vsak drugi človek, ki ga srečamo, govori slovensko. To nam da še enkrat slutiti, da nas bo veliko. Okrog pol dvanajstih se zberemo na dogovorjenem mestu in potem tudi mi krenemo proti jezuitskem samostanu. Tam nas že čaka skupina, ki je kupila vstopnice. Ko prispemo pred samostan, se samo spogleda-mo. Res je vse v stilu razstave — kot Kitajcev nas je!
Ogromna množica ljudi stoji v vrsti in čaka, da odprejo vhodna vrata, ki so ob tej množici ljudi videti neznansko majhna. Mimogrede, Se danes se sprašujem, kako je steklo, iz katerega so bila vrata, ostalo celo. Postavimo se malo pred rep vrste. Nekaj časa se nikamor ne premaknemo.
Miličnik pred vrati nas potem kmalu spusti v dvorišče. Tretjini skupine ni uspelo
priti za nami, in čaka še kakšnih 20 minut pred vhodom. Mi na dvorišču pa naletimo še na eno zanimivo stvar. Petdeset metrov dolga vrsta pred drugim vhodom, ki se pomika vedno bolj nazaj namesto naprej. Nekje spredaj se v valovih dviguje otroško vpitje. Moški v modri halji se dere na obiskovalce in jih vztrajno podi nazaj, da ne bi pomendran mladei pred vhodom. Tako smo tudi mi prišli kakih deset metrov nazaj. Večina nas odide na pijačo, nekaj pa jih ostane, da držijo vrsto. Pridruži se nam tudi preostali del skupine, ki je čakal pred prvimi vhodnimi vrati. Kmalu opazimo, da se vrsta počasi le pomika naprej. Spredaj pa še vedno vlada kaos. Brez pomisleka lahko sklepamo, da sama organizacija pred razstaviščem močno šepa. Malo pred drugim vhodom zagledam Meštrovičevo mojstrovino in si jo hočem ogledati-Nek prepotenten vodič me potegne nazaj, in mi resno svetuje naj se neham vrivati Vseeno si kip pobliže ogledam, potem pa stopim k našim v vrsto.
In končno nastopi po slabih dveh urah zame in za mnoge čakajoče največji dogodek dneva, uspelo nam je priti še skozi dmga vhodna vrata in sedaj si razstavo, že dodobra utrujeni od čakanja, lahko ogledamo. Že po prvih razstavljenih predmetih ugotovimo, da se je čakanje izplačalo.
Predmeti na razstavi obsegajo obdobje neolitika in potem po časovnih prelomnicah vse do dinastije Tang. Ne bi vam podrobneje opisoval 114 predmetov, ker so res enkratni in se jih z besedami ne da opisati. Povem naj samo to, da so se organizatorji za opremo razstave zares potrudili. Vsak predmet ima namreč svoje mesto v velikem steklenem zaboju, ki je vsak zase osvetljen s spodnje in z vrhnje strani. Po stenah visijo panoji in opisi predmetov, med katerimi je največ posod za vino, čaš, posod za kuhanje in glinastih figuT-Občudovanje vzbujata vojaka dinastije Qin, ki jih je umetnik upodobil v naravni velikosti, dih nam je zastajal ob podobah iz tribarvne keramike. Res velika in bivata je kitajska preteklost. Če si hočeš vse skupaj dodobra ogledati, potrebuješ vsaj dve uri časa. Vendar za dobeT ogled potrebuje človek tudi mir in koncentracijo, kar p® dolgo čakanje pred vrati množica v notranjosti rie omogočata.
Vendar lahko nedvomno ugotovim, da je to razstava< ki si jo je vsekakor treba ogledati. Časa pa je še dovolj, saj je odprta do srede decembra.
Mitja Peternel
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Z njimi je rasla Alpina
Franc Krvina je invalidsko upokojen že 25 let, to se pravi od leta 1959. Zaradi vnetja pokostnice, kar povzroča eno najhujših bolečin, so mu takrat »strugali« kost, da so mu sploh lahko ustavili hudo bolezen.
»Kasneje so se noge nekako pozdravile,« pripoveduje Franc Krvina; in kar hitro sva več kot štirideset let nazaj. Tedaj je divjala vojna, in naš sogovornik je bil že leta 1943 v Žirovski četi.
»Kasneje smo se priključili novoustanovljeni Prešernovi brigadi. Avgusta 1943 sem bil kot usi drugi prešemovci na Ži-rovskem vrhu, ko so nas obkolile velike sovražne sile. Z nekaterimi ostali-mi domačini sem bil na čelu kolone, ko smo se prebijali preko Brbovni-ce. Kot je znano, nas je okoli sto že ušlo iz obroča, ne da bi to sovražnik opazil. Tedaj je kuhar po nesreči zaropotal s kotlom in po nas se je vsul hud ogenj, tako da se je glavnina umaknila nazaj v obroč, odkoder se je Prešernova brigada po nekaj dneh in hud^ih izgubah prebila.
Kasneje sem odšel v zaščitno četo XXXI. divizije.«
Dogodkov, ki so sledili v zadnjem letu vojne, se Franc še živo spominja.
»Najhujše je bilo, ko smo nekoč v Stari trg nosili veliko skupino težje ranjenih borcev...
Potem pa je kmalu prišla na vrsto Gorica, Tržič pa Trst. Bili smo lepo sprejeti, toda čakala nas
je nova grožnja, da bi se zaradi ozemlja, ki smo ga osvobodili, spopadli z Američani.«
Ko se je Franc decembra 1945 vrnil iz JLA, je z družino odšel na Štajersko v Stogovce, kjer so živeli štiri leta. To je bil čas, ko se je tudi iz Poljanske doline tja preselilo veliko kolonistov. Čas, ko se je bilo treba na eni strani še vedno boriti z ostanki sovražnikov, na drugi strani pa se lotiti dela za obnovo na polju, v rudnikih, tovarnah ... »Časi so se spremenili in vrnili smo se v Žiri. Številna družina je bila lačna, dokler nisem spomladi 1952 dobil službo kot nočni čuvaj v Alpini, kar sem delal do upokojitve, kot že rečeno, leta 1959.« Tako so minevala leta, v katerih je Franc vedno dejaven, tako med borci, v zvezi komunistov, kakor tudi med upokojenci. 70-letni jubilej je pred kratkim dočakal kar čil in upamo, da bo tako še naprej.
N. P.
Jesenski kros v Žireh
(II
v organizaciji športno rekreacijskega društva Ziri je bil prejšnji mesec v Žireh občinski kros za vse kategorije. Skupno je nastopilo 187 tekmovalcev, mlajših pionirjev (letnik 1972) 29, mlajših pionirk (letnik 1972) 30, mlajših pionirjev (letnik 1971), 20, starejših pionirk (letnik 1971) 22, starejših pionirjev (letnik 1970) 23, starejših pionirk (letnik 1970) 25, starejših pionirjev (letnik 1969) 7, starejših pionirk (letnik 1969) 5, mlajših mladincev (1967 in 1968) 8, mlajših mladink (1968) 3, starejših mla-
Še nekaj rezultatov:
dincev (letnik 1965 in 1967) 3, starejše mladinke (1966 in 1967) je bila le ena, članov (1969 in 1950) je bilo 9, med mlajšimi oz. starejšimi veterani pa sta nastopila le po 1 tekmovalec. Najmlajši so tekli na 1000 metrov, nekoliko mlajši mladinci 2000 metrov, starejši mladinci 3000 metrov, člani in veterani pa 5 km.
Če upoštevamo razmeroma lepo množičnost med pionirji in šibko zastopanost v starejših skupinah, lahko upamo le, da mlajši tako ne bodo opustili in da bodo nastopali tudi kasneje.
udeležba v mlajših skupinah in slaba udeležba v sta-skupinah letošnjega občinskega krosa
Mlajši pionirji (letnilt 1972)
1.	Andraž Kopač	SŠD Tabor
2.	Janez Šolar	ŠŠD Ratitovec
3.	Jože Vehar	ŠŠD Tabor
Mlajše pionirke (letnik 1972)
1.	Tatjana Klemenčič ŠŠD Mladi rod
2.	Milojka Plojfar	ŠŠD Ratitovec
3.	Mojca Demšar	ŠŠD Mladi rod
Mlajši pionirji (letnik 1971)
1.	Damjan Gaber	Cvetko Golar
2.	Marko Haložan	SŠD Mladi rod
3.	Tomaž Kastelec	ŠŠD Tabor
Mlajše pionirke (letnik 1971)
1.	Valerija Magušar ŠŠD Ratitovec
2.	Katjuša Bizjak	ŠŠD Blegoš
3.	Cirila Oblak	SŠD Blegoš
Starejši pionirji (letnik 1970)
1.	Aleš Starman	Cvetko Golar
2.	Andrej Klemenčič Šk. Loka
3.	Primož Kopač	ŠŠD Tabor
Starejše pionirke (letnik 1970)
1.	Polona Maček	Cvetko Golar
2.	Romana Čadež	ŠŠD Blegoš
3.	Andreja Vodnik	Lesna šola
Starejši pionirji (letnik 1969)
1.	Matjaž Maretič	Cestno kov. šola
2.	Damjan Rozman Cestno kov. šola
3.	Simon M rovi je	Cestno kov. šola
Starejše pionirke (letnik 1969)
1.	Sabina Malovrh	SŠD Janez Peternelj
2.	Maja Dolinar	ŠŠD Janez Peternelj
3.	Natalija Debenc Šk. Loka
Mlajši mladinci (letnik 1967 in 1968)
1.	Janez Hafner
2.	Robert Pelko
3.	Peter Žakelj	ŠŠD Janez Peternelj Mlajše mladinke (letnik 1968)
1.	Vesna Jereb
2.	Kristina Kavčič
Starejši mladinci (letnik 1965 in 1967)
1.	Marko Hafner	Partizan Šk. Loka
2.	Janez Pokom	Partizan Šk. Loka
3.	Dušan Kavčič	Hell's Angels
Starejše mladinke (letnika 1966 in 1967) 1. Mojca Tičar	SŠD Janez Peternelj
Člani (letniki 1969 in 1950)
1.	Albin Krek	Termika
2.	Tomaž Kalan	LTH
3.	Marko Kavčič
Veterani — A mlajši (letniki 1944—1934) 1. Peter Bertoncelj LTH
Veterani — B starejši (letnik 1933 in starejši) 1. Adolf Križnar	Alpina
2.34.13 2.35.50 2.40.06
2.49.35 2.52.09 2.54.50
2.26.37 2.37.06 2.38.10
2.46.19 2.49.25 2.51.25
2.27.68 2.30.29 2.32.90
2.42.93 2.47.03 2.49.90
2.23.23 2.30.64 2.32.90
3.05.62 3.08.58 3.40.49
5.39.19 5.46.12 5.49.14
2.52.72 2.59.27
8.35.78 9.11.31 10.01.65
7.33.57
14.01.90 14.04.90 14.09.37
15.25.12 17.04.94
Od tu in tam
Od tu in tam
Od tu in tam
Ni še prepozno
Kot vsako jesen, ko se končajo opravila po vrtovih, ko je že premrzlo za zidavo, dnevi so kratki; in tako začnemo razmiš-/-
Ijati o rekreaciji. Kot običajno bo tudi letos v osnovni šoli organizirana rekreacija za posamezne skupine.
v Žireh je urnik za letošnjo zimo takle: PONEDEUEK: predšolski otroci (mala vrtčeva telovadnica)
1.	skupina 13.—13.45
2.	skupina 16.45—17.30
TOREK: predšolski otroci (mala vrtčeva telovadnica)
3.	skupina 10.45—11.30
mali nogomet (telovadnica) 19.00—20.00 košarka 20.00—21.30 ČETRTEK: dekleta in žene 19.00-20.00 odbojka 20.00-21.30
ČETRTEK in PETEK (DD Partizan): namizni tenis 19.00-22.00
Gorenja vas (telovadnica): dekleta in žene torek 19.30—21.00
Predšolski otroci so razdeljeni v tri skupine in vadba zajema približno 80—90 % vseh otrok, ki letos obiskujejo malo šolo. Vadba obsega 8 izletov v bližnjo okolico Žirov, izpopolnili oz. naučili se bodo voziti s kolesom, kotalkami, spretnosti z žogo, smučati, pri splošni vadbi pa bodo utrdili splošne psihomotorične sposobnosti. Ko otroci opravijo vse predpisane naloge, dobijo zlato športno značko in diplomo dobrega športnika ter našitek cici-ban-planinec. Vadba ni obvezna, je pa priporočljiva za vsakega petletnega otroka, saj mu bo tako v veselje kot v korist.
Z jesenjo se končata tudi Trim ligi v košarki in malem nogometu, zato se ti dve panogi nadaljujeta na zimo v telovadnici kot znano »trojkanje«, veliko več pozornosti pa naj bi bilo posvečeno odbojki, ki je tudi panoga občinskih sindikalnih športnih iger, kjer so lani prav Alpin-ci dosegli izreden ekipni uspeh (2. mesto), v odbojki pa so bili prvi. Tudi Kladivar v odbojki ne zaostaja veliko za Alpino — vključiti pa bi se morale vsekakor tudi sindikalne ekipe iz drugih delovnih organizacij.
Ženska rekreacija še vedno ni zastopana v takšnem številu kot bi bila zaželena oz. bi morala biti, vsaj glede na število (zaposlenih) žensk v Žireh. Še vedno pravladuje mnenje (samih žensk, da ne omenjamo ostalih), da se ženska dovolj razmiga (beri utrudi) že v službi in potem doma, ko podpira tri vogale. Mislimo pa vsaj tiste, ki smo rekreacijo skozi teh sedem let, odkar je uvedena organizirana vadba, povsem drugačnega mnenja. Ne bodo pa pomagale nobene pridige glede tega, da je rekreacija potrebna s stališča zdravja, boljšega počutja, večje produktivnosti, vse do tedaj, dokler se ženska ne bo vsaj tisto uro na teden osvobodila predsodkov in vseh tistih spon, ki jo vežejo na dom. Prepričana pa sem, da je ni ženske, ki ne bi bila rada lepša, bolj urejena in končno tudi zdrava; in rekreacija je ena od tistih stvari, ki je v
občine Skofja Loka, kajti le tam se bo lahko pokazal ves trud, vložen od septembra do maja.
Zatorej naj organizatorji rekreacije pri sindikatih in referenti za šport čimprej stopijo v akcijo, pogovorijo naj se z vodji
ekip kaj potrebujejo, kaj želijo in kako.
Mogoče bo prav moralna podpora najboljša vzpodbuda za naprej.
Milena Padovac
Goropeke z Račevo
današnjem času še najcenejša in se sploh ne draži, kar je tudi važno, kajne?
Namizni tenis je tudi ena od panog sindikalnih delavskih športnih iger v naši občini. Tu ne dosegamo tako blestečih rezultatov, čeprav je v Žireh nekaj posameznikov in posameznic, ki so zelo dobri, a to naj ne bi bilo merilo, kajti vsaka točka pripomore k boljšemu ekipnemu rezultatu. Zato imamo pozimi tudi Trim ligo, v kateri sodeluje iz leta v leto več ekip, delovne organizacije pa bi lahko s stališča delavskih športnih iger še bolj vplivale na delavce, da bi se rekreacije in Trim lige udeleževali, saj sindikalne ekipe v bistvu sploh ne sodelujejo, razen Alpine in Kladivarja. Mogoče bi bilo že dovolj, ko bi se jim kupili kakšen lopar ali vsaj dres, saj bi bila to verjetno velika vzpodbuda in obveza za naprej.
Plavanje v Železnikih: Ker že omenjam sindikalne športne igre, tudi to je ena od panog (poleg streljanja, kegljanja, vlečenja vrvi, ekipnega teka in že prej omenjenih panog). Organizacija plavalnega avtobusa je do sedaj pokazala, da je bilo to v največje veselje otrokom, ki so bili ponavadi kar sami in pa še starim mamam, ki so sem in tja poskrbela za varstvo.
Mislim pa, da bi se morali referenti za šport in rekreacijo v posameznih delovnih organizacijah in sindikalnih organizacijah že sedaj oz. v najkrajšem času odločiti, katere ekipe bodo poslale na delavske športne igre, kajti le-te so pokazatelj koliko in kako se delavci udeležujejo in ukvarjajo s športom oz. ali se sploh rekreirajo.
Rekreacija, ki je organizirana v telovadnici osnovne šole in katere plačnik so prav delovne organizacije, naj bi bila priprava za smučarsko sezono, kot to beremo in poslušamo po vseh javnih sredstvih obveščanja. To pa je res, le posredno, ker se sezonski smučar ne bo pripravljal nanjo, dokler snega ne bo videl, pač pa naj bo to priprava na delavske sindikalne športne igre
Zima se približuje s hitrimi koraki in gotovo si ljubitelji smučanja že zastavljajo vprašanje: »Kako bo letos?« Ali bo potrebno iskati možnosti smuke izven Žirov ali se bo našlo kaj veselja tudi doma? S tem vprašanjem se še bolj ukvarjajo člani SK Alpina in to tisti, žal jih je še vedno premalo, ki so pripravljeni veliko svojega prostega časa posvetiti za ureditev smučišč. Že do sedaj je bilo veliko storjenega in tako lahko upravičeno pričakujemo, da bo goropeška vlečnica letos nemoteno obratovala. Račevska vlečnica ostane nespremenjena.
Kaj bomo lahko ponudili smučarjem doma? Prijetno smuko v Goropekah, od smučarjev samih pa bo odvisno ali bo obratovala tudi račevska vlečnica in s tem
možnost smuke za boljše smučarje, in delno povezava Račeve z Goropekami. Z DO Remont bomo ponovno sklenili pogodbo o uporabi traktorja za teptalec, tako da bodo tereni pravočasno urejeni. Toliko za letos, naš pogled pa seže tudi malo dlje. Zastavili smo že namreč nalogo kvalitetno povezati Račevo z Goropekami tj. izgraditi okrog 600 m dolgo vlečnico. Z akcijo smo pričeli, trasa je v glavnem določena in vrisana v osnutek urbanističnega načrta; pridobivajo se potrebna soglasja. Ko bo vse to opravljeno, pa bomo počakali na pravi trenutek in obetamo si lahko novo delovno zmago in velik korak naprej na področju izboljšave pogojev zimsko-športne rekreacije.
Boris Markclj
Nova šolska zobna ambulanta pričela z delom
Te dni je pričela z delom nova šolska zobna ambulanta, ki je prej delovala v zdravstvenem domu. To je nova velika pridobitev, vključena v investicijo osnovne šole Padlih prvoborcev Žiri iz referendumskih sredstev občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 1985 in iz sredstev zdravstvene skupnosti občine Škofja Loka.
Investicija je veljala 1.575.000 din, pohištvo pa 150.000 din. Ti dve postavki sta bili iz referendumskih sredstev, vse aparate, vključno z zobozdravstvenim stolom pa je investirala zdravstvena skupnost občine Škofja Loka v višini 800.000 din.
Delo zobne ambulante bo do novega leta potekalo v
dveh izmenah: dva tedna dopoldne, en teden popoldne. Po novem letu pa bo veljal naslednji urnik: ponedeljek od 13. do 19. ure, torek od 6. do 19. ure, ob sredah, četrtkih in petkih pa od 6. do 13. ure.
Otroci, ki so v vrtcu, bodo lahko odhajali v zobno ambulanto tudi v času, ko so v varstvu.
V šolsko zobno ambulanto se lahko vključijo:
—	predšolski otroci
—	šoloobvezni otroci
—	dijaki srednjih šol
—	študentje višjih in visokih šol.
Vse upravičence uslug v zobni ambulanti torej vabimo, da izkoristite novo pridobitev.
Dr. Anđelka Radošević
Dr. Andelka Radošević pri delu
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Jurišnikom domicil
SI
s	govornik, pred-
l skupščine krajevne j^4pnosti Slavko Mohorič, J' orisal dosedanji razvoj in •'nizal naloge, ki nas čaka-
, ^ faznovanje letošnjega 1 Revnega praznika je bilo spremljano z nekoliko 1 prireditvami, kot je bi-^0 običajno.
foleg proslave, je bilo v pred in po prazniku še , aj športnih prireditev: I^Osarkarski turnir, pod po-''oviteljstvom osnovne or-Pnizacije ZSMS Alpine, na aterem je nastopilo 6 ekip, rnir v malem nogometu z
desetimi ekipami in tek po ulicah Žirov, pod pokroviteljstvom Smučarskega kluba. Če izvzamemo dejstvo, da pokroviteljev kot po pravilu ni bilo niti na podelitev priznanj, so tekmovanja kar lepo uspela, za kar gre zasluga žirovskim športnim organizatorjem.
Sicer pa je osrednja pozornost veljala sami proslavi ob krajevnem prazniku, ki je bila, kot vsako leto združena s podelitvijo priznanj krajevne skupnosti. Spregovoril je predsednik skupščine krajevne skupnosti Slavko Mohorič, ki je opozoril na naloge, ki nas čakajo v teh oteženih pogojih, tako v kraju kot v delovnih organizacijah.
Še posebno slovesno je bilo v trenutku, ko je skupščina krajevne skupnosti podelila domicil Jurišnemu bataljonu XXXI. divizije, ki je bil ustanovljen pred štiridesetimi leti pri Županu na Dobra-čevi. »Borci te elitne, do zob oborožene enote so predstavljali udarno pest, ki je udarila tam, kjer je bilo najtežje,« je v svojih spominih pripovedoval nekdanji komisar Zdravko Vidrih. »Borci našega bataljona so se odlikovali po svoji hrabrosti, požrtvovalnosti in tovarištvu.
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Slavko Mohorič je pripel domicilni trak na prapor Jurišnega bataljona
Rudolfu Poljanšku za organizacijo dela in veliko požrtvovalnost pri izgradnji vodovoda v Goropekah

Ivan Žakelj je prejel priznanje krajevne skupnosti za svoje delo v Smučarskem skakalnem klubu Žiri
zhraV	Jurišnega bataljona XXXI. divizije so se
Ži,„ ' mestu, kjer je bil ta bataljon ustanovljen, to je pri . "Panu na Dobračevi.
Jiir
so prikorakali disciplinirano, toda razpoloženo
In kar je bilo največ vredno, med ljudmi in še zlasti v Ži-reh, smo se vedno počutili kot doma. Ta odnos se je krepil in nadaljeval tudi po vojni vse do danes, ko je naš nekdanji komandant Franc Kovačič-Tarzan sprejel domicil krajevne skupnosti«, je končal svoje spomine Zdravko Vidrih.
Program so nadaljevali s podelitvijo letošnjih priznanj krajevne skupnosti. Prejeli so iih: Rudolf Polja-šek, Ivan Žakelj, Anton Zi-bert, Ivan Leskovec in Ivana Krvina.
V kulturnem delu programa so presenetili recitatorji osnovne šole, ki so predstavili nekaj pesmi, ki so jih ustvarili povečini borci ali domačini iz Poljanske doline in ki opevajo dogodke iz NOB.
Pevci Moškega pevskega zbora Alpina so s solidno izvedenimi pesmimi lepo obogatili to praznično nedeljsko dopoldne.
Za zaključek pa so se ponovno izkazali godbeniki Pi-halega orkestra Alpina in navdušili goste in domače.
Nejko Podobnik
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Žirovski občasnik — žirovskim
Letošnja priznanja krajevne skupnosti
Gradbeni odbor za gradnjo vodovoda in vaški odbor SZDL Goropeke — Opale sta predlagala RUDOLFA POUANŠKA kot izredno prizadevnega predsednika gradbenega odbora. Opravil je pomembno usklajevalno nalogo in tudi sam osebno opravil preko 700 prostovoljnih ur. Tako je sedaj, ko je vodovod odprt, to področje veliko pridobilo, saj je investicija vredna preko milijardo dinarjev.
IVANA ŽAKIJA je predlagal Smučarski skakalni klub, zlasti za delo tega kluba. Kot ljubitelj smučarskih skokov je veliko vplival na mladino, da se je odločala za ta lepi šport. Postal je tudi vaditelj, več let je vodil skakalno sekcijo, bil je predsednik kluba in opravljal še druge naloge. Več let že sodeluje pri organizaciji skakalnih prireditev v Žireh tudi kot sodnik.
Tudi sicer je Ivan Žakelj dolgoletni uspešni družbeno politični delavec.
ANTON ŽIBERT je v zadnjih letih vodil DPI) Svoboda Žiri. V tem času je bil največji problem, kako usposobiti prostore za kulturne dejavnosti. Pod njegovim vod-
»DELO - ŽIVIJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZI) Proizvodnjo, TOZI) Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Marija Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjana Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj
rojakom
stvom se obnova uresničuje po načrtu in postopno. Njegova zasluga je pri tem, da je kljub številnim zapletom in težavam uspel organizirati delo, čeprav je kazalo, da zaradi pomanjkanja sredstev ne bo mogoče obnoviti prostorov DPD Svoboda Žiri.
Gasilsko društvo Brekovi-ca je predlagalo IVANA LE-SKOVCA iz Podklanca, ki je že 20 let prizadeven gasilec. V zadnjih letih pa je opravljal dolžnost predsednika društva. Vodil je društvo v težkih časih, ko ni bilo denarja ne za gradnjo doma ne za opremo. Ivan Leskovec pa je bil dober organizator in delavec in z njegovo pomočjo ima društvTJ danes svoj dom, gasilni avtomobil in opremo. Tudi sicer je Ivan Leskovec med najbolj delavnimi ljudmi na tem področju.
IVANO KRVINA predlaga društvo upokojencev, kjer je ta tovarišica že vsa leta po upokojitvi zelo delavna.
Sodelovala je pri organizacijskih poslih društva, pri obnavljanju doma; organizirala je obiske ostarelih in bolnih, bila je pobudnik rekreacijskih aktivnosti članov. Že ves čas je prizadevna družbena delavka.
Uredništvo revije Žirovski občasnik bi rado pridobilo čimveč novih stalnih naročnikov med našimi rojaki po svetu. Vendar poznamo samo nekatere, za mnoge pa ne vemo niti kdo so niti kje živijo.
Zato se obračamo na bralce časopisa Delo-življenje s prošnjo, da seznanijo svoje sorodnike s priloženim pismen^ in naročilnico. Če nam boste posredovali njihov naslov, bomo to storili mi.
Za vašo pomoč se vam že vnaprej zahvaljujemo!
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL IN DPD SVOBODA ZlRI Izdajateljski svet In uredniški odbor revije Zirovakl obžaanlk
VSEM ZIBOVCEM PO SVETU IN PRIJAFEUEM ZIROVI
ZADEVA: Vabilo k naročilu na redijo 2lrovskl občasnik (20)
Verje^ ste že slišali za to, revijo za vsa vprašanja na Zirovskem. Prva atevilka Je Izila jeaenl 1980. leta in doslej smo Izdali iest številk. V Zireh Je bila revija lepo sprejeta in naletela Je tudi na zelo ugoden odmev v Javnih občilih širše družbene skupnosti. Vendar Je kljub temu res. da zunaj Zirov 20 še nI dovolj poznan in razširjen. Zato sno se odločili, da se a tem pismom obrnemo na številne rojake in prijatelje našega kraja z vabiloo, da se na revijo naročite. Tako boste podprli naša prizadevenb. sebi pa omogočili tesnejši stik z dogajanji na Zlrovskem.
To vabilo pošiljamo v času, ko pripravljamo za tisk novo, dvojno številko, ki bo izšla še pred koncem tega leta. Njena cena v prednaročilu je le 300.-dinarjev, čeprav bo dejansko veljala skoraj trikrat tcllko. Obsegala bo 130 strani zanimivega branja v lepi likovni opremi . v kar se bost« lahko sami prepričali. Prinesla bo prispevke o varstvu okolja na našem kooou, o nekaterih poglavjih iz krajevne zgodovine, o nekdanjem Jezeru v žirovski kotlini; v njej se bodo predstavili naši znani likovni in tudi literarni ustvarjalci.
V letu 1985 načrtujemo dve številki. Naročnino bomo morali gotova nekoliko povišati, vendar ne bistveno; kakršnakoli že bo, bo nižja od dejanskih stroške«
Upamo torej, da se naročite. Svojo odločitev пм UMe (porofilU tako, da izpolnete priloženo naročilnico in nam Jo vrnete nalkasnele do IS. dec«mbr» 1% Seveda bomo veseli, če se boste odločili za podporno naroSnlno - 700.- dinar?* ali več - in pridobili za naročnino še koga od prijateljev. Imena novih naročnikov bomo natisnili v posebni rubriki.
Tako vas v pričakovanju vaše odločitve prav lepo pozdravi Jano I
Predsednik izdajateljskega sveta: dr. Zdravko htINAR, 1. r.
V Zireh, 23. oktobra 1984
Glavni in o(%ovomi urednik: Miha NAGLIC, 1. r.
-----------------—-----
NAROČILNICA
Nepreklicno naročam.................................izvod(-ov) ŽO na naslov:
Ime in priimek.....................................................................................................
Naslov........................................................................................................................
Naročnino (300 dinarjev ali več) bom poravnal s splošno p"' ložnico na žiro račun 51510-679-71031 (z oznako: za ŽO) 31/12-1984 — Naš naslov: Uredništvo ŽO, DPI) Svoboda« 64226 Žiri.
Govori Zdravko Vidrih
(datum)
(podpis)