Poštnina plačana v gotovini« Stev. 25. Mesečna priloga „N0tfE D0M0UUB01/E PODOBE", tf Ljubljani, dne 25. junija 1925. Leto I. NOVI Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V injeratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. mm Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništva »Novega Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati pa Upravništvu »Novej» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Velika vremenska nezgoda v poljanski dolini. 18. t. m. se je utrgal oblak nad Vrhom pri sv. Treh Kraljih nad Žirmi. Neizmerne množine vode so drle v dolino Sore in potem na celi dolgi poti do škofje Loke in dalje uničile skoro vse, kar so dosegle. Najbolj je narastel potok Račeva pri Žireh. Škoda je velikanska. Voda je narasla za 1.5 do 2 m, udrla je v liiSe iti gospodarska poslopja tako naglo, da ni bilo mogoče uiti zapreti vrat. Ljudje so v silnem strahu hiteli reševati živino, posebno prešiče, ki so vsled visoke vode že plavali v hlevih. Tramovi, odtrgana drevesa so butala v hiše, poškodovala zidovje in nasipe. V hišah pa je voda napravila še večjo škodo, ker je odnašala vse stvari naprej. Voda je stopila nad postelje, ljudje so bežali na peč, pod streho itd. Zmeda je bila še večja vsled tega, ker je voda tako hitro pridrla. Veliko je bilo slučajev, kjer bi lahko nastale velike nesreče. Sin je bežal s starim očetom na hrbtu, pri tem je padel vsled deroče vode in utonila bi oba, da ju niso rešili drugi. Trije so se pri begu držali za roke, da bi stali trdneje, pritisk vode pa je bil močnejši in vse tri je odnesla voda. Eden pa se je ujel za neko lestvo, h kateri je potegnil še svoja tovariša. Voda je bila tako močna, da je celo dvignila lestvo s pleza-jočim vred. Bilo je še več sličnih dogodkov. Ljudje so celo plavali, ker niso mogli vzdržati pritiska močnega vodovja. Voda je odnesla skoro vse mostove, več jezov, žag in mlinov, mnogo lesa, več glav živine in prešičev, je udrla v hiše, ru-vala drevesa, zasula polja in travnike in na več mestih razdrla cesto. Odnesla je med /irmi in Goitešičem 15 večjih in 8 manjših mostov. Na Trati je odnesla ccl betonski pri elektrarni na Fužinah polovico jezu m cevovod, kjer je šel čez reko. Na Fužinah je brez sledu odnesla Gladkovo žago (staro) in kozolec. Na Selu je jez uni-Cl.. > dasi ne popolnoma odnesla. Sovod-»Jiška cesta jo na Fužinah okrog 200 m na "'So popolnoma raztrgana; na par krajih *>jajo čez celo širino ceste več metrov glo-e iame, da komaj prideš nad cesto mi- mo. Na nasprotni strani, kjer visoko gori nad reko pelje cesta proti Žirom, se poseda cel odsek stožca, ki je v vznožju širok okrog 100 m in visok maio manj; v razdalji nad 50 m zijata na cesti, ki se ovija po sredi tega usada, dve široki razpoki, cesta je bila tu popoldne skoro 20 m nižja kot okoli. Tudi cesta proti Rovtam je precej razdrta. Zveza je torej na vse strani otežkočena, proti Škofji Loki pravzaprav za dolgo onemogočena. Silna poplava pa je jela že ponoči padati in zjutraj šele so mogli prebivalci Žiro v videti nočno grozoto. Ni videti več njiv in vrtov, na vseh ležijo tramovi, odlom-ljene veje in preko vsega leži blato in pesek. Cela dolina Račevo je gospodarsko uničena. Ljudje so imeli polno posla, da so spravili velike množine vodnega blata iz svojih hiš in da so po možnosti pospravili in uredili mešanico, ki je nastala ob poplavi. Človeških žrtev v tej hudi noči ni bilo. Zveza med Logatcem in Žirmi je prekinjena za nedoločen čas, ker je cesta na nekaterih krajih silno pokvarjena. Splošno je v sej okolici Zirov ves poljski pridelek nničen, treba je nujne pomoči ubogemu ljudstvu! ITudo je bilo tudi pri Sv. Joštu nad Vrhniko, kjer je čez mero narastla voda odnašala s seboj zemljo in drevje, tako da je bil promet popolnoma onemogočen. Mala voda, ki teče proti Polhovem gradcti, je pobrala 4 mostove. Razdrt je most na občinski poti v Samijskem grabnu. Voda je udrla v hleve in v hiše, odkoder so ljudje morali bežati v zgornje prostore. V Podlipi so ta pritisk vode še huje občutili. Odneslo je tamkaj dva mostova in enega poškodovalo. Udrla je tudi v šolske prostore. V Lavrovcu nad Št. .Testom je toča napravila ogromno škodo. V Bevkah je treščilo v kozolec posestnika Smuka. Kozolec je pogorel. Zvečer se je usula toča, ki je uničila poljske pridelke. Istotako je voda napravila ogromno škodo v horjulski dolini, kjer je voda na- nesla veliko množino peska, proda in skal na njive in travnike. Vsi pridelki so uničeni. Naši poslanci dosegli pomoč. Jugoslovanski klub je takoj, ko je zvedel o grozni nesreči v poljanski dolini, imel sejo in po seji predložil narodni skupščini naslednji zakonski predlog: 18. junija 1925 je zadela dolino Žiri—• Škofja Loka, Žiri—Rovte huda vremenska katastrofa. Cela povodenj, kakor je ugotovljeno po poročilih, je porušila nad 18 mostov, več poslopij, podrla elektrarno na Fužinah in uničila njive, travnike in vrtove. Škoda je ogromna. Prebivalci teh krajev so potrebni nujne pomoči: Da prizadetim za prvo silo pomagamo, stavimo naslednji nujen zakonski predlog: Zakonski predlog o nujni pomoči poškodovanim po poplavi Žiri—Škofja Loka, Žiri—Rovte, okraj Kranj in Logatec. Člen 1. Kot nujno pomoč oškodovanim po poplavi dne 18. junija 1925 v okraju Žiri — Škofja Loka, Žiri — Rovte, okraji Kranj in Logatec se dovoljuje izreden kredit 8,000.000 Din. Člen 2. Fin. ministru se naroča, da ta kredit takoj otvori in stavi notranjemu ministru na razpolago. Člen 3. Ta zakon stopi v veljavo, čim ga podpiše kralj in dobi obvezno moč, čim se objavi v Službenih novinah. V smislu čl. 61. poslovnika narodne skupščine zahtevamo, da se ta zakonski predlog proglasi za nujnega.« Narodni poslanci Brodar, S m o -d e j, S e r n e c. V ponedeljek se je v narodni skupščini predlog takoj obravnaval. Nujnost je utemeljeval poslanec Smodej. Po govoru posl. Smodeja je vstal fin. minister in izjavil, da sprejme nujnost in izjavlja, da je že določil kot prvo pomoč poškodovancem pol milijona dinarjev, — Skupščinski predsednik je dal predlog na glasovanje. Nujnost zakona je bila soglasno sprejeta. Nato je bila seja zaključena in se vrši prihodnja seja 23. t. m. z istim dnevnim redom. Vsa Slovenija enodušna proti davčni politiki Pretekla nedelja je dala sijajno zadoščenje in priznanje politiki SLS. Neprestano se trudijo naši poslanci, da bi dokazali vladi, kako krivično je Slovenija v primeri z drugimi deli obremenjena z davki, kako stoji tik pred popolnim gospodarskim propadom (konkurzi!). Naši poslanci stavijo predloge za olajšanje davčnih bremen, toda vlada, v kateri ima odločilno besedo dr. Žerjav, ima gluha ušesa. Še več. Dr. Žerjav in Pivko sta glasovala za nove davke in Pivko še posebej proti predlogu SLS, da naj se davki v Sloveniji znižajo na pravično mero. Preteklo nedeljo se je vršil v Ljubljani shod, ki so ga sklicali hišni posestniki. Govorili so zastopniki vseh strank, tudi liberalci, ki so enodušno obsojali centralistično davčno politiko sedanje dr. Žerjavo-ve vlade ter odločno zahtevali, da se napra vi temu konec. In dr. Žerjav je celo pozdrave poslal temu shodu, dasi je sam osebno glasoval za tc davke, proti katerim je shod protestiral in dasi je član vlade, proti kateri je gromelo na shodu. Ali dr. Žerjav res hoče norce briti iz Slovencev? Kaj vso plačujemo? Najprvo je govoril predsednik društva hišnih posestnikov Frohlich — ki ni klerikalec. Povedal je to-le: »Današnji shod smo priredili zato, da se branimo proti visokemu obdavčenju. Predno bomo poginili, se hočemo odločno braniti, kakor se brani majhen črviček. Na zastopnike vseh oblasti apeliram, da nas branijo in nas rešijo gospodarskega pogina, ki nam preti. Da nam res preti gospodarski pogin, dokazujejo številni konkurzi, ki se vsak dan množe. S številkami lahko dokažemo, kako izvanredno visoko smo obdavčeni. Ko smo lani zborovali, smo dokazali nevzdržne razmere. Prepričani smo bili, da bndo spremenili, kar so nam obljubili, namreč, da nam bodo odpustili 30 % hišni davek. Fin. minister pa tega ni storil. Mi smo se takrat zatajevali, ker smo hoteli, da se da uradnikom toliko, da živijo. Uradniki pa niso dobili nič in se še danes bore za te diference. Mi smo storili svojo dolžnost, vlada pa ne. Sedaj je konec potrpežljivosti. To so obljube, na katere ne smemo nič dati. Pred volitvami se nam je mnogo obljubovalo. Apeliram na narodne poslance, da se zavzamejo za nas davkoplačevalce. Dosedanji invalidski davek je znižal 20 %, sedaj je zvišan na 40 %. Fin. minister pravi, da bo porabil povišek za nabavo vojaških potreb in zahteva še 20 % povišek, tako da plačujemo 60 % invalidskega davka. Fin. minister je šel še dalje in je naložil vsemu ročnemu delavstvu 2 % davek. S tem davkom so udarjeni tudi gospodarji. Ce pridemo v Belgrad protestirat radi takih obremenitev, se nam v ministrstvu posmehujejo: »Nikar ne mislite na davčno reformo, katere še par let ne boste doživeli.« Davčna obremenitev hišnih posestnikov je izredno visoka. Plačujemo 80 % drž. pribitek, invalidski davek in komorni prispevek. 80 % drž. pribitek plačujemo po nesrečni pomoti na-21 šega delegata. (Klici: »Zivio dr. Savnik!« — Ogorčenje.) Opozoriti Vas moram na nek davek, ki se bo začel izterjavah in ki bo pomenil pogin za mnogega, to je »vojnica«. Vsak pohabljenec (od 20-50 % pohabljenosti) bo plačeval 50 % povišek vseh direktnih davkov. Ta davek bo fin. minister iztirjal za celo leto nazaj. Od 100 Din najemnine plačamo 60 % najmarine. Kdor bo plačal vojnico 50 %, bo obremenitev najemnine znašala 70 %. Potem pridejo k temu še občinske doklade 35 %, tako da pridemo na 70—80 % obremenitev. Ce računamo še avtonomne občinske doklade, pridemo na 90 %, ostane nam 10 % za popravila. Te obremenitve so v nekaterih občinah naravnost neznosne. Tako je treba plačati v Domžalah od 100 Din najemnine 111 Din davka! (V svojem govoru je govornik naštel celo vrsto občin in navedel davčno obremenitev.) Gornje navedbe smo predložili po naših zastopnikih načelniku za neposredne davke. On jih je videl in rekel: »Naj Slovenci plačujejo, kaj nam to mar!« Ali je mogoča v kakšni državi na svetu taka obremenitev? Drug davek, ki nas obtežuje, je dohodnina. L. 1913. je plačal davkoplačevalec od 4000 zlatih kron 70 kron 49 vinarjev dohodninskega davka, to je 2 %. Državni uradnik, ki je imel 120.000 zlatih kron letnih prejemkov, je plačal dohodnine 1545 kron, to je 3 fo • Davkoplačevalec plača danes od 200.000 Din 17 % davka, prej pa samo dva. Ce je imel kdo pred vojno 100.000 dohodkov, je plačal 4841 zlatih kron davka, danes pa plača 16.370. Vse druge države, ki so nastale po razpadu Avstrije, so lo nesrečno lestvico spremenile. 1. januarja 1920 se je naša valuta tako uredila, da smo dobili za 400 kron 100 Din. Za to pa, ker so nam s tem odvzeli, moramo plačevati še davek. Tudi invalidski davek je krivičen. Skrajni čas je, da se obdavčenje izenači. Dvanajstine, ki jih je vlada zopet predložila, morajo prinesti davčne olajšave, sicer poslanci ne smejo zanje glasovati. Leta 1920 je znašal celotni davek, ki ga je plačala Slovenija, 59 milijonov, leta .1924 pa je znašal že 245 milijonov kron. »Uradni list« nam je prinesel te »številke«. V Sloveniji plačamo vsako leto več kakor je predpisano. Mesto ene dvanajstine vseh državnih davkov plačamo eno sedmino. Finančni minister bo moral priznati, da je Slovenija previsoko obremenjena. Ta mesec je priglašenih 10 konkurzov! Slovenija mora propasti, če bo šlo tako dalje 1« (Burno pritrjevanje.) Kako se pri nas delajo davki? Nato je govoril poslanec Smodej, ki je izčrpno pojasnil, kam nas bo pahnila dr. Žerjavova centralistična politika. Izvajal je sledeče: Mi nismo opustili nobene prilike, da ne bi z vso ostrostjo in stvarnimi razlogi pojaš-njevali naš slab gospodarski položaj. Brez primerna je brezobzirnost, s katero fin. minister ne samo odmerja številke, ampak uvaja nove davke v dvanajstinah na poljuben način, čeprav se v dvanajstinah ne sme upeljati noben nov davek. In tudi odmerjanje novih davkov je krivično in brezobzirno. Pri raznih prilikah sem poudarjal to misel, ki mora biti za vsakega fin. ministra, ki ima kaj soli, me- rodnjna, da si država 8 takim davčnim vija. kom suši davčne vire. (Tako je!) Ce se enkrat vse vzame, ni drugič več vzeti. Ne bom veliko govoril. Ker pa pričakujete, da bom podal dopolnilo predsednikovemu govoru, bom kratko dopolnil. Način, kakor se pri nas vodi državno gospodarstvo, je nezaslišan. Ako se je sedanja vlada pri zadnjih dvanajstinah izgovarjala, da ni dovolj časa, da predloži redni proračun, tedaj danes tega izgovora gotovo nima in ne more imeti. Dvanajstine trajajo do konca julija. Torej še šest tednov. Danes pa zopet predlaga dvanajstine namesto rednega proračuna! Ce prinaša zopet dvanajstine, če greši tukaj proti navadn in pravilom zdrave fin. politike, potem naj vsaj ne zahteva, da se z dvanajstinami hitro postopa. V naglici nam hoče vzeti besedo. Volilci morajo vendar imeti besedo in zahtevati, da pridemo do besede v parlamentu. Mi nismo napravili poslovnika in mi ne moremo staviti predloga. Proračun je zato, da poslanci stavi-jo in povedo svoje predloge. Ce torej finančni minister pride z dvanajstinami, govoriti pa sme le en poslanec (Narodni poslanec Ivan Pucelj: »In še to kratko!«), ali je potem mogoče vse povedati? To delajo zato, da nam zamašijo usta. Kakšen parlament pa je to, kjer poslanec ne more govoriti? (Ploskanje.) To ni demagogija, to je absolutizem. Ali imej mo pravi parlament, ali pa ga sploh ne potrebujemo. Slovenski liberalni poslanec proti Slovencem. Odkrito smo poudarjali, da če je kdo r vladi, mislimo, da ne sme oči zapirati. PosL Pivka smo opozarjali, da je tudi on slovenski poslanec. Ni pa spregovoril besedice ' korist Slovencev. V teh ozirih je treba jasnosti, tu ne gre za nikako slepomišenje. Kdor je v vladi, ima težiko stališče. To je treba priznati. Ne sme pa to težko stališče iti tako daleč, da bi zapiral oča m ušesa za vse, kar se godi pri nas. Na laž postavljena »Domovina«, ki trdi, d« Slovenija ne plačuje nič več davkov kot druge dežele. Podal bom Se kratko dopolnilo o neposrednih davkih, ka jih plačujemo. Za proračunsko leto 1924-25. bi bila morala Slovenija plačati po proračunu 74 miljonor neposred' MILO »GAZELA" ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI vse manjvredne, ceinejSe Urfelke. DOBITE GA V VSAKI TRGOVINI. uih davkov, plačali* jih je pa 114.2 miljonov dinarjev. (Škandal!« — Ogorčenje.) Srbija je plačala 197 mdl. 600 tisoč, po proračunu bi morala plačati 189 miljonov 600 tisoč dinarjev. Slovenija je plačala za 10 miljonov več nego jo v proračunu, torej za 35 odstotkov več, Srbija pa le 8 milijonov, torej niti 5 odstotkov J vi'5. Navedel bom še najnovejše podatke, ki jih imamo za debato o dvauajstinah. Za me-| gece januar, februar in marec je Slovenija plačala 33 miljonov dinarjev davkov, po pro-J računu bi morala samo 19 miljonov, Srbija pa, ki bi morala po proračunu plačati 47 miljonov in pol, je plačala samo 37 miljonov. Torej devot miljonov manj, kakor bi morala, ini pa smo plačali 13 miljonov več, kakor bi morali! (Veliko ogorčenje.) Od doklad, ki znašajo 5 odstotkov na zemljiški davek in 30 odstotkov od ostalih neposrednih davkov, srno plačali za 1. 1924-25. v Sloveniji 62,300.000 dinarjev, Srbija 109,000.000. Ce pa pomislite, da se danes vso bogastvo državo stoka dejansko v Srbijo iu v Belgrad, je proračun že v tem oziru krivičen. Hišno najmarine plačuje Srbija 9 odstotkov, druge pokrajine pa 20 odstotkov, Slovenija colo 41 odstotkov čiste najemnine. Kolikor ima klub podatkov, moram poudariti, da je v Sloveniji 12 občin, kjer morajo liišni posestniki plačevati pretirano najemnino preko 100 odstotkov, tako da imajo zt;ui>o. Še nekaj podatkov o dohodnim. Za 1. 1924-25. bi morala Slovenija z dokladarni vred plačati 33 miljonov dinarjev, fin. delegacija pa je predpisala t>2 miljonov dinarjev, to jo 90 odstotkov več kot predpisuje proračun. (Veliko ogorčenje.) N&Si predlogi za znižanje davkov. Ker smo videli, da nam hočejo v proračunski debati s hitrim postopkom, kakor zadnjič, onemogočiti pri dvanajstinah, da bi predložili vse svoje težnje in se za naše zahteve postavili z vso odločnostjo in dokazi, zato smo poiskali drug n&čin, kako se bomo uveljavili v parlamentu. Začeli smo staviti samostojne predloge. Na kratko Vas bom seznanil s temi predlogi, ki se popolnoma krijejo z vašimi. Zalite-varno: Da se vsi predlogi, ki so bih po vojni stavljeni glede osebiiodohcdmnskih davkov, ukinejo, da se postavi lestvica v dinarjih na-metfo v kronah. Postavke za eksistenčni mani-Jiittm ne priznamo v sedanji višini, ampak zahtevamo, da se zviša na 20.000 Din čislega dohodka. Tudi tukaj se je pokazalo, ko je bil ta predlog ua dnevnem redu, kako poste.pa naša vlada. Nujnost hitrega postopanja ni bila sprejeta. Pokaialo se je tedaj, da jo tudi en poslanec in Slovenije glasov*! proti nujnosti, njemu so ni mudilo, da so spremeni tozadevni zokon. (Medklici: »Kdo je ta poslanec?«) Saj ste brali v časopisih! Pa če hočete: dr. Pivko! Drug zakon, je zakon o taksah« Predložili »mo spreminjevalne predloge k tarifnim številkam dvanajsto. Predlagali smo, dn se zni-•i" 'akse pri kupoprodajnih in prevzemnih (»"godbah. Nadalje glede prenosov kmetskih Posestev smo predlagali, da naj bi bili vsi P'eno&i kmelakih poseetev in nepremičnin ži-^ga in mrtvega inventarja do vrednosti 200 , ou din« rjo v prosti vsake takse, kadar gre 'a med možem in ženo, starši in otro- u> ut med otroci. To ni demagogija. Na to bi fin. minister lahko pristal. Fin. minister na lestvioo lahko pristane. Radi tega ne bo dobil nič manj davkov, ker se predlaga, naj se zrn! žont oeebno-dohodnLnski davek razširi na celo državo. Ako more fin. minister protizakonito uvesti nove davke v dvanajstinali, potem so moro ta sprememba zakonito lahko izvršita, ako se le hoče. (Ploskanje. »Tako jel«) Slovenska davčna oblast. Tukaj je padla beseda, ki je popolnoma umestna, namreč kritika naše fin. delegacije. Rečem to: V zasebnih razgovorih z mnogimi davničimi odmeritelji in merodajnimi osebami ie fin. delegacije, sem mnogokrat poudarjal, da je ne samo nesmiselnost, ampak naravnost greh, da lastni ljudje delajo krivicc, da odmerjajo več, kakor po zakonu morajo. (»Škandali« — »Dol ž njimi!« — Ogorčenje.) Uradnik ima dolžnost in jo mora izpolniti! Kar nalaga zakon, to mora izpolniti, ali mu je ljubo, ali ne. Ni pa treba več, kakor je v zakonu! (Ploskanje.) Kdor v tem oziru greši, ni sin našega naroda, ampak dela proti njemu! Duvki za — volitve. O naknadnih kreditih veste, da znašajo 1 miJjardo 73 miljonov dinarjev. Ta vsota je šla za volitve. Vemo, da tukaj ni nekaj v redu. Volitve ne smejo nič stati, razen kar stano vladni aparat. Ta vladni aparat pa tli s*tal 1 miljardo. Ko smo te očitke prinesti pri proračunski debati, nas fin. minister ni na laž postavil. Pred kratkim je vtada predložila wikon»ki načrt o Pantlieonu (Medklic: »To je politika!« — Narodni poslanec Ivan Pucelj: »Kaj pa so davki? Davki so vendar politika!«) Predlr>žill so načrt, o katerem se niso upali povedati, koliko bo treba postaviti v proračun za Pantheon. Mimogrede je minister v odboru, v katerem sem hil tudi jaz, omenil, da se bo letno za Pantheon izplačevalo 10 miljo nov dinarjev. Ta stvar ni nujna! Zaradi tega pravimo: Država naj štedi tam, kjer mora! Kjer pa ne bi smela, tam štedi. (Ploskanje. Medklic: »Naj olajša revnim bedo k) Veseli me, da ste danes v ogromni večini priznali nujnost davčne reforme in če je minister ne bo sprejel v dvanajstine, — prepričan sem, da jo ne bo, zato je zahteval nujno postopanje, — bomo glasovali proti. (Ploskanje.) W PDSL?ETU Dno 1. aprila sta liberalna poslanca m Slovenijo dr. Žerjav in dr. Pivko glasovala za ogromne nove davke, in sicer za 2 % davek na delo (podjetja odtegujejo delavcem cclo 3.4%), podvojitev invalidskega davka, m 12% obresti zaostalih davkov itd. Dne 13. junija 1925 je glasovni tir. Pivko v narodni skupščini proti predlogu SLS, da se zniža dohodninski davek ter da naj se ta davek pobira tudi v Srbiji. I* proste roke naprodaj novo zidana HIŠA a hlevom, lepim sadnim vrtom, nekaj zemljišča in gozda, ves letošnji pridelek, takoj v SPODNJEM LOGU it. 7 pri Kočevju. Natančnejša pojasnila se dobe pri lastniku. 4005 SREDNJE VELIKA KMETIJA ob Savi naprodaj. Za naslov se oglasite pri upravi lista pod »Sreča 39M«, Amnndsen se je vrnil. Amundsen, ki se je 21. maja podal v spremstvu norveških mornarjev raziskovat severne ledene krajo, se je po tri tedenski odsotnosti vrnil. Raziskovalci so na svojem potovanju veliko trpeli. Ko so na nekem kraju, pokritem z ledom in snegom z obemi letali pristali, sta jim obe letali zamrznili. Ker dolgo niso mogli rešiti letal, jim je pričelo primanjkovati živil in so že skoro pričeli obupavati. Šele po 14 dnevnem velikem trudu se jim je posrečilo osvoboditi eno letalo. Iz tega letala so potem znosili vso prtljago, ki ni bila neobhodno potrebna v drugo zamrznjeno letalo, iz katerega so pa pobrali vsa živila in bencin. Le s težavo so nato vsi letalci — 6 po številu — odleteli v enem letalu proti domu, dočim so drugo letalo pustili v ledu. Nad osem ur so pluli med nebom in morjem v veliki megli in mrazu, nakar je nastal hud vihar in so so morali spustiti na morje, od koder niso mogli dalje. Kmalu nato pa so zagledali nek parnik, ki je lovil kite. Poklicali so ga na pomoč in so se na tem parniku vsi rešili. Letalo pa so pritrdili na led in ga pustili tam. Vsi raziskovalci so na tem težavnem potu silno opešali in Amundsen je sam dejal, da ni mislil, da je mogoče prenesti tako trpljenje, kakor so ga ti prenašali na svojem potovanju. Mažari proti pijancem. Mažarski parlament je sprejel zakon, da bo vsakdo, ki bo radi izgredov in pijanosti kaznovan, izgubil volilno pravico za eno leto. Nova vlada v Belgiji. Po dolgotrajni krizi so v Belgiji sestavili novo vlado, ki jo tvorijo katoliki in socialisti. Italijanski fašisti žito na državne stroške. Te dni je izšla naredba, po kateri dobi vsak fašist — prostak 400 lir mesečno plače, oficirji pa primerno več. Fašistovski general ima 90.000 lir mesečne plače. Avstrijski fašisti proti Židom. V avgustu nameravajo židje priredili na Dunaju svetovni židovski kongres. Proti temu pa so nastopili nemški nacijonalisti, ki groze, da bodo. kongres s silo razbili, ako ga židjo sami ne odpovedo. Nemiri na Kitajskem. Gibanje proti tujcem se na Kitajskem vedno bolj razširja. Po zadnjih vesteh ie bilo že več sto tujcev pomorjenih. Nekega Angleža, ki se jo peljal v avtomobilu, je množica ustavila. Ko jo hotel dalje, so ga na mestu ustrelili. Angleži in Japonci so 3tavili kitajski vladi ultimat, v katerem zahtevajo, da ta z oboroženo silo zaduši protitujske nemire v, državi. Ni verjetno, da bi kitajska vlada hotela ustreči Angležem in Japoncem, keij sama želi, da se njihovega nadzorstva čim prej iznebi. Sicer pa je to gibanje med celim 500 milijonskim' narodom, ki tudi hrepeni po svobodi, tako razširjeno, da ga bo le težko udušitl. in modni Sevijot za moSke obleke. Velika izbira. Nizke cene. R. Miklaus, Ljubljana 3* d Samo 8 oseb sme v Ameriko. Če so $c v mirnih časih ljudje tako izseljevali v Ameriko, da je že 15 odst. slovenskega naroda onkraj »luže«, koliko bi jih šlo še le sedaj! Na ministrstvo soc. politike je vloženo 30.000 prošenj za pos, a Amerika se je tako tesno zaprla napram nam, da le težko kdo smukne v deželo dolarjev. Letos jih bo pa še manj šlo kot doslej po nerodnosti naše oblasti. Po amerik. zakonu namreč pride na našo državo kontigent 660 oseb in ta zakon traja do 1927. Te dni pa ie predložil amerik. konzul seznam onih oseb, ki bodo dobile vizo (dovoljenje za nase-ljenje in vstop v Ameriko) in seznam kaže 8 oseb iz števila onih, ki stanujejo v naši državi in so naši državljani, vsa druga mesta pa poberejo po gornjem seznamu mesla pa poberejo po gornjemlš.ckfovfčos oni, ki so tu sicer rojeni, a bivajo v zunanjem svetu (Berlin, Dunaj, Pariz i. dr.) To ie amerikanski konzul napravil nalašč iz klubovanja našim oblastem, ki se niso hotele pri izdajanju posov ozirati na amerikanski zakon, marveč so delali po svoji volji (kot je pri nas navada, a drugje ne gre). Neki uradnik v soc. skrbstvu blizu ministra je oblasten nad vse mere, hoče delati po svoje, a amerikanske oblasti zahtevajo, da se dela po zakonu. Poleg tega je min. za soc. politiko naenkrat odvzelo brzojavno pos 60 osebam, ki so bili odpravljeni na pot. Z ozirom na tako postopanje je poslanec Škulj stavil ostro interpolacijo na ministra. Med drugim zahteva poslanec pojasnila, zakaj so se odvzeli posi in zakaj pada na naše državljane letos tako malo število izseljeniških mest navzlic ugodnejšim določilom amer. zakona! Ob odgovoru ministra se bo odkrilo še kaj zanimivega iz poglavja izdajanja posov za Ameriko. d Novomašniki 1. 1925. Nn praznik sv. apostolov Petra in Pavla, 29. junija, bodo v ljubljanski stolnici posvečeni v mašnike sledeči čč. gg. bogoslovci: Cunder Vilko, nova maša 5, julija na Jezici, slavnostni govornik vlč. g. Janko Kraljič, kaplan na Mirni; Glinšek Franc, nova sv. maša 5. julija, Sv. Križ pri Kostanjevici, slavnostni govornik vlč. g. Janko Komljanec, pre-fekt v škof. zavodih; Jeraša Franc, nova sv. maša 12. julija pri Sv. Lenartu nad škofjo Loko, slavnostni govornik vlč. gosp. Ivan špendal, prefekt v škof. zavodih; Kristane Leon, nova sv. maša 12. julija v Šenčurju pri Kranju, slavnostni govornik presvitli vladika dr. Andrej Karlin, Škof lavantinski; L a m o v š e k Matija, nova sv. maša 5. julija v Št. Rupertu, slavnostni govornik vlč. g. P. -Arhangel Appej O. F. M., katehet na Viču; Slapšfik Julij, nova sv. maša 2. julija v kamielski cerkvi na Selu pri Ljubljani, slavnostni govornik vlč. g. dr. Ciril Potočnik, spiritual v knezo-Škofijskem duhovn. semenišču; S t u d e n Franc, nova ev. maša 12. julija na Trsteni-iku, elavnostni govornik premilostljivl gosp. S' prelat Andrej Kalan, prost stol. kapitlja v Ljubljani. — Cč. gg. novomašnikom iskreno častitamo! d Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani proslavi to nedeljo 70 letnico svojega obstoja. V soboto zvečer bo slavnostna predstava »Stanovitni kraljeviči v opernem gledališču, v nedeljo ob 8. sv. maša v uršulinski cerkvi, ob 10. slavnostno zborovanje v Rokodelskem domu, ob 3. popoldne zborovanje rokod. pomočnikov, ob 6. koncert na vrtu Rok. doma. V ponedeljek izlet na Jesenice, Vintgar in Bled. Vožnja je polovična. d Najlepša krščanska drama. Najlepša krščanska drama je »Stanovitni kraljevič«, nedosežen umotvor velikega španskega dramatika Calderona. Igra ima zgodovinsko podlago. Glavni dramin junak, portugalski kraljevič Don Fernando, odrine meseca avgusta 1. 1497. v spremstvu svojega braia Don Enrio.ua z velikim portugalskim brodovjem proti mestu Tangeru. V boju je nesrečen; kot talnik pride v roke feškemu kralju. Izrednega občudovanja je vreden njegov velikodušni in stanovitni upor temu, da bi se izročilo krščansko mesto Centa mohamedanskim Mavrom kot odkupnina za njegovo oprostitev iz sužnosti. Svoj krščanski pogum pokaže v besedah: ?.Če bi drugega ne bilo vzroka, nego-li da v Centi cerkev krasna se ohrani čistega v spomin spočetja zemlje in nebes kraljico: zanj, ki ves jo svet usvtaril, tisoč bi življenj podaril.« Po velikih mukali urnrje Fernando 5. junija 1. 1443 v mestu Fezu. Kmalu nato pripluje druga portugalska armada na af-rikansko obrežje, da reši kraljeviča. Bilo je prepozno! A Fernandov duh se prikaže rojakom in jih pelje v zmagoslaven boj. V boju 6o bili ujeti najodličnejši Mavri, in tudi Fenisa, hči feškega kralja. V zameno za ujetnike izroče Mavri Fernandovo truplo. Krščanski vojaki i eso »v veri stanovitnega kraljeviča« na svojih ramah proti brodovju. Vsa portugalska vojska odhaja za njimi med žalno godbo, da spremi velikega mrtveca v domovino. — To veličastno dramo bo uprizorilo Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v. soboto 27. junija ob 8. uri zvečer v opernem gledališču v Ljubljani. Predprodaia vstopnic je v špecerijski trgovini Fr. Pavlin, Gradišče št. 8, Ljubljana, v petek in soboto pa pri dnevni blagajni opernega gledališča. — Pri igri bo sodelovalo nad 60 oseb, vsa oprema bo prvovrstna, tako da bo najlepši krščanski dramatski umotvor prišel do popolne veljave. d Blagoslov Žerjavovega iu Pucljevega centralizma. Od novega leta do 31. maja je bilo v Sloveniji 39 konkurzov, dočim jih je bilo lansko leto v istem času samo 12. Prišli so pač novi grozni davki, za katere sta glasovala dr. žerjav in dr. Pivko, d Proti davku na ročno dolo. Poslanec dr. Gosar je stavil narodni skupščini nujen predlog, da se davek na ročno delo v izmeri 2% od zaslužka v novih dvanaj.«ti-nah opusti. d Davčnu novost. Pod Žerjavovo vkdo morajo plačevati davek na promet celo tiste uboge ženice na kmetih, ki hodijo od hiše do hiše, da nakupijo košarico jajc ter jih potem za par kronic dražje prodado v mestu, da imajo za vlak in kofe in jim ni treba v 6voji revščini nadlegovati občine. d Kralj Aleksander in kraljica Marija sta odšla na Bled, kjer ostaneta čez počitnice. d Žrebanje efektne loterije v št. Vidu nad Ljubljano se bo vršilo 12. julija. V nedeljo dne 5. julija, ob priliki Orlovskega dne v Št. Vidu, bodo razstavljeni dobitki. Največji dobitek jo novo zgrajena vila. Srečke so po 10 Din in se prodajajo po vseh večjih trafikah, v Ljubljani pa v Jugoslovanske knjigarni in v Ljudskem domu, d Naša nova povest. S prihodnjo številko bo dr. Pregljeva povesi ;Deva zmagovita« končana in nato začnemo priobčevati do srca segajočo zgodbo: Božji mlini. To je čudovita zgodba o dveh umetniških slikah in dveh slepcih, ki sta ju slikala, ko sla imela zdrave oči. Povesti ne moreš citati, ne da bi se ti večkrat prikradle solze iz oči pri čudovitem uresničevanju naše prislo-vice: božji mlini meljejo počasi, toda gotovo. d Cirkus Kludskv, ki sc je te dni mudil v Ljubljani, je velikansko podjetje. V menažeriji ima okrog 400 domačih in divjih živali, ki so vse izbarno dresirane. Med temi je 20 slonov, izmed katerih je največji visok čez tri metre in močan, da poriva še tako težko breme. Več levov, tigrov, rjavih in belih medvedov, pisanih ceber, lahko-nogih gazel in grbastih kamel vidiš v menažeriji. Prostor za cirkus je obsežen n 10.000 ljudi in se vrše predstave na treh krajih obenem. Podjetje ima svojo elektrarno, avtomobile, 3 lokomobile, 70 voz iti Za prevoz vsega živega in mrtvega materiala rabijo dva vlaka po 35 vagonov. Predstave so bile dobro obiskane. d Avto vozi vsak dan iz Kočevja do Broda ob Kulpi. Ko bo popravljena cesta do Delnic, bo vozil prav do Delnic. Potniki na Sušak bodo s tem pridobili na času in denarju. d Hudo neurje na Rakitni. V poade-ljek popoldne, 15. junija so se nad Rakitno pripodili strašni oblaki, iz katerih ee je usul silen dež, pomešan z debelo toeft Okrog pol 4. popoldne je naenkrat treščili v zvonik, čigar streho je preklalo na dvoje. V trenutku strele so se mudili v cerkvi domači župnik, organist in njegova žena; organistova sestra pa je pod stolpo® zvonila proti hudi uri. K sreči se ljudem nj nič posebnega zgodilo. Pač pa je bil pogle11 na zvonik in cerkveno streho strašen. Strela, ki je preklala zvonik na dvoje, je dele lesene strehe raznesla na vse strani inj^ Dobro in poceni •e kupuje v manuiakturni trgovini j| A. A E. SKABERNE « Ljubljana, Mestni W 10' ^ tom poškodovala streho in zid cerkve na vrč krajih in ubila nebroj opeke. En del i strehe je priletel tudi v bližnjo mrtvašnico, kjer je podrl rob strehe. Stolp se ni vžgal, najbrž zato ne, ker je dež padal kakor iz škafa. Najbrž se je utrgal oblak, ker v lcrat-: kem času je vse stalo pod vodo. Tudi toča \ je mnogo škode naredila, zlasti pa naliv, ž ki je odnašal dele njiv. Pred dvema letoma, prav ob tem času je tudi toča pobila I vse pridelke. Kljub večkratni prošnji ni , Rakitna dobila niti pare podpore. Upamo, da se ji bo vsaj zdaj naklonila kaka večja državna podpora. d Žrtve strelo. Dne 14. junija je ubila strela 10 letnega Viktorja Peklarja v Mariboru v bližini magdalenskega drevoreda. — Na Lesnem brdu pri Vrhniki je udarila v hišo kovača Popita in ubila 23 letno hčerko, očeta pa omamila. — V Dolenjem brdu pri Poljanah je v četrtek udarila strela v Anžajevo hišo ter ubila sina, hčer pa omamila. — Isti četrtek je ubila v Gor. Globo-dolu pri Mirni peči čevljarja Antona Bobnarja, baš ko je prišel obiskat svojega tasta, ki je v tem trenotku sedel pred skednjem. — Govorilo se je v zadnjem času še c mnogo drugih slučajih strele, tako v Vna-njih goricah, v Zaplani itd. — pa žal nimamo poročil. <1 Strela. V zadnjih tednih od vseh strani poročajo o mnogih slučajih strelo, ki je ubila mnogo ljudi. Opozarjamo čita-telje na sestavek med »Praktičnimi na-s ve ti« (v današnji Gospodinji), kako se je obnašati med nevihto, da se človek po nepotrebnem ne izpostavlja streli. d Strela. V četrtek, ko je divjala vremenska nezgoda nad poljansko dolino, je udarila strela v gostiino pri Mlinareku v Završnilcu poleg Šmartna pri Litiji. Ljudem so je posrečilo rešiti živino, le 14 kur je zgorelo. Požar je uničil hišo, hlev in v.mjak. Zgorelo je tudi skoro vse pohištvo in 100 litrov špirita, kar je požar še povečalo. Zavarovalnina je samo 1C00 kron. d Požar. Strela je udarila 14. junija ob 6 popoldne v poslopje Gašparja Pulko na Vodah pri Žetalah. Kadi pomanjkanja vode jo lesena hiša pogorela do tal. Iz goreče hiše so sosedje rešili, kar se je rešiti dalo. d Toča. Iz Krke pri Stični se poroča: 18. t. m. od 1—2 popoldne je nad našo dolino razsajala huda nevihta. Bliskalo se J« in tre.skalo dober četrt ure, za tem se je vsula kot oreh debela toča. Polj.ski pridelki fo I a ko lepo kazali, pa v nekaj minutah je bilo žito po toči in viharju stolčeno v tla. ^as kmet s strahom gleda v bodočnost. d D .'a požara. Na binkoštno nedeljo Popoldne je pogorelo na Vinem vrhu, obema Sv. Križ pri Kostanjevici, gospodarsko Poslopje, hlev, šupa in streha nove — dva "m preje dograjene hiše pri Pešcu. Kako ® nastal ogenj, je neznano. — V nedeljo t. m. okrog 18 pa je začelo goreti pri 'urku na Kalcih, občina Cerklje ob Krki. vfnJ je uničil hlev, šupo in kolarnieo. Ca-jo prišli ognjegasci iz Sv. Križa in Cer-eiJ- Kako je nastal ogenj se ne ve. — "P110 škodo v obeh krajih cenijo do 1 11'Jona kron, dočim znaša zavarovalnina '®| par sto kron. Požar v Tompčevem. Pogorelo je go-ipodarsko poslopje Antona Mavca v Toma- čevem. škoda je precejšnja. Odkod ogenj se ne ve. Sumijo, da je bilo podtaknjeno. d Apnenico jc razneslo v Bezgovici pri Mokronogu. Podjetnik je napravil velikansko apnenico; kakor stolp se je dvigala 10 m visoko, 12 vagonov apna bi vsebovala, naenkrat se je razpočila. Kje tiči vzrok? Domačini pravijo, da je bila slabo zidana, podjetnik pa, da je položila hudobna roka smodnik med kamenje. Ugotoviti bo težko. Škode je do 50.000 Din. d Motor sc je vnel. V poštnem avtu, ki vozi iz Novega mesta v Brežice, se je med potjo vn;-l motor. Z veliko urnostjo sta šofer in poštni uslužbenec ogenj pogasila. Če bi se vžgala zaloga bencina, bi se lahko pripetila huda nesreča. V avtu je bilo se 8 oseb. Pri gašenju se je šofer močno opekel. d Smrt vsled opeklin. Pri posestniku Kralju v Novi vasi pri Radovljici se je vnela ob štedilniku dveletnemu otroku, ki se je igral s pepelom pod vratci štedilnika, obleka. Otroka, ki je bil v kuhinji sam brez nadzorstva, so našli starši vsega opečenega v ne/.avesti. Vsaka pomoč je bila izključena, otrok je čez pol ure umrl. d Pazite ob semnjih na žeparje! Orož-ništvo iz Kamnika poroča, da je bilo izvršenih na zadnjem sejmu 9. t. m. izredno dosti raznih žepnih in drugih tatvin. Samo glede žepne tatvine se je priglasilo že drugi dan osem oškodovancev in oškodovank. Skupna vsota pokradenega denarja še ni točno ugotovljena, je pa gotovo precej visoka. Na prve ovadbe so postali orožniki posebno pozorni in re3 se jim je posrečilo, da so aretirali kar štiri žeparice. So to tri Hrvatice iz Karlovca in njihova pomočnica neka Ribničanka. Aretiranke so posia-le večjo vsoto nakredanega denarja še pred aretacijo po pošti domov. d Umor pri Ptuju. V petek, dne 19. t. m., ob 10. zvečer ie Mihael Emeršič v Velikem Okiču pri Ptuju ustrelil skozi okno svojega soseda Janeza Cafatu, ko je ta sedel pri mizi z družino. Dejanje je sioril iz sovraštva radi večnih pravd in iz teh nastalih velikih stroškov. Morilec se je po dejanju skril, pa so ga orožniki kmalu izsledili in izročili sodišču. d Star noročn'k. Oglasite se v uredništvu. Se vam bo nekaj važnega razložilo. MED BiiATI IN SESTRAMI. Nov most čez Sočo bo zgradila občina Kamno pri Kobaridu. Nevarni nagolni. Preteklo nedeljo se je vršil v Vrtojbi na Goriškem ples. Nekateri fantje so nosili v gumbicah rdeče na-gclje. Kar io primniia mlad fašist in prične fantom trgati nagelne iz guinbnic. Ti si seveda tega niso pustili dopasti. Oklofutali so izzivača in ga vrgli na cesto. Ta pa je hitel v Gorico in naznanil fante orožnikom in fašistom. Okrog polnoči prihrume v Vrtojbo fašisti in orožniki in prično loviti slovenske fante, kalror kakšne zločince. Po-lovili so jih 18, med njimi tudi take, ki niti na veselici niso bili, jih odgnali v Gorico, kjer so jih zaprli. Občinske volitve v Sv. Križu. V Sv. Križu pri Ajdovščini so se vršile občinske volitve, pri katerih je zmagala slovenska kmetska delavska zveza. POLITlCni • 2HPSSK! o:k_Mk_oa p Vcrifikacijpki odbor je potrdil radi-čevske poslance razen treh, ki se nahajajo v inozemstvu. Potrditi jih mora še zbornica. p Pašič nevarno bolan. Pašiču se je bolezen povrnila. Zlatenica in vapnenje žil. Zdravniki so ugotovili, da je stanje nevarno ter so zapovedali bolniku daljši temeljit odpočitek. V radikalni stranki vlada zato precejšnja skrb in zmeda, ker nihče nič ne ve o Pašičevih načrtih in njegovi politiki. Gotovo je, da se bo Pašic za nekaj ča -a umaknil, razvoj politike pa bo zastal, ker preko Pašiča ne bo upal nihče ničesar ukreniti. V narodni skupščini. 16. junija. V odborih se vrše seje. Vlada je predložila zakon, da se zgradi razkošna palača Pantheon, kjer bodo kipi zaslužnih mož. Poslanec Smodej je govoril proti: »Dokler invalidi stradajo in ljudstvo ječi pod pi-etežkim davčnim bremenom, nam ni treba Pantheon a.« Obravnaval se je invalidski zakon, pri čemer je zlasti poslanec Krem/ar stavil veliko predlogov v korist invalidom. Ostra ie bila debata za ljudskošolski zakon. Poslanec dr. Hodžar je dosegel, da učiteljem ne bo treba zidati stanovanj, kakor je bilo to določeno v zakonskem načrtu. Dr. Hohnjec je ostro zavračal določbo, da bi minister odločeval o pouku krščanskega nauka, kar da je stvar cerkve in nikogar drugega. Pribičevič pa se v tem oziru ni hotel udati. Pač pa je dosegel dr, Hohnjec, da prosvetni minister lahko spremeni datum šolskih počitnic, kar je za naše Štajerce posebno važno. 17. junija. Nadaljevalo se je razpravljanje o invalidskem zakonu. Poslanec Kren.žar je stavil več predlogov. Tako: da' . 1)! bil član komisije za pregledovanje invalidov tudi član invalidske organizacije: da bi namesto vrhovnega invalidskega sodišča v Belgradu poslovala apelacijska sodišča po državi, kar bi šlo hitreje in ceneje. Mi-nisier je vse predloge odbil. T'ri ljudskošolskem zakonu je povdar-jal poslanec Sušnik, da je očiten namen novega zakona posrbiti vso slovensko mladi- Odvctnik dr. Stanič umrl. V videmski fclaznici je umrl odvetnik dr. Stanič star 72 let. Imenovan si je priboril veliko zaslug za uporabo slovenskega jezika po državnih uradih. V času, ko se je po Goriškem povsod uradovalo ali nemški in italijanski, je pokojnik dosledno dopisoval vsem uradom v slovenskem jeziku in se povsod, kjer je nastopil, vneto boril za pravice slovenskega naroda. Goriški Slovenci bodo pokojnika ohranili v hvaležnem spominu. Pomnožene šole v Italiji. Italijanski šolski zakon predpisuje, da se tam, kjer nI, 40 otrok za redno šolo, ustanovi »pomožna šola«. Pomožne šole trajajo samo po par mesecev in učitelj na taki šoli je lahko vsakdo, ki zna le pisati in brati, čeprav nima nobene izobrazbe. Sf no ter jo razkristijaniti. Ostro je nastopil proti strašnim bremenom, ki jih bo morala občina nositi občina za učiteljstvo. Posebno pa še proti temu, da bo morala občina dajati še posebne nagrade tistim učiteljem, ki bodo mladino sokolsko pohujševali in kvarili. Dr. Hohnjec se je oglasil pri Pribičeviču ter zahteval, da stanarino za učitelje plačuje država, ne pa občina, kakor to določa novi zakon. Pribičevič je obljubil, da Bpravi to stvar še enkrat pred vladno sejo. 19. junija. Sestal se je verifikacijski odbor za potrditev hrvatskih poslancev. Vladna večina je stavila predlog, da se začno obravnave v ponedeljek, kar je bilo kljub ugovorom opozicije sprejeto. Hud boj se bije pri ljudskošolskem zakonu, katerega namen je Slovence posrbiti in razkristijaniti. Pribičevič hoče na vsak način biti edini gospodar nad veronaukom v šoli. Slovenske občine pošiljajo odločne proteste, tudi škofje bodo proti Žerjavovim nakanam odločno nastopili. 20. junija. Vlada je predložila novi carinski tarif, ki je stopil v veljavo. Kako je s tem zopet udarjen naš kmet, prinašamo na drugem mestu. — Vlada je predložila obenem predlog za podaljšanje dvanajstim ObieSe kupite najugodneje pri J«- JOS. ROJINA v LJUBLJANI. žagovodja, Žagarji, drvarji! ŽAGOVODJA spreten in zanesljiv — več GATE-RISTOV in CIRKULARISTOV — rabi družba »JEZERSKO« ▼ Kokri nad Kranjem. Ponudbe naj se pošljejo za nastop 1., deloma 15. jnlija, z navedbo dosedanjega službovanja. Gozdni akor-danti ali pa tudi posamezni delavci za gozd ln žago naj se pa z glasijo osebno. Za nakup vsakovrstne železnine kakor: cementa, nosilk, pocinkane pločevine ln poljedelskih strojev priporočamo staro domačo tvrdko Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska cesta 16. Bogata zaloga najboljših kosilnib strojev, vseh vrst gepeljnov, mlatilnlc, čistilnic, mlinov b raznih stiskalnic za sadje ln grozdje, tlamoreznic in vsega orodja v najboljši kakovosti, kakor pred vojno. — _Zahtevajte Unstrovani cenik I KOBILARNA »VERD« kupi nekaj Tištokrvnih pfemen. KOBIL liplcanske pasme. Ponudbe pod: Kobilam« »Verd«, poit« Vrhnika. Brezkonkurenčna eksistenca ga nmetno-obrtnem polju za 14.000 Din se nudi gospodu ali gospej z ročnostjo v risanju, ki ustanovi v primer, stanovanju v Ljubljani atelje za risanj« za dunajske vezenine z veliko predtiskarijo, obenem pa podružnico svojih specialnih izdelkov. Opremim vse kompl., dam popoln pouk ter vse pripomočke z novim strojem za izdelov. in veliko zalogo najnovejših šablon za takojšnjo prodajo po lastnem preizkušenem sistemu. Potrebno lastno stanovanje in 14.000 Din v gotovini. Pojasnila; Stlcke-rel-Zeichnungsatelier WILLY FORSTER, WIEN 18, Leopold-Enistgasse 4. — Prosimo nemške dopise. n Na dr. Krekovi gospodinjski šoli se prične počitniški kuharski tečaj za boljšo kuho in za vkuhavanje sadja dne 7. julija (v torek) ter traja do 12. avgusta. Kuha je dopoldne, vkuhavanje sadja pa popoldne; vkuhavalo se bo sadje razen na običajne načine (Weck itd.) tudi po popolnoma novi metodi, po kateri se lahko tudi razne druge stvari, kot razne dišave ali žgana kava itd. neprodirno zapro, ne da bi se kuhalo. Ukovina, prispevek za materijal, t. j. opoldansko prehrano, režijski stroški itd. znaša za ves tečaj i200 Din za eksternisti-nje. Na željo se obiskovalke tečaja uče lahko tudi krojnega risanja. Resne reflektan-tinje počitniškega tečaja morajo vložiti 100 Din kavcije. n Orlovski dan 5. julija 1925 v št. Vidu nad Ljubljano. Dopoldne ob pol 9 zbirališče pred kolodvorom Vižmarje in obhod, ob pol 10 sv. maša v župni cerkvi, po sv. maši tabor pred Ljudskim domom. Popoldne ob pol 4 javna telovadba na prostoru nasproti gostilne Cebav. Po telovadbi koncert, prosta zabava in srečo lov pred Ljudskim domom. Sodeluje godba Katoliškega delavskega društva z Jesenic. V Ljudskem domu so razstavljeni ves dan dobitki efektne loterije za zgradbo Ljudskega doma v Št. Vidu nad Ljubljano. n Savinjsko orlovsko okrožje priredi dne 25). junija na Polzeli »odlovski dan< z sledečim sporedom: Ob pol devetih si>rejem pri kolodvoru, nato odhod k župni cerkvi, kjer se vri sv. maša na prostem. Popoldne ob 3. javen nastop na telovadišču na Bregu. Po telovadbi prijateljska zabava. Polovična vožnja po vseh progah. Tozadevne izkaznice in potrdila se bodo izdajala tik telovadi Sča. Udeleženci naj kupijo enostranske cele karte, katere veljajo s potrdilom o udeležbi za nazaj. Vse prijatelje mladinskega gibanja uljud.no vabimo. Bog živil n Belokranjsko orlovsko okrožje ima v Črnomlju dne 5. julija svojo orlovsko prireditev. Sodelovali bodo orlovski odseki iz vse Belokrajine. Spored javne telovadbe je bogat. Belokranjci, pridite zopet gledat naše krščanske, orlovske telovadce! Bog živi! n Moravče. V nedeljo 28. t. m. priredi morav-ški >Orel< 15 letnico svojega obstoja. Zjutraj bo skupno sv. Obhajilo, ob 10. sv. maša za vse nmr« člane odseka, pri kateri svira mengeška godba. Popoldne je prireditev na sejmišču. Prijatelji or-lovstva, prihitite v obilnem številu! n V Rctečah pri fikofji Loki priredi Pevska zveza na praznik sv. Petra in Pavla 29. junija ob pol 4. popoldne okrožni koncert. Sodelujejo sorski, preški, žabniški in reteški pevski zbori. Po koncertu veselica, pri kateri svira žabniška godba. Prireditev saina obeta biti nekaj prvovrstnega; veselica bo pa tudi nudila obilo zabave. n Kažar pri Vrhniki. Tukajšnje društvo naznanja, da priredi 29. junija igro: »Davek na samcem Burka v treh dejanjih. Vljudno vabi odbor. n Mobilizacija miru in bratstva na Brezjah. Občni zbor Z. S. Z urnimi koraki se bliža naš dan 80. avgust vojni tovariši! V vsakem kraju (občina, župnija, eventuelno podružnica) naj se javi čimprej vsaj 1 požrtvovalen mož, ki bo zaupnik Zveze za tisti kraj. Naslov naj javi Zvezi bivših vojakov, Miklošičeva cesta 7 a, ki mu takoj odpošlje pravila že od oblasti potrjena ln položnice, da nabira prispevke za našo skupno prelepo spominsko ploščo, ki stane 10.000 dinarjev in jo vsakdo lahko vidi izgotovljeno pri tvrdki Vodnik v Ljubljani ter za druge najnujnejše stroške Zveze. Ti poverjeniki naj tudi vsaj 14 dni pred 80. avgustom sporoče Zvezi v Ljubljano, koliko mož približno pojde iz njihovega kraja na Brezje, da znamo pravočasno poskrbeti za posebne vlake. Polovična vožnja nam je zagotovljena. Bratje, kakršnokoli uniformo ste nosili, ob spominu na padle tovariše pozabimo na ^Memlne ErePire in veselo ter nemudoma na delo| Odbor Zveze bivših vojakov Z. S. V. za Slovenijo v Ljubljani. n V nedeljo dne 28. junija bo na Sp. Bei-nik^ pri Cerkljah slovesno odkritje spominske plošča padlih vojakov v svetovni vojni popoldne ob 2. url Pridite k tej naši proslavi vsi možje in fantje, zla-sti tovariši i/, svetovne vojne. n Nn Trški por j pri Novem mestu bo prvo nedeljo v juliju velika cerkvena slovesnost. Za tamošnjo romarsko cdrkov bodo slovesno posvetili z miiziljenjem novo štiri bronasto zvonove. Ob 9 se bo pričelo posve-čevanjo, nato bo sv. maša in pridiga. Tudi popoldansko cerkveno opravilo bo ta dan na Trški gori. n Prostovoljno gatilno društvo v Dolskem (žel. postaja La/.e) j>riredi v nedeljo 5. julija veliko vrtno veselico na vrtu g. Zupančiča v Kamnici. Pri-četek ob 2. popoldne. Spored: ob 3. sprejem tov, društev, bogat srečolov, ribolov, amerikanski zapor itd., svestransko poljubna zabava. Vsi vljudno vabljeni. — Odbor. n Gasilno društvo Uled naznanja, da proslavi dne 2. avgusta t. i. 40 letnico svojega delovanja. n Invalidom. Oddajo se takoj sledeče trafike: Gor. Pirniče hšt. 40, Gor. Gaineljne hšt. 8 in Dot Gamcljne hšt. 35. Heflektanti naj so kar najhitreje, sigurno pa tekom 8 dni zglase v pisarni ?,lMru-ženja vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani«. n Petrov sejni v Radečah pri Zidanem mostu se bo vršil letos v soboto dne 27. junija t. 1. n Srednja kmetijska šola v Mariboru sprejema prijave za vpis od 1. julija do najkasneje 10, septembra t. 1. Šolsko leto pričenja oktobra. Itedni učenci lahko postanejo oni, ki izjiolnijo slede« pogoje: 1. Stari smejo biti največ 19 let, a najmanj 15 let. 2. Morali so uspešno dovršiti 4 rai-rede srednje šole (realke, realne gimnazije, gin-nazjje) ali popolno meščansko šolo. Nižji tečajni izjiit se ne zahteva, neusjieh v klasičnih jeziki ne ovira prestopa. Kdor je napravil dvoletno niiji kmetijsko šolo, mora položiti sprejemni izpit i Morajo biti lepega vedenja. 4. Morajo biti državljani kraljevine SI1S; sprejem inozemcev odobravi minister kmetijstva in vodstvo. 5. Morajo biti zdravi in krepki. Prošnji za sprejem, katero je treba kolkovati z Din 5 -f 20, je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko oziroma odhod-no spričevalo, 4. zdravniško spričevalo, D. potrdilo staršev o vzdrževanju. 10 dobrih učencev bo dobilo štipendije po 400 Din mesečno. n Belgijski konzulat v Ljubljani sporoča: V zadnjem času se množe slučaji, da tukajšnji rtelava iščejo v Belgiji zaslužka. Večinoma prodajo svoje domove, Bi puste izstaviti jiotni list za v Belgijo bi pridejo po vizum na tukajšnji konzulat. Po odredbi belgijskega ministrstva za zunanje zadeve pa konzulati ne smejo izdajati vizuma, dokler to predhodno ne odobri ministrstvo samo. V .vik konifj* tent mora napraviti prošnjo v dveh eksemplarp po formularju, ki se dobi na konzulatu, pni™ prošnji overovljeno potrdilo delodajalca, da mu je v Belgiji služba že zasigur;uia. — Za vse delavske razmere v Belgiji daje izjasnila belgijski konzula v Ljubljani. n Marija Knavs z Gore pri Sodražici se p zlvlja, da pošlje svoj naslov na župni urad UMJ ker ji ima ta sporočiti važne zadeve. Ravno ta«' so prosi, da bi vsak, ki bi poznal njeno seda« ali prejšnje bivališče, isto javil. Vse stroške do« povrnjene. , n Šupa, nova, z opeko krita, 9 m dolga, 41 široka, je na prodaj v Sp. Šiški na cerkvene« stavbišču. ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo 28. junija bo pri nas velika orl£ ska prireditev: blagoslov novega prapora, v boto zvečer ob 9. bo podoknira kumici «c m lošek, v nedeljo zjutraj ob 5. budnica rudniške g» be, ob pol 9. sprejem gostov na kolodvoru, ob p 10. blagoslov prapora pred cerkvijo. Ob 1«. * maša s pridigo. Vso cerkveno slovesnost bo »1» vil vseučiliški prolesor č. g. dr. Rožman. ro 81 maši bo pred cerkvijo več pozdravnih 8ovor0V zabijanje spominskih iebljev, nato obhod po gorju z razvitim praporom. Popoldne po •» ' telovadba z bogatim sporedom, po telovadbi F' teljska zabava s srečolovom. Pri celi prireaiivi deluje rudniška godba. Prijatelji »rlovstvs, I" tite ta dan v Zagorje. Kar največ mogoče m V l.kii. .t_____.. , __x-l, i„ nn. (>K1 ležite slavnosti v narodnih nošah in na oJtr« ^ vozovih. Naj se obnovi t« dan spomin na re katoliški shod, ki sc je vršil pred 4 letijJW> Največji ropar in ubijalec naših Jjjj najvucji ropar in uuijai^v — .. je oštarija. Ropa milijone, ubija pamet, i> j prečuje potrebno izobrazbo. (iT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. (Konjska dirka.) V nedeljo, dne 28. t. m. bo v St. Jerneju konj-ika dirka. Od nekdaj že jo bila to neka posebnost nu.-c lare. Skupno se je prirejala, skupno izvajala kol prava pristna narodno-kinctska prireditev in ,10.(0 jc bilo med ljudstvom tudi vedno posebno lanimanjo zanjo. Zadnjo čase pa si hočejo liberalci tudi nad to našo čisto domačo posebnostjo lastiti neke posebno strankarske predpraviee. Osno-va.li so neko tukozvano »jahalno in dirkalno društvo v Šf. Jerneju« pod načolstvom sicer res iz-bernega jahača Valeta, ga seveda tudi centralizirali ali včlanili v »centrali dirkalnih društev za Jugoslavijo«, ter ga s tem primerno nacionalizirali Vodstvo vse prireditve so vzeli v svoje roke tirje liberalni stebri: Kune, Brulc, čainpa ter ogleda Vale, ki tvorijo odbor. Niti enega »klerikalca« niso sevoda vzeli vmes. Travnik za dirko je pač last Čampe. Kam bo potem Sel dobiček nihče ne ve, razen oni izvoljeni vel-možje. Da pa bi eela prireditev gotovo no imela nobene »črne« točko na svojem programu, so šli lansko leto, kakor tudi lotos po godbo v Kostanjevico. Imamo sicer domačo godbo, ki jo močna in izvežbana dovolj, da bi vsekakor zadostovala boljšim glasbenim okusom, kot jih imajo šentjernejski liberalci, ter jo igrala na raznih krajih, pri različnih prireditvah in je tudi že naprej na več strani angažirana; ima pu dve veliki pomanjkljivosti: je namreč domača in orlovska. Kostanjeviška pa jo vsaj liberalna in neprimerno dražja, o čemer so se gotovo prepričali ata Strojin ob priliki gasilske veselice v Ostrogu. — ICadovedni smo, če bodo zavrnili tudi vse »črne« konje in jezdece, ako so morda kateri proti pri-morni vstopnini priglasijo k dirki. — Ako torej naši liberalci smatrajo to vrste prireditev v St. Jerneju kot svojo strankarsko-liberalno prireditev, naj izvolijo to tudi javno kot tako označiti — pa jim bomo dali »klerikalci« mir na celi črti enostavno s tem, da nas kratko malo ne bo blizu, ne s konji ne brez konj. KROPA. V kroparski kroniki stoji pisano, da sc jo začela božja pot pri kapelici v Kropi 22. junija 1705, ko je našlo 7 dečkov od ti do 11 let podobo matere božje v gozdu. Od I. 1712. do 1714. so sezidali Kro-parji in dobri sosodjo cerkev, zvonik jo bil pokrit in postavljen 1. 1753., drugič je bil popravljen leta 1822., tretjič je bil prekrit in popravljen 1868., tudi cerkev je bila tega leta s kamnitimi pločami ; prekrita. Letos jo bilo treba zopet velikih popravil na cerkveni strehi in zvoniku. Vse to delo je na-rodil prav dobro in po zelo nizki coni klepar Franc Šramck iz Tržiča, ki ga za taka dela kot dobrega in solidnega in drznega mojstra vsem cerkvenim predstojništvom toplo priporočamo. — Dne 2. julija bo ob 7., 10. in pop. ob 2. romarska služba božja pri kapciici. Romarji in sosedje, pridite počastiti Mater božjo t IZ TRŽIČA. (Obrtna razstava.) Obrtna zveza za Tržič in okolico priredi obrtno razstavo v prostorih Našega doina v Frzicu. Otvoritev razstave je 28. t. m. ob 10 (lop. in traja do 5. julija t. 1. Razstava je ouprta ob nedeljah in praznikih od 8 zjutraj do 6 zvečer, ob delavnikih pa od 5—8 zvečer. Vstopnina je za osebo 3 dinarje. Razstavi veliko obrtnikov svoje izdelke (okroglo 20 Ktrok), poleg tega bodo tvorili svoj oddelek tudi vajenci posebno še čevljarji. Ker je ta razstava prvikrat in prva v Sloveniji, je °oisk tem važnejši, obenem se interescntje seznanijo z domačimi obrtniki ter njih delo oeemjo na licu mesta. Na razstavi se bode t* k j vse' kar plosameznik ali družina potrebuje v življenju in kaj premore domač obrtnik ali obrtnica. Zatorej posetite vsi razstavo. — Bog živi! ŠICOCJAN PRI MOKRONOGU. l«t • 1)"C 24- maia se jo praznovala tukaj 25-tvm obstoja požarne brambe. Topiči so pokali in »ovo lop« poli. V vznoienem govoru se je spomi- njal g. Ivan Novšak zavednih ustanoviteljov te požarno brambe, posebno jo slavil umrlega Franceta Lavriča, nadučitelja v Mkocijanu. G. župnik Jožef Anžič je pa imel lep govor na ognjegasce ter jili bodril k vztrajnosti. (V nadaljnjem delu dopisa sc imena nečitljiva, zato nismo priobčili. Op. ured.) KRIŽE NA GORENJSKEM. (Občinske volitve.) Zopet bomo imeli pri nas občinske volitve in sicer 18. avgusta na delavnik. Prav je, da so razpisane, da bodo zopet vodili občino možje, izvoljeni od ljudstva, toda to pa gotovo ni prav, da se bodo vršilo na delavnik. Gospodje, 10 bo tako ukrenili, so pokazali res lepo ljubezen do našega delovnega ljudstva, zlasti tovarniškega. Oropati ga hočejo enodnevne delavske plače ali pa volilno pravice. Toda če mislijo, da delavstvo ne bo šlo na delavnik volit, se jako motijo. Delavstvo pač zna ceniti volivno pravico, kar je že dostikrat pokazalo in bo šlo tudi pri teh volitvah na volišče, in bo volilo zastopnike iz svojih vrst, demokratarjev gotovo no. Slednji delavstva niso poznali, bo se je sestavljal sedaj vladajoči gerentski sosvet, zato bo sedaj obratno. Demokratje so spustili med svet frazo o sporazumu. Kaj hočejo z njim? Dobiti volivcev, ker svojih nimajo dosti več, kot jih sedi v sosvetu. Toda z njimi, ki so zahrbtno izmoledovali razpust občinskega odbora, ne bo nobeden delal sporazuma, toliko časti ima v sebi gotovo vsak strankar in toliko so ima pričakovati tudi od prejšnjih občinskih odbornikov. Volilci SLS bodo določili svoje zastopnike in sestavili listo na skupnem sestanku, zato vsakega, ki bi prišel moledovat za podpis, lepo odslovite. IZ KAMNIŠKEGA OKRAJA. (Cirilmetodov kres in dijaki.) Bilo jo lansko leto na večer 4. julija, ko so se zgrinjala majhne trope dijaštva v prijazno vasico Žiče pri Rovih. Kaj bo? Kres žgemo, skupni društveni kres v proslavo slovanskih apostolov in va-bimo Vas, da se udeležite te slovesne zabave, tako je bil odgovor. In res so zažgali velik kres, ljudstva je prišlo prav precej in zabava so je vršila s poučnim predavanjem in pogovoru z domačini. Navdušenje je prikipelo do vrha, ko je eden domačinov spregovoril v pozdrav in zahvalo ter obljubil, da hočejo v spomin na to vsako leto na isti večer žgati kres. Dijaki so prišli v stik z ljudstvom in proslavili praznik, ki pač res mora postati pravi ljudski praznik. Letos nameravajo prirediti kresni večer s podobnim sporedom na Križu in na ta način buditi zanimanje za naša apostola in tudi idejo zedinjenja s pravoslavnimi. Z veseljem moramo pozdraviti to njihovo delo in ga podpirati. Kot čujem, hočejo letos kot so deloma že lani, prositi ljudstvo, naj ta večer tudi brez njih kurijo kresove po zelenih gričih in tako ohranijo in še dvignejo ta pristno slovanski običaj. Dajmo jim pokazati, da jih razumemo v težnji, čim lepše proslaviti dan sv. Cirila in Metoda s kresovi, pa tudi z raznimi drugimi prireditvami, ki naj se vrše ta dan z istim namenom. Mislim, da bodo pri tem radi pomagali, če jih zaprosimo. Naj kresovi 4. julija zvečer naznanijo prihod slovanskih apostolov, ki je precej drugačen >.(1 onega prihoda Turkov, ki je sejal grozo in strnil, katerega pa so tudi naznanjali kresovi! A. ŠMIHEL-STOPIČE. (Občinske volitve. Občinsko volitve, razpisane za našo občino za 5. julij so odgodene za nedoločen čas. Dosedanji gerent, vpokojeni sod. svetnik Kovač, je zamenjan z drugim gcrentoin, učiteljem Hočevarjem. Tako jo prišlo vodstvo občine za nekaj časa srečno v orjunske roke. Bivši gerent g. Kovač je bil, dasi radikal, zelo nepristranski, zato je moral iti. — Razume so, da jo prebivalstvo vsled odgoditve volitev zelo ogorčeno in komaj čaka prilike, da pri volitvah obračuna z vsemi, ki se igrajo z občino kot otroci z žogo. Čim dalje boste odlašali « volitvami, tem hujši bo obračun. Ljudstvo ima odprte oči in zna tudi preračunati, koliko stroškov bo So padlo na davkoplačevalce, ki morajo krvavo plačevati razne gerente, ki so jim vsiljujejo. — Volile«. CERKLJE OB KRKI. (Higijenska razstava.) Od petka 20. t. m. do torka 30. t. m. vštevši, bo pri nas v dvorani lepa in poučna higijenska razstava. Vmes bo tudi več predavanj s kinematografom. A'stepnina je prosta. Pridite od blizu in da, leč pogledat in poslušat predavanja! Predavala bosta zdravnika: dr. Ivo Pire in dr. Gcrlovič. Pouka o raznih boleznih ljudem zelo manjka. Kolik« denarja bi si ljudje v raznih boleznih prihranili, čo bi bili poučeni, da bi si znali pomagat. Sedaj je prilika za pouk. Nevednost jo pa — to je ž« znano — najdražja stvar na svetu. SV. AJIACIJ PRI TURJAKU. (Na ccrkveno žegnanje.) ) Cerkov sv. Ahaeija na Gori jo imela od nekdaj številne obiskovalce, deloma zaradi svojega zgodovinskega pomena, nič manj pa tudi zaradi razgleda. Zadnja leta je bilo obiskov pri Sv. Ahaci ju vedno manj. Drevje je bilo zarastlo vrh okrog ccrkvc in oviralo razgled. Cerkveno predstojništvo je skušalo letos po možnosti to oviro odstraniti. Za nedeljo 28. junija ste vsi častilci in prijatelji sv. Ahaeija vabljeni ob 10. na Goro k sv. maši, pri kateri bo pol moški pevski zbor iz Dobrepolj. FAR A PRI KOSTELU. (Smrtna kosa.) Na Krkovcm št. 8. jo nmrl U. junija Člaa' kat prosv. društva Miha Jurkovič v 73. leta starosti. Pokojnik je bil dolgo vrsto let tudi zastopnik Vzajemno zavarovalnice v Ljubljani. Nad 30 članov društva se je 13. junija ndeležilo pogreba pokojnega in mn položilo na grob svei venec. Pokojnik jo bil oče sedanjega predsednika našega prosvotnega društva Ivana Jurkovič«. Naj počiva v miru. DOL PRI LJUBLJANI. (Gospodinjski tečaj.) Me dekleta smo bilo tako srečne, da smo d«a bile še en gospodinjski tečaj od 21. marca do 81, aprila. V teh desetih tednih smo se naučile marših kaj koristnega za življenje. Vedno bolj se zave« damo važnosti teh tečajev, katere je zasnoval naS pokojni dr. Krek. Naša sveta dolžnost je, da le Se enkrat zahvaljujemo vodstvu za ves trud, katerega jo imelo z nami. — Ena v imenu gojenb, VRHPOLJE PBI MORAVČAH. (Smrtna kosa.) Umrl jc dne 8. junija na Goričici občespošto« vani posestnik in podžupan moravške občine gosp. Franc Rahne, volgo Lukman za jetiko v starosti 39 let. Bil je vseskozi odločen in zaveden pristaS Slovenske ljudske stranke. Zato ga je tudi vse Iju* bilo in spoštovalo, tudi nasprotniki. Priča tema veličasten pogreb, ko smo ga dne 10. junija spre« mili k zadnjemu počitku na moravško pokopališče. Žalujoči soprogi naše najiskrenejše sožalje, Tebi pa dragi Franc svetila večna luč! ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. (Učiteljica.) Česar smo so bali, se je zgodilo« Po odhodu izbornega nadučitelja g. Malešiča je prevzela njegov razred učiteljica Višnar, ki je prišla pred nekaj tedni iz Železnikov v St. Peter. Je soko-lica in še celo orjunašica povrh. Pa ne samo po imenu, ampak tudi po duhu. Takoj prvo uro ob na^ stopu službe je opustila molitev pred poukom, tak« da so bili vsi v ta razred spadajoči dečki to pot brez molitve pred poukom, čemur so otroci sami ugovarjali. Dalje jo prepovedala, da je no smejo, šolarji izven šole pozdravljati s krščanskim pozdravom: »Hvaljen Jezus«. Z otroci nič ne moli opoldne angelovega češčenja, dasi so bili otroci do sedaj navajeni na to vorsko vajo v šoli. Med ljudmi je zasumolo tako, da se je slišalo na okrajni šolski-svet. Gospodična se je morala precej udati in se bo« morala v svoji prenapetosti še bolj ohladiti, če bdi hotela med našim ljudstvom bivati. Gospodična se jako moti, če misli, da bo po Št. Petru naš verski duh nbijala... Naj ve, da bi ugriznila v granit.. .1 Pošteno si bo polomila zobe. Ljudstvo pa prosit! »Slabega učiteljstva — reši nas o Gospod!« Vedno najnovejše volneno blago za Sanske obleke in bluze A & E. SKABERNE r« Lfdblfana, Mestni trg 1$ Nova carinska tarifa. Z dnem 20. junija je stopila v veljavo nova carinska tarifa, ki »e je začela izvajati istega dne ob 12. uri, t. j. opoldne, la carinska tarifa opušča več ali nwij dose-danie fiskalno načelo in je uravnana po načelih zaščite domačega gospodarstva. Carina na blago, ki se v Jugoslaviji ne izdeluje, je v splošnem znižana, dočim je povišana "carina na izdelke, ki jih proizvajamo tudi doma. Po tej tarifi je določena tuJi carine na žito, moko in druga živila, vendar se pa ta "Slina v smislu sklepa ministrskega sklepa od 19. junija do nada'jnega ne bo pobirala. Na podlagi U ra sklepa je carine pros uvoz vseh vrat žita in rnoke, zelenjave, fižola, krompirja, slanim-, sala, svinjske in gosje masti, drv za kurjavo itd. Nova carinska tarifa podpira uvoz preko domačih pristanišč s tem. du na t-ko blago dovoljuje 10 odstotkov pop' -'a. Carinske postavke tn raz-1 mejo v zln-tih dinarjih. Ažio znaši daiivs Vi papirnatih dinarjev za tn zlat dinar. 1 t .'.-no ie uveden tudi minimalni carinski tarif po trgovinski pogocibi incd Italijo in Jugoslavijo. Kolikor je nx go~e dogna4i, so ii pri uvozu občutno znižane pc/tavkc za železo (iiO—50 odst<.i';ov), bombažne tkanine (30—50 odstotkov), volnene tkanine (30 do 100 odstotkov), svilene tkanine (za "0 do 100 odstotkov). Znižane so t.-u' p.,sh.v-ke za izvirno blago iz Italije. Nova carinska tarifa je v prvi 1 r-!i namenjena zaščiti domaČe indr i ij- in je bila tudi sestavljena brez sodelovanja kmetijskih korporacij. Temu primerno dobimo tudi take neumestnosti v njej, kaxor so uvedba uvozne carine ra umetna gnojila, ki bo najhujše prizadela ravno slovenskega naprednega kmetovalca, ki mu je postala poraba teh že najvažnejše vprašanje. Pa tudi konzumentje, delavstvo, ne bodo zadovoljni, ker je u.edena uvozna carina na razna živila, za katera je sicer mini trski jvet za enkrat dovolil, da se ne pobirajo. Ko bodo pa banke in špekulanti to zahtevali, bo kmalu odpravljena tudi ta odredba, ki ščiti široke ljudska sloje pred izkoriščevanjem od te strani. O posameznih postavkah nove carinske tarife bode-mo še govorili. Uvozna carina na umetna Že to dejstvo samo je za agrarno državo kakor je Jugoslavija, nekaj nezaslišanega. Nobena država na svetu ne dela ovire uvozu umetnih gnojil, ker so ta neobhodno potrebna za zvišanje agrarne produkcije, Jri jo skuša vsaka država čimbolj dvigniti. Saj ravno v kmetijski produkciji leži bogastvo vsake države. Sedaj pa je ministrski svet kratkomalo uvedel uvozno »arino od 25 dinarjev na 100 kg superfosfa-1a. Superfosfat je gnojilo, ki nam v prvi vrsti služi za zvišanje pridelkov pri žitu. Pribijemo .^mo to dejstvo, ua se naš slovenski kmet brani skoro sejati ajdo, če nima na razpolago superiosfata, ki mu za-iamči pridelek Pa tudi za vsa druga žita in druge rasUine ga rabi v velikih množinah. ker ga naše zemlje zelo potrebujejo. In ravno Slovenija, ki primeroma največ potrebuje tega gnojila, bo s to carinsko postavko najhujše prizadeta in to samo na ljubo — trem tTornicam superfosfata v Ju-»oslaviji. ki niso v sianu proizvajati toliko tega mojiia, tako dobrega in tako poceni, kakor italijanska konkurenca. In zaradi teh treh tvonnc naj milijoni kmetovalcev iz cele države plačujejo umetno gnojilo mnogo dražje nego jim je bil dosedaj na razpolago. To pomenja, da se je postavila vlada v službo treh kapitalističnih podjetij proti celemu kmetijskemu prebivalstvu v državi. Proti temu morajo vsi kmetovalci države najodločneje prote-tirati. Gospodarska obvestila. DENAR. » Vrednost denarja 23. t. m. \ zadnjih dve! Vdr.iii je dinar v Curihu nnglo pora-. tel od fc.00 lia 9 švicarskih frankov za 100 Din. Ve- pretekli 'eden je borza v Curihu notirala dinar med 8.95 do 9.05. kar pomeni«, da se bo naša valuta morda trenutno ustavila na tej višini, pozneje pa po mno-r.ju bcv.nili krogov zopet poskočila. Vzrok temu višai.ju leži v tem, iščejo inozemski krogi naš dinar v nakup v večjih množinah, da si ž njim nabavijo naše pridelke, ker se obeta dobra letina. Izgleda torej, da dinar še ni dosegel letos .je najvišje stopnje, torej bo še računati 7. gospodarsko krizo. — V Curihu se je plačeval naš dinar 23. t. m. 7. 9 centimi. Tuje valute na domačih borzah so pa notirale: 1 funt šterling 281 Din. 1 dolar 58, 1 nemška marka 13.80 Din. 1 švicarski frank 11.18 Din, 1 avstrijski šiling S.10 Din, 1 francoski frank 2.75 Din, 1 lira 2.16 Din, 1 češka krona 1.70 Din, 1 bolgarski lev 0.40 Din, 1 romunski loj 0.26 Din. Za 1 dinar se je dobilo 1230 mažarskih kron. CENE. g Žitno tržišče. Vsled močnega dviganja dinarja je žitna kupčija precej osla-1 ' la, oziroma je skoraj popolnoma v zastoju. Nabavlja se samo najnujnejšo za dnevne potrebe, medtem ko je kupčija na daljši rok zastala, izvzemši špekulacije z novim žitom. V minolem tednu je bilo na blagovni borzi v Novem Sadu prodanih 222 vagonov žita in sicer 26 vagonov pšenice in 196 vagonov koruze. Na ljubljanski borzi je bilo sklenjenih le malo kupčij. g Ljubljanska blagovna borza. Poljski pridelki so se kupčevali po sledečih cenah: Pšenica ameriška, postavljena v Postojno tranzito: Manitoba Din 440, Hard Winter 440 Din, Rosafe 460 Din, ječmen srbski, postavljen v Ljubljano 325 Din, oves srbski enako 350 Din; koruza slavon- ska v Ljubljani 224 Din, v Vinkovcih 200 Din; otrobi pšenični, postavljeni v Ljubljano 200 Din. Fižol, postavljen v Ljubljano: ribničan 260 Din, kol;3 250 Din, prepe-ličar 260 Din. — Seno novo za 100 kg -15 do 55 Din. g Tržišče jajc. Kupčuje se z jajci večinoma za konzerviranje in za izvoz. Jajca se plačujejo v Srbiji po 80 do 9a in so je v notranjost države izvozilo le malo blaga. Cene so trdne, le pri belih vinih se malo dvigajo. Za črna vina se je plačevalo 25 do 27.50 Din, za opol 27.50 do 35 Din. za bela vina 45 do J 50 Din ?xi hektoliter in odstotek alkohola. j ŽIVINA. g Ljubljanski živinski sejem 18. t. m, Ta sejem je bil od živinorejcev slabo tiskan. Kmetovalci imajo sedaj obilo ii ia na polju, zato riso m'jgli prignali ^v.jje živine na trg. Hazentega padajo tudi cene živi živini, vsled česar jo živinorejci ne ma-raj) prodati. Zla.-ti so padle cene teletom, medtem ko so cene prašičem ostale nciz-premen,jene. Nekaj povpra >vanja je hilo po pitani živini, medtem ko za ostalo f lago ni bilo veliko zanimanja. V splošnem se kaže nadaljno padan je cen. — Za kg žive teže se je plačevalo: Voli debeli Din i) do 9.50, voli rejeni Din 8—8.50, vprežni voli Din 7—8, krave rejene I) 6—7, klobasarico Din 3—4, jim ce rejene Din 7—7.50, liki rejeni 7—7.25, teleta debeia Din 11—11.50, rejena teleta Din 10.50—11, prašiči dekeii Din 13—13.50, peršutnitd Din 11—12, prašiči zaklani Din 16.50—17, špeharji Din 16—16.50, plemenski prašiči Din n-K) ilo 200 za komad. g Izvozna carina na živino in ujm« podolke. Kakor Javljajo iz Belgrada, t^j« minolo dni bavil ministrski svet /. vprašanjem revizije izvozno carinske tarife in j)ri tem se jfe ra/.motrivalo. da bi bilo naji •> kladnejše odpraviti vsako carino pri izvozu naše živine kakortudi mesnih izdelkov. LETIN \. g Stanje posevkov v drud polovici meseca ntaja. Po podatkih kmetijskega mini; strstva je splošno stanje posevkov v celi državi zelo dobro, splošno stanje vinogradov zelo dobro, sadovnjakov dobro, pašnikov in travnikov zelo dobra. Stanje ožini ine je bilo v drugi polovici maja n;ed odličnim in prav dobrim. Zelo dobro je bilo v ljubljanski in mariborski oblasti in v večini oblasti v Srbiji; med dobrim in žeto dobrim je bilo v Sremu, Črni g«1'1, in južnih oblastih; dobro v primorsko-k«' j iški, zagrebški, splitski, sarajevski in bel-grajski oblasti. Pomladni posevki sepovs^; a. s« imenuje tina rujava kolenina, izdelana 'z boljšega ameriškega bombaža. - Po tr.,k™j pranju postane snežno bela. V ral°f!> P A. & E. SKABERNE - Ljubljan«, Mestni trt Praktični Osnažimc stanovanje! Vse leto, zlasti pa v poletju, je treba s odpravljati razni mrčes. V omarah in po-sleljah je treba pogledati za molje, v posteljah še posebej za stenicami in bolhami. Molji se odpravijo z bencinom ali s kafro, raztopljeno v špiritu in terpentinu. j'a tudi petrolej je zelo učinkovit. Ko spravimo čez poletje kožuhovino in volneno zimsko obleko, denemo vmes v papirju ,.a-\ile a v petroleju namočene platnene cunje, ali tudi v kafrini raztopini namočene krpe. Za odpravo stenic je treba celo posteljo nesli na prosto, jo tam vzeti narazen in v vsako Špranjo vliti par kapljic petroleja. To izžene živalce iz skrivališč na površje in jih lahko uničimo. Potem popaiimo posteljo, da zamorimo zarod. Ko smo vse živalce uničili, pomijenio posteljo z lugom in ko se posuši, vlijemo vnovič petroleja v Špranje. Ce so .stenice tudi v zidnih špranjah, je treba sobo izprazniti, vrata in okna dobro zapreti in postaviti v sobo lonec žerjavico, na katero natresemo par perišč leče in žvepla. To jc ponoviti dva dni. Živalce pridejo iz skrivališč in jih lahko uničimo. Potem jo treba sobo prebeliti in kolikor sc da, zamašiti špranje. Bolhe odpravimo, če posteljo in sobna tla pomivamo z jesihom ali z vročo galu-iiovo vodo. Snažnost pa je vedno najboljše sredstvo zoper nečedni mrčes. Kako sc naj obnašam;) oh nevihti? Ob tassu nevihte bodimo kolikor mogoče v sredini sobe, proč od oken, vodovoda in dimnika, sploh prepiha. Ce smo na prostem (na polju, na travniku), ne smemo teči, ker liitra hoja dela veter. Pod drevesa ne smemo stopati, ker zaradi svoje višine vlečejo fclrelo nase. Od na samem stoječega dreveni se moramo oddaljiti vsaj 15 do 20 m, ker v tem obsegu vleče strelo nase; zato se tudi predaleč nikar ne oddaljimo od njega, ker bi bili potem mi najvišji predmet in bi uprav mi vlekli strelo nase. Zato je najbolje, če smo ob času nevihte na širni planjavi, da se uležemo na tla. Kovinasti predmeti: motike, vile, kose, celo okov na dežniku vlečejo strelo nase in se je že večkrat 1'iigodilo, da je treščalo baš v te stvari, ki jih jo kdo nesel čez ramo in ubilo tudi nje- iJgodno razvijajo. Zdi se, da bo žetev zelo uobra. Poljska dela so zaključena. Tobak be jc prvič okopaval. V drugi polovici meseca maja je bilo vreme večinoma deževno, vetrovno in hladno. Škod na polju ni ■posebnih. Stanje živine je povoljno. izbira Vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A- & E. SKABERNE Ljubljaaa, Mestni trg 10. ga. Če strela udari v hišo, a je ne užge, ampak le omami prebivalce in skoči v zemljo, se čuti žveplenast duh, ki je včasih tako močan, da se človek lahko zaduši; zato je prva pomoč za od strele omamljene dostikrat svež zrak. Odpreti je treba hitro okna in skušati omamljene spraviti k zavesti. Bolno cvetlice v lončkih. Če začno rože v lončkih hirati in bledeti, jc znamenje, da so bolne. Največkrat smo v takem slučaju pripravljeni, da jih pognojimo, kakor bi bilo to edino zdravilo zanje. In vendar je pri bolnih koreninah gnojenje najmanj na mestu in celo naravnost škodljivo. Kadar opazimo pri roži, da je začela hirati, poglejmo za vzrokom. Najprej zunaj, če je ne ujedajo uši ali gosenice. Potem pa tudi v lončku, če ni morebiti črv pri korenini, ali če korenine ne gnijejo. Gnile korenine ob-režimo toliko, kolikor je gnilega, potem pa presadimo v manjšo, ne v večjo posodo. Prevelika posoda bi nudila korenini preveč hrane in bi se roža preobjedla in bi zopet od tega hirala. Sredstva zoper črve in uši so bila pa že pred kratkim navedena na tem mestu. črvi v lesenih tleh. Lesni črvi pridejo iz tal ludi prav radi v pohištvo in narede veliko škodo. Najboljše sredstvo zoper lesne črve je, če kanemo nekaj kapljic forma-lina (lekarna, drožerija) v črvove luknjice. Če je pa že preveč lukenj, pa zdrgnemo z v petroleju namočeno cunjo kar cela tla. Oboino sredstvo večkrat! Vrtnarstvo. Sobice pripeka, vročina pritiska in v tem času nam poletna solata rada zdivja, to se pravi, gre v cvet in postane pernata. Najlepše izmed salai zaznamuj s količem. Druge, ki jih ne rabiš za seme, pa izruj in vrzi kokošem prešičem ali goveji živini. Škoda bi bilo, da ti solata, ki je nerabna, izsrka redilne snovi iz zemlje. Da boii imela za pezno poletje in jesen salato, nasej en-divijc na pripravljeno zrahljano gredico. Endivija se seje v drugi polovici meseca junija v presledkih 8—4 tednov, do srede meseca septembra. Endivija je zgodnja rumena in pozna zelena. Po obliki je kodrasta in široko listnata. Prvi je lepša, a druga je boljša. V treh tednih je nase-jana endivija godna za presaditev. Sadijo se sadike 30—40 cm narazen, na po salati, grahu ali drugi zgodnji zelenjadnici izpraznjeni in na novo zrahljano gredico. Ko se endivija široko razraste, jo je treba povezati radi tega, da postane notranje perje bledo in krhko. Povezovati se sme le v suhem vremenu in osušene sadike, ker v nasprotnem slučaju solata rada se-gnije. Razen povezovanja je priporočljivo tudi pokrivanje sadik s starimi vrečami. Seveda se mora to tudi zgoditi v lepem suhem vremenu. V treh tednih je povezana ali pokrita solata zbeljena in uporabna. Da se mora ob suši zalivati je samoobsebi umevno. Bele lilije. Kako ste lepol In kako močno, a prijetno dišite I A poleg lepote in duha imajo lilije mnogo zdravilnih svojstev. Lilijino olja je najboljše sredstvo proti opeklinam. Odcvele lilija poreži iu sicer celo steblo. Nareži na koščke, vloži v steklenice iial'j z dobrim laškim oljem, dobro zamaši in kuhaj na solncu mesec ali dva. Kuhati na solncu se pravi, postaviti ali privezati steklenico na tak prostor, kjer jo solnce cel dan obseva. Sveža zelena lilija prežene tudi prisad. Perje navezano na prisajeno rano izvleče prisad in uplakne steklino. Poleg teh zdravilnih lastnosti pa ima cvetje, perje in steblo lepoti Ino sredstvo v sebi. Ženske smo rade lepe, zato si preskrbimo po ceni tako sredstvo. Cvetje, perje in steblo namočimo v špirit in postavimo za mesec dni na solnce. Ta tekočina zdravi in Čisti kožo. Bulice in izpustljaji po obrazu hitro ozdravijo, če jih večkrat namažeš z lilijinim špiritom. V vodo, ki se umivaš, zlij par kapljic te tekočine in koža se bo ugladila in pobelila. Bele lilije se razmnožujejo z razdeljevanjem korenin čebulnic. Vsake štiri leta jih treba presaditi in razmnožiti. Presajajo in razmnožujejo se lahko takoj ko odeveto. Izkopi j i globoko in vzemi previdno strnjene čebule iz zemlie. Razdeli v posamezne korenine in posadi v pripravljeno gredico tako globoko, da je čebula popolnoma v zemlji. V tem času presajene lilije cveto drugo leto. Lilije so trajnice in prezime v zemlji. Zahtevajte takoj knjigo o moji novi ZMF^ UMETNOSTI HRANJENJA, -5*c ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. — Nočno potenje in kašelj prestane, telesna težina sc poveča ter po splošnem poapnenju olajša bolečine. Resni možje zdravniške znanosti potrdijo prednost moje metode ter jo radi priporočajo. Čimprej začnete k mojim načinom prehranjenja, tembolje bo za vas, Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste izčrpali mnogo koristnega znanja, ker bo moj založnik izdal vsega skupaj samo 10.000 komadov zastonj in razposlal. Pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati krogu srečnih dobitnikov tc knjige, Naslov: August Marzke - Berlin, WiImersdori, Bruchsalerstr. 5, Abtl. 869. SEMENSKO AJDO črno in sivo, najboljše graščinsko blago, in rdečo deteljo (inkarnatko) po 10 DIN M kilo, nudi Fran POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta itev. 36. 3274 --------------------- , Hazno. Pokvarjen otrok. 18 letni deček Marcel Bua-sing v Nancyju na Francoskem ie zvabil k sebi triletno deldico in jo je z bodalom umoril. Nnta se je svojega dejanja ustrašil in se je sam javil policiji. Kurja kiI!n v Ameriki je zapustila svoj« prenu že-uje v vrednosti 3 milijonov dinarjev psom. Zapisala je v oporoki: »Toli-Ko sem videla v življenju lažnivih prijateljev ua dveh r.ugali iu toliko pravih in zvestih prijateljev ua štirih nogah, da zapuščam vse, kar imam, nnj-zvestejšim živalim na svetu, psom.': j V ai« .to Toimpii« na Bene-kti uabmi denar revnim Selškim otrokom.. 107 let star jo doktor liatetead v Ameriki. Na njegov 107. rojstni dan je župan mesta Brecliea-ridge, k:er Halstead živi, ukazal, da mora vsa delo počivati 107 sok-tert in da morajo vsi zvon>>vi po cerkvah 107 krat zi:'.vo-nili. ?-tl..Li to tuli v naših ži;i>-nijskih knjigrti. V maihnrni čolnu okoli sveta. Anglež Gerb»ut se je podal iz Angleške čez Atlantski ocean n:i potc-vanje okoli svita. Potuje pa na majhnem čolnu, opremljenim z jaJrom. PriSel je že v Ne\v York, potem pa ob ameriški obali dol do Panamske ožine. S -daj ga čaka najtežji iM potovanja, pot po Velikem ali " Tihem oceanu, ael bo v Azijo, ob obrežju v Rdeče morje. skoz Sueški prekop v Sredozemsko morje in skoz Gibraitarsko cesto nazaj na Angleško. Pred potresom Tarne hiše so hiše iz ko\ ine To so videli pri hudem potresu v ameriSkem mestu San Franrisco leta 100«. Vse se je zrušilo, samo tiste hiše, ki 90 imele železne traverze, so ostale; želeeo se je samo upogni- y Dr. Ivan Pregelj: Deva zmagovita. Povest i/ naših dni (Dalje.) 11. Devica v boju. Ves teden je Jerajeva Ana zastonj oprezovala Pavleta in iskala prilike, da bi izvedla svoj lahkomiselni in hudobni načrt, katerega je bila zasnovala z romantično domišljijo ženske, a tudi preračunjeno kakor redkokateri moški. Da, Ana Jerajeva je znala misliti. A mislila ie samo iz žaljenega samoljubja in ne iz pameti. Pamet bi ji morala razodeti, česar ji ni znala slepa strast, da so namreč še ljudje, ki vestno in zvesto stoje za to, kar so obljubili. Dasi je dobro poznala Pavletovo slabost, je začela, ko Pavleta le ni bilo na izpregled, dvomiti, ali je res tolik slabič, da se bo dal preplehtati. Tudi se ji je usiljevala misel, da je morda Pavle izvedel za njen pogovor s Cirilom. V teh dvomih je sklenitu stvar pospešiti. Dogovorila na Brezjah. Dogovorili so se, da najamejo godca. Da bi stvar bila še slovosutejša, so sklenili vabiti z lepakom in vabili. Lepak je oskrbel z rdečim in modrim svinčnikom Ciril, vabila je napisala Ana: Vaše blagorodje. Uljudno se vabile na domačo veselico dne 12. avgusta v prostorih gostilne pri Jeraju. Godba, šaljiva pošta, prosta zabava, dekliški bazar, ples. Spoštovanjem. Vesel is ki odbor. Samo navidez je razposlala Ana nekaj teh vabil na lastne stroške. Namen ji ja bil, neprisiljeno privabiti Pavleta. Zato je napisala na Pavletovo vabilo še pripis izredno prijaznosti. »Kje hodiš, kje rajžaš, da nič več Te ni? Pridi gotovo! Čakala bom samo nate!!! Ana.s: Nedelja je prišla. Nestrpno je čakala deklica. Bilo je že po šo?tih zvečer, gostilna jo že živela večerno veselje. Hrup plešočih je postajal trpek, harmonika se je širokoustila v samih hitrih. Ana je slonela na hišnih vra.tih in si grizla prste. Komaj je cula ljubeznivosti, ki jih je šepetnil na njeno uho ta ali oni gost. Tedaj je planila. >Čakaš?<. je dejal nekdo posmehljivo za njo. Ozrla se je. Bil je Ciril. -Čakaš,r se je skoraj Ne, včeraj in dane«, Ciril.t »Pa vsaj vrni se!; »Bom videl.« Ciril je šel, se srečal 3 Pavletom, ki je prihajal po cesti in izmenjal nekaj navidezno prijaznih besed. Pavle pa je prišel pred Jeraja, Ana mu je viharno stopila naproti. Ura je šla žo v polnoč. Ana ln Pavle sta sedela v mali sobici. V sosedni večji je še zdaj pa zdaj za-krulila harmonika med pijano pesem opitih gostov. Previdno je pletla zavodnica svojo mrežo okoli raz-boljene in razdražene Pavletove duše, katero je bila prevzela pijača, pa še izzivalno, a sladko koketiranje domače hčerke. Zdaj mu jo bila posiregla s črno kavo, katero mu je nabriznila s konjakom. Nudila mu je piškotov. Ko sta bila za hip sama, jo vedela še drugo sladkost. Komu tega?« je vzela piškot v usta. »Meni,« jo rekel Pavle. »Vsakemu pol; a imam ga že med zobmi, išči, kolikor se dobiš.« In srečni, opijanjeni fant je šel s svojimi ustnicami za vabo med njenimi. Tedaj je vedela, da je njen. »Ti,« je rekla trenotno resno, »ko pojdete na Brezje, bi se Vam rada pridružila..1: »Daj se srček, daj,« je bil vesel. »Ah,« je vzdihnila deklica, »tako sem nocoj srečna.« Izvlekla jo od nekod pisano živ 6vilnat trak v slovenskih barvah in ga kakor igrajo ovijala fanta okrog komolca in žgolela: »Da bi ga nooosil faantie moj...« »Saj ga bo, če ga daš,i jo dejal veselo Pavle. . Nosil? Na klobuku? Tepček. Pesem je pesem,; je hihotala. Nenadoma je pogledala živo. »Pač! Nekje bi ga lahko nosil! Na praporm »Ga tudi l>o'n,« je velel Pavle, ne da je že premislil, aii sme tako poniževati svetinjo orlovske družine. Res, ali res, Pavle?« »Kes, Anica,« je bil še vnetejši Pavle. .Saj ti no bodo pustili,;; jc rekla Ana. »Pripnem ga skrivaj. Le ti in iaz bova vedeltu »Pojdi no, pri va > je za vsak posel po troje ljudi, Saj ti gotovo še povedali niso, kje hranijo prapor.? »To smešna. Seveda so. Saj imam šo sam kiju« do njega.« >Ključ, ali ga zapirate?*; »I, seveda.« »Pa imaš ključ?« »Tu je.: »Pojdi no,;, jo ogledovala ona ključ. »Ta ključ h prej meni izmaknil. Čakaj! So mi jo zdelo, boni kar štela.. Rožljala jo e> svojimi ključi, katero je imela liki velika krčmarica navezane na pasu, ki ji je ljubko visel na bokih. »Nič ti nisem izmaknil. Morda ti ga je kdo dru-gi...« je dciul Pavle. »Ali me imaš za tatu?« »Prej, ko sva plesala, ti si ga, le nič nc taji,« jo igrala deklica. »No, le po pravici povej. Za spomin si ga hotel morda? Saj imaš trak. Zdaj ti ni treba ključa, ki vrhu tega še ni od moje kambrice.« O, tistega bi pa ukral,: je zagorel v vinu in strasti Pavle. Tedaj ga je imela. Nič ni videl, da mu fi dala ključ, ki je bil njegovemu podoben. Tinti, ki j« ščitil prapor — pa ni bil... * * * S strašnim »mačkom« se jo prebudil pozno » jutro, vstal, se mnil in oblekel. Na tleh je ležal po-fiojen svilnat Anin trak. Pavle se je nevoljen sklonil ponj in ga skril v predal mize. Zasramoval se je domače dekle, ki je bila vstopila v sobo. Zmotila se j« bila, meneč, da je moral Pavlo pač že davno vstati, kakor je bil sicer vajen". Pavle je šel iz hiše. Sijajno lep dan je bil. Toda njemu se je zdelo soparno in težko. Šel je polagoma nizdol v vas. Sam ni vedel kam. Ko se je zavedel, J« stal pred Jerajem. »Le noter, lo noter, ljubi bolnik,« je planila Ana. na vrata. Opoldne je odhajal zdrav domov. I »Zdrav,« tako je mislil, >in zdaj je spet vse prav.t 1 A ni bilo prav. Ključ, katerega mu je bila Ana zvečer zamenjala, mu je zdaj sicer očitno vrnila. Prav nič hudega ni slutil, kaj je bila ukrenila med tem... Prišel je domov in so začudil, ko je videl »strica«, da se nekam nemirno suče okoli njega, giblje z ustnami, kakor bi hotel zdaj zdaj nekaj povedati, pa ne ve, kako. »No, kaj?« je vprašal Pavle, »samo mislil sem, mislil,« jo mlel dobrodušni človek. Pavle je segel v žep in izvlekel goldinar. »Nate!« je rekel, meneč, da »stric« rabi denarja. Toda »stric« je zares prestrašeno osupnil, solza mu je orosila oko. »Tega nisem mislil,« je jecljal. »Pa vzemite kar takole,« je postal Pavle vedrejši. »Ne, ne, ne,« je prosil striček. Tedaj mu je Pavle potisnil goldinar po sili v žep in se glasno smeje oddaljil naglo. Osuplo je strmel starček za njim, zibal z glavo in jeknil nato bolno: »Kako dober fant je. Pa niti besede nisem rekel, naj se varuje, da mu grozi nesreča.« Starček je solze poziiaje odtakal nekam po lazu. Še ta zadnji čas, ko je dva tedna premišljal, kako bi dovolj dostojno opozoril Pavleta o tem, kar je slišal na sejmu, ni imel toliko govorniškega daru, da bi se bil znal razodeti jasno in odločno... GONILNA JERMENA prvovrstne in neprekosljive trpcžnosti ter PRIMA VOSEK za mazanje jermenov, nudi po najnižji konkurenčni ceni tvrdka ČADEŽ & BRCAR — LJUBLJANA Kolodvorska uL 35. — Zahtevajte cenik in vzorcel Najuspešnejše sredstvo za refo domače živine (e brezdvomno lo, a zrušiti se ni moglo. Ravno tako se Je godilo pri drugih potresih. Najboljši dokaz zadnjih let je bil predlanski strašni potres na Japonskem, kjer so ostale le železno in železobetonske hišo. To so sedaj izkoristili prebivalci neke občine na Ogrskem, prizadete po zadnjem potresu. Koncem maja so šli stanovat v v železne hiše, ki se dajo po načrtu nekega ogrskega tovarnarja postaviti v desetih urah. »MASTIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4 Zoper obolenje prašičev" podajajte varstveno 1- do 2-krat na teden po eno malo žličko Sadnikarjevega zdravilnega praška! Kako rabiti v bolezni, js v navodilu. Vrečica 12 Din, če se pošlje denar v pismu naprej, sicer povzetje. Izdeluje in razpošilja samo lekarnar HOČEVAR, Vrhnika. — V zalogi tudi vsa zdravila za živino! NafbolJSI Hvalnl stroj je edino le Josip Petellnc-a znamke Orllzner In Adler za rodbino, obrt In Indualrljo Ljubljana bllio Pre5erno»aja „ , iponenllta, ob vodi Pouk v vezanju brazplaten, Večletna garancija. Delavnica ca popravila Na veliko Telefon 913 Na malo Najboljše dušičnato gnojilo repo, zelje in druge okopavine, je 0, kako prijetno! ft^S poizkusil ELSA-MILA v obliki steklenic. Feller-jeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu! Pri vporabi so jako štedljiva, radi tega pocenil Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijno-, tfliceri-novo-, boraksovo-, katranovo- in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 dinarjev pri lekarnarju EUGEN V. FELLER v STUBICI DONJI, Elsatrg 16, Hrvatsko. 7045 za korenje, V druga VINICARJA iščem na posestvo ob Savi. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Sava« št. 3933. Dobi se ga pri Kmetijski družbi v Ljubljani, pri Vinko Vabiču v Žalcu in pri Tonejcu v Mariboru. Navodila o pravilni uporabi tega in drugih umetnih gnojil se dobijo brezplačno od Poddelegacije Proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 16. najboljši in vendar najcenejši stroj za rodbino in obrt, Nadomestni deli za vse stroje. J- Goreč, Lfubljana, Palača Ljubljanske kreditne banke Najboljša kolesa najceneje. Vsakovrstne dele in opremo. Carini mlini prvovrstni, z lahkim pogonom, oauill milili preizkušenil Pišite takoj na RUDOLF RAVNIKAR, Rateče—Zidani most. MIKM^MMMM^M M. M. fl M M Ljudska posojilnica reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani §e pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega več- kratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kron. Dobrovol|a(H& Mka i iS. v zagrenil podružnica tjufolfana. flFIllRANI UVOD: Banke Ceho-slovafkih legij v Pragi z njenimi 21 podružnicami v Čehoslovaškl ter delniško glavnico od Ki 70,000.000 — ter rezerv, fondom od Ki 30,000.000 - ter vlogami nad Ki 800,000.000. Prevzema vloge na hranilne knjižice In na tekoie račune ter jih obrestuje kar najugodneje. Popolno vplačana del. glavnica Oin 5,000.000 — Rezerve Din 750.000' — Brzojav!: ..OOBROBfiNKfl" LJliBlJflNA. Telefona: 5 in 720. Obavlja vse bančne posle najkulantneje. Če potrebujete elektromotorje ali () če hočet izgraditi električne cen- Q 0 trale, obračajte se na: za Slovenijo o Selenburgova ul. 7 () Poset inženirja je brezplačno na () razpolago. ^ PflCP?"M naprodaj ca Kupljeniku pri Bledu, rUdCitvV obsegajoče: hišo, 4 gozdne parcele, travnike, niivc. Posejano 14 mernikov, pridela se 4U voz sena, redi 6 goved, 5 prešičev. Cena 75.COO Din. Več pri: vulgo Ledrar, Boh. Bala. D.'n poštnine prosto Belo platnu trpežno .Trst' m II Oin, mofno .Savn" 13 Din. Slovensko platno icelo moeno 16 Din, tire .Beograd' tkanine 17 Din, »elo fine tkanine rOorlcu-ua srajre 10 Diu, posebno fini netnrel fiiton 02 cm S2 i1 ■ O, raapoiilia veletrgovina R. Ster-meckl, Ce)l? ftt. 19. Ilustrirani ounitt r. čess 100f» slikami so pošlje vsakemu zastou j, vaorei 0Dotnoljuba<. Odgovorni urednik Josip Grošelj v Ljubljani. Tiska Jueoslovnnska tiskarna