leto LXXVM St. 174 cTRSDNurrvo ni uprava: ljubu aha, IZKLJUČNO zastopstvo aa oglase ta Krageetas unioito pubbucita fTALIANA S. NAMA ESCLUSIVA n: VNIONS hi pobbttcfta istente offensiva av-versaria \ ivno tcnaccnivnte contrastata dalle truppc* dell'Asse con vivaci contrattaochf. 4eri il nemJco na efrrtTuuto azloni dl bembardamento aoreo su Napoli e navale contro la eosta s^lernitana. Nota. L'incuraione su Napoii citata dal Bollettino odiemo, ha canisato tra la popo-lazione civile dieci morti e 63 feriti. Živahni protinapadi čet Osi Sovražnik je Izgubil pet letal poveljnistvo. Vojno poročilo Vrhovno ftt 1164: V severnem in srednjem odseku sicilj-skepa bojišča se čete Osi z živahnimi protinapadi vztrajno upirajo stalni sovražni ofenzivi. Včeraj je sovražnik izvršil akcije letalskega bombardiranja nad Neapljem in pomorskega obstreljevanja pri Salernu. Pomembna škoda v Neaplju, kjer so love" sestrelili 2 letali. 3 pa obrambno top- ******* General A m b r o s i o. * Pripomba: Letalski napad na Neapelj, ki ga navaja današnje poročilo, je med civilnim prebivalstvom povzročil 10 mrtvih in 63 ranjenih. Nemški Isvcl na SlcISiji Slockholm, 2. avg. s. Nekaj vtisa, je v LioncoTiu naredila vest. da so se močne skupine nemških letal pojavile na. sicilijski fronti in da so skupine Messers-hmidov na- padle za/vezniške čete. Zavezniški vojiki ao bili iznenađeni in so zamen j-li nemSka letala s svojimi in šele tedaj, ko so padle prve bombe, so se zavedli znvte. Hud udarec sovražnemu brodovju Berlin. 3. SVg. s. Na podlagi nadaljnjih vesti o nedeljskem napadu velike skup nc nemških bojnih letal na pristanišče v Palcrmu, ki ga omenja včerajšnje nemško vojno poročilo, za trjuje mednarodna obveščevalna agencija, da jc bila operacija hud udarce za bOvraŽoo bro-dervje. ki oskrbuje ameriške čete na Siciliji. Štiri sovražne prevozne ladje s skupno 23.000 tonami sc lahko ainatrajo za gotovo un:čene-nadaljuje ladje s 16.000 tonami pa »o bile poškodovane. Prva prc\czna edinica. ki je bila uničena, 6000tonski parnik s strelivom, je bil zadet v potno / bombo velikega kal bra. ki je bila vržena iz lcUila v prvem valu IctslsJcih napadalcev. Italijanska katsiiška akcija v službi imovine P3sl3nica parmskega škoSa, generalnega direktorja katoliške akcije v Italiji Rim, 2. avgr. s. Monsgj. Efas;o Colli, generalni direktor italijanske katoliške akcije, šk' f v Parmi, je poslal članek z naslednjo poslanico: V tej vrl i kc odgovornosti polni uri daje italijanska katoliška akcija, katere smoter je obramba pospeševanja krščanskega življenja in omike, eno samo zapoved: Nadaljujte svojo delo z zgledno poslušnostjo cerkvi in lojalno disciplino do oblasti. Italijanska "katoliška akcija mirna ničesar zanikati v svojem preteklem de- lu, temveč ima pravico veseliti sc krščansko zavest oblika ječega dela, ki je b lo opravljeno v teh letih in iz tega dela izhaja dolžnost in potreba po nadaljevanju in ojačenju v sedanjosti in v bodočnosti. Skrajna kočljivost trenutka nalaga članom italijanske katoliške akcije najtesnejšo zvezo s cerkvijo, najtrdnejšo strnjeno?t med seboj in najbolj živo zavest dolžnosti v edinem smotru, da tr umf ira Jezus Kristus, blagor cerkve in resnično in krščansko uspe vanje domovine. Ilssde zraete anglosaške propaganda N«*asistne asTgl3$a£ke nađe so obsojene na popoln neuspeh Rim. 2. avg. s. Komentira j' č obvestilo grled« tendenčnih vesti, kj jih sovražni radio razširja te dni. piše ^Piccolo« v svojem današnjem uvodniku: Anglosaški zavezniki delajo novo veliko zmoto. Kar se je zgodilo v lUIiji, je naša notranja stvar, čeprav je daljnosežna in splošnega pomena, netranja siv. t, ki nikakor ne slabi borbene vol^e države. Danes je patriotizem Italijanov postal bolj resnoben, bolj zavesten. Beseda Domovina je zopet dobila svoj notranji in globok po-men. List nato nadaljuje: Manever sovrsž-nika ni uspel. — Zaradi tega ni lahko obrabiti in premagati njegove ž'vce. ki so trdnejši ket kdaj prej. Ob dogodkih dne 25. julija Itivijani niso pozabili na dramatičnost ure. Ti dogodki so jih še bolj kategorično postavili pred lice stvarnosti. Sovražnik je v hisi. na Siciliji, vojna obvladuje kot popolna vladarica obzorje. To je za trenutek najneposrednejši pro- blem. Ali je mogoče nas zlomiti? Ne! Taka anglosaška upanja — o tem se bosta "Dcn-don in VVashington sreprie.l- — so preprosto neumna in obsojena v neuspeh. List takole zaključuje: Italija ostane neomajna na vs2»ko grožnjo, nedostopna do vsakega manevra živčne vojne. Zaraai tega je sovražna propaganda ponovno zgrešila cilj. Gre. to ponavljamo, za pojav nerazumevanja. Šanghaj. 3. avg. s. »Šanghaj Times* piše v uvodniku; Proglas generala Badoglia italijanskemu narodu dokazuje svetu, da se nova vlada popolnoma zaveda svoje odgovornosti in natančne narave svoje ogromne naloge. Od tega trenutka so se ponavljala zatrdila, da je Italija odločena braniti svoio zemljo in svojo čast. Ta odločnost Italijanov v zamotanosti tako obsežne spremembe je razblinila upanje sovražnika ki si je utvar jal. da se bo morala Italijanov zrušila. Udarna sposobnost romunske vofiie mornarice je zadala Sovjetom hude izgube Bukarešta. 2. avg. s. Rumunska mornarica, čeprav je 12-krat manjša kakor sovjetska na Črnem morju, je uspela v dveh letih težkih Ln srditih borb zaradi hrabrosti in sposobnosti svojih mož. ki so mnogi ■prišli iz italijanskih akademij. V poročilu admirala Balanesca se navaja, da je mlada rumunska mornarica doslej svobodno r>Iula po Črnem morju in zagotovila ptromet ter plovbo trgovinskih konvojev in branila narodne obale ter obale, ki so bile odvzete sovražniku. V celoti je obnovila oblast nad obmorskim Dunavom in zadala hude izgube sovjetski mornarici. V poročilu admirala Balanesca se naglasa, da je divizija rečne mornarice onemo- gočila sleherno akcijo sovjetskih ladij na Dunavu in je potopila 7 ruskh izvidniških ladij ter dve pomožni ladji in hudo poškodovala 2 monitorja, 2 izvidniški ladji in en pomožni parnik. Na Črnem morju je bilo notcpljenih po poročilu 10 sovjetskih nodmornic. križarka »Moskva« in ena 12.000-tonska prevozna ladja s strelivom, druge bojne edinice je smatrati za popolnoma uničene. Vojna mornarica je učinkovito zagotovila v teh dveh letih vojne tuđi Drot i letalsko obrambo ob obali Ustvarila je stalen in premakljiv sistem, ki se je izkazal za učinkovitega ter je pokazala tudi v tem svojo izredno izvetba-nost ter pogum svojega moštva. Švedska ladja zadela na mino SockhoJm, 2. avg. s. švedska cisternska ladja >Pegaz s 14.000 tonami je zadela na mino in se potopila v južnoafriških vodali. Posadko so nepoškodovano izkrcali v Dur-bajiu. Ameriške bombe na francosko civilno prebivalstvo Pariz, 2. avg. s. Ameriška letala, ki so letela nad okrožji Seine in Marne, so vrgla bombe na grad Quincy in na neko središče narodne pomoči za pariško področje. Osem otrok je bilo ubitih. 15 ranjenih. Eskadre anglo-ameriških letal so ponovno bombardirale razne kraje v Severni Frrmciji. zlasti Lille. Saint Omer in Abbeville. Med civilnim prebivalstvom so bile žrtve. Zavrnjen napad na nemiki konvoj Berlin. 2. avg. s. Mednarodni obveščevalni urad objavlja, da je skupina angleških torpednih letal in bombnikov danes popoldne napadla neki nemški konvoj vzhodno od Texela. Po dosedanjih vesteh je bilo najmanj 8 napadajočih letal zrušenih. Sabotaža v Gibraltar}« Lizbona, i. avg. s. Po vesteh iz Londona so aretirali nekega človeka, ki je zanetil nožar v nekem odseku gibraltarske luke, kjer so bila skladišča goriva. »>.........»«..........MIHI ........I Poravnal fln prej f Uspešni nemški napad na bojišču pri Miusu Sovjetski napadi pri Orla odbiti — Nemška letala so uničila 6 vlakov In t oklepni vlak Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. avg. Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Lastni napad na fronti ob Miusu je prinesel nadaljnjo pridobitev ozemlja. Dosežena in v napadu zavzeta je bila obvladujoča postojanka. Sovjetske čete so utrpele posebno hude izgube moštva in vojnega blaga. Južnozapadno od Orla so bili krvavo odbiti z uničenjem številnih oklopnih voz sovjetski napadi, ki so bili podvzeti z močnimi oklopnimi in letalskimi silami. Letalstvo je izvedlo z oddelki bojnih letal tn letal za bližnje polete napade na težiščih bojev. Zadetih je bilo 6 transportnih vlakov in en oklopni vlak. Na fronti pri Kanclalak&i so nemški grenadirji v neprehodnem pragozdu zaustavili dva sovražna bataljona in jih razprti U. Na sicilski fronti so nadaljevali Britanci in Američani svoje napade zlasti v srednjem odseku. Vsi poskusi za prodor so se izjalovili oh odločnem odporu naših čet s težkimi izgubami sovražn ka. S presenetljivim protinapadom je prešlo važno gorato ozemlje zepet v nafto posest. Nemška brza vojna letala so potopila v pristanišču Paiermo municija ki parnik s 5000 tonami, 8 nadaljnjih velikih transportnih ladij je bilo težko poškodovanih. Na pristaniškem področju so nastali požari. Nemški lovci in protiletalsko topn-štvo so uničili včeraj nad italijansko obalo 6 sovražnih letal, protiletalsko topništvo vojne mornarice pa 1 letalo. Dne 1. avgusta je poskusil oodelek ameriških bombnFkov, sest o ječ iz okoli 125 rimot ornih letal, izvesti strnjen napad na romunsko petrolejsko ozemlje. Nemško-ru-rounske letalske obrambne sile so nastopile pravočasno in ga tako uspešno razhl-I«\ da je samo 60 do 70 letal moglo Izvesti raztrgan napad. Izmed teh je bilo sestreljenih 36 štlrimotornih bombnikov. Mnogo nadaljnjih je bilo tako težko poškodovanih, da je bilo mnogo gotovo izgubljenih r.a dolgom povratnem poletu preko morja. Povzročena škoda na napadenem ozemlju nI znatna. Nad nemškim ozentljem Rajha ni bilo bojnega delovarja. Nad Atlantikom je bil daleč nad visokim morjem sestreljen v boju velik sovražni hidroplan. Srdite borbe okrog Orla Sloviti s&vfetski napadi so htii kljub veliki premđči sovražnika zadržani Berlin, 3. avg. s. O po-teku operacij i'a vzhodni fronti javlja me«Inardna obve&Se- vnlna agencija, da fe Sovjeti po nekaj >1-mora, sprožli včerai moćan napad prou južnozpadnemu krilu nemške obrambne' postrojitve- ki se šri c-krog Orla. Mcč.'e skupine pehote jn sovražnih tanke v so se zagfanjrle ves dpn proti obrambnim Crtam z cč'tnim namenom prodreti do BrjansKu in cdrezatl zveze nemškem četam, ki so p--str-jene vzhcd"o 'n severno v o:'seku Orla. Ob skerej trepski vroč ni so se razvijale najhujše horbe z menja "očirui se do-gocb:, ob zaključku katerih je branilcem navzlic številčni premoči boljševiltov uspelo prevladovat na vsej Črti. Sovražni krajevni vlcr j? bil odstranjen še isti več:r. ne da bi bilo potrebno upe rab", ti takoj prihitele rezerve. Na severrem krilu odseki pri Orlu in sicer na področju Karačeva so -kup'ne nemških strmogl.avc«v in h letal b -mbardlrr.le s stotinam: bomb zb:- raliSča sovražne pehote Ln tanlccn- ter taio v kali zatrle sleherni pcjzkus bol^ševtkov za napad. Tudi na pocrocjtd Bolhov-i -e nemško letalstvo učir kovito poseglo v b~a-be na kopnem. Po pdločnem protinapadi na ekrajnj severni tečki crelskcga odseka, je nekaj nemš!: h oddelkov glob-ko prodrlo v sovjetske crte :n zadalo sovražniku najbolj krvave izgube. 141 S3vjet«kih tankov uničenih Berlin, 2. avg. s. Med cbiambnimi napadi in borbe mi, ki so bile včeiaj na vzhodni fronti, so nemlke čete uničile 144 sovjetskih tankov. Prizorišče biiHce pn 6r2?j Orel (Izgovori Arjol). piše »Kolnische Zeitung«. je ruska beseda in p:mc:i »orel«. Mesto le-i Ustanovije~o jo bil'* z.a Kate.rine Vel.ke ki je nrtvar la teta 1770. kakšen tucat nov ii upravnh sred Sč. Tedaj je p'st?'o mestece Orel središče gtibrmije. Kraj, ki je bil v začetku našel o dobro situhanega plemstva, se je naglo r.-zvijal. za kar je imei vse potrebne pege 'c. Leži namreč v središču razprostranjenega ozemlja, ki je V svojem vzhodnem delu pegozdeno ter 're.a zelo ro !cvit.-o zemlja. V gozdovjh e mnego d-vjačine. njive pa rode iz več'no žito. Ras-vita je tudi živinoreja, posebno konjereja. Konji so pctomc: arabskih pre-imkov ter so si kot dirkači stekli svetovno slavo. Tolstoj in Turgenjcv večkrat opisujeta crel-ske konje ter j:m pojeta velike hvalo. Orel je bil dolgo časa t.pčna provinca kjer r/so trpeli ne Zidov ne drugih tujcev Trgovina z zemljišči je cvetela, trgovci so bogateli, kmetern pa je šla bolj trda v življenju, lnczemci. ki so v preteklih časih obiskali to področje, se n so mogli nikdar načuditi, kako velika jc razlika med ze.ii-ljo, ki tako ob Ino redi vse pridelke, in med k.neti, k: cbdelujejo zemljo. Pa ne samo kmetje, tudi veliki posestniki so vedno tožili da j"m v gmotnem pogledu ni d d. bro in da se morajo zadolževati. Ovel je veljal zi važro trgovnsko sreiiSče z ž:-trm. cvetela pa je tud; industrija zlas.i tekstilna in usnjarska, v zadnjem času ca tudi oboroževalna. Orel je imel ob začetku sedanega stoletja kemaj 81.000 prebivalcev, leta 1939. pa je njegovo prebivalstvo po sovjetski sta-tistki naraclo na 110 000 duš. V novejšem času se je Orel iz kmečkega mesta čedalje bolj razvijal v meščansko naselbine. Toda še boli kakor mesto Orel samo kažejo l--dustri ski značaj kraji v njegovi neposre i-ni okolici. V estalem je nud lo poJ,':i: c koli Orla v nadaljevanju ruske politike ».a člcvešk: rezervoar, ki je pomagal kolen z -rati SibriH) in srednjo Az jo, ter je dajal tuo: tehtne prispevke za izpopolnitev vrzoii v rdeči vojski. St?3fe?£ne ls«!«t:e Sevfetov Berlin, 2. avg. s. Mednarodna covc-tčevalna agenc ja doznava, da so bile izgube 6ovražn ki včeraj znatno večje kakor v prejšnjih dneh. čeprav so merali bolj^eviki zarad« izredno visokih izgub opustiti ofenzivno delovanje ali pa upcrabljatj omejene sile. Boljše v ki so izgubili v celot? včeraj 237 tankov. Leta'«tvo in nemška protiletalska obramba sta sestrelili 81 letal. Doznava se nadalje, da so nemiki oddelki v zadnjih dneh očistili področje iMiusa »n zajeli 9000 sovražnikov. Ob tej priliki je bi»o unče-nih ali zajetih 72 tankov, v.6 ha vb c 213 protiletalskih topov. 371 strojnic, okrog 100 motornih sredstev in številno pehotno orožje. Obsegu tega plena ustreza število mrtvih, ki jih je sovražnik pustil na bojišču in ki je izredno visoko. Smrjeti M izgubili doslej tfmpoo žc nad saurao tantoov Berlin. 2. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da predstavlja uničenje 7.000 sovjetskih tankov, ki so Jih nemške oborožene sile med 5. in 30. julijem uničile, odstotek irgub kakršen še ni bil nikoli dosežen v borbah na vzhodni fronti na sovjetski ^t-ani. S tem številom preka.sa število tankov, ki so j:h Sovjeti izgubili od pri čet k a vojne. 50.000. žrtvr.m ni~o dosegli zaželje-ne^a cilja Prrl n. 2. ave. s. V dopolnilo današnjega vojnega r točila nemških oborožen h sil do-7r.?\a nemška p«;luradna agencija naslednje: Zc sk Taj štiri tedne napadajo boljševifke mn-žice ne m: ko p:"»r: prev. ("'c narede zdaj boljseviski pristojni organi vojno bilanco o prv h rtirih tednih SVOJe r<^ctnc ofcnzi\e bodo u«>t;;v:li. da sn b;lc vse žrtve ljudi in vojnih potrebščin doslej zaman Takfj Zii/eleni proboj 2(Hi0km dol«ie fmnte ni bil dosežen n-A n ibenem kraiu in nevtralizirani so b li celo nepomembni vdori, k' sn tu pa tam nastali. Zm'či! ro je dejstvo, da govori celo anj^c^ka no'nra Ira agencija o stacionarnem značaju b:tkc na podočju Orla. o čemer ie sklepati da Sovjet" nLso dr^egli s\ojih voja:kih ciljev. I^Ivaf?le. ki i5c sstalo Madrid, 2 avn. s. Dopisnik madriilskeca Ista "AHCi« iz Berlina peroča. da ni opaziti med !ic!.,:km prebhmlstvoni nobene sledi moralnega pretres«, /aradi ane!c:ko-amerišk h 'etalsk h napadov Nemci odgovarjajo na te udarce z moškim zadržanjem. Prcna;air> svojo usodo z nemškim ponosom. Berlinski dor*:snik 1'sta »Arr ba« piše da fln lcta'ski napad: na Hamburg prav t:\k-. nev:rni za London kakor za H -':n I/^;\:?njc ncrp:kc^a naro>Ja. ki ie po je zapuščal Carigrad in odhaja! v R m. je Ciua rigba novinarjem izjavi!, da bi-*ta njegovo bodeče delmanje in dele objavlja se obnavlja položaj generalnega tajnika v zunanjem ministrstvu. Na ta položaj je bil pozvan K. veleposlanik Augu-slo Rcsso. ELkfc. Avgusto Rossso se je rodil v Trom-zani 23. decembra 1885. Imenovan je bil 27. aprila 1910 za poslanskega at.seia in je Služboval V WaShmgtonU1 Petrogradu in Berlinu. Leta 1913. je bil premeščen \ r.jm ter je služil v vladah ministrov San Gm-liana in Sonnina. Kot prostovoljec se je udeležil vojne 1915 16 v činu konjeniškega poročnika. Od leta 1917 do 1919 je bil tajnik v Oslu in nato v Atenah, svetnik pa v Washingtonu in Londonu. Kot izredni odposlanec in opolnomoceni minister je služil od 1. februarja 1927 v ministrstvu kot Sef urada Društva narodov in delegat italijanske vlade v svetu Društva narodov. Bii je nato član italijanske de-legaeiie v Društva narodov ter ekspert italijanske delegacije na mednarodni konferenci zr* reparacijo V H;.agu ter na pomorski konferenci v Londonu. Bil je generalni tajnik italijanske delegacije na razorožitveni konferenci ter delegat na konferenci za izvajanje Hoovrovesa predloga v Londonu. V YVa>hingtonu je bil nato veleposlanik leta 1932, nakar je b;l premeščen v Moskvo, kjer je bil do leta 193n. Od septembra 1942 je bil na razpolago ministrstva. Podreditev agentov Javne vara s s ti vojaški cblasti Rim, 2. avg. s. Uradni Ust objavlja naslednji dekret z datumom 31. julija 1943. ki stopi jutri v veljavo: Cl^n 1. Zbor agentov javne varnosti spada pod notranje ministrstvo in pripada oboroženim silam države in silam, ki so v službi javne varnosti skupno s Kr. karabinjerji. Na uniformah nosi peterokrako zvezdo. Clcn 2. Člani zbora agentov javne varnosti so podvrženi za vsa dejanja, predvidena oo vojaškem kazenskem zakonu v mirti in v vojni, kaznim, ki jih ta zakon določa in vojaškemu sodstvu. Izredni komisar tastansve za avtorsko pravo Rim, 2. avg. s. Predsednik italijrnaks ustanove za avtorsko pravo Giorgio Maria Sin Giorgi je odstopil. Z dekretom, ki m objavlja, je bil imenovan za izrednega komisarja ustanove dr. Vicenzo Rogari. generalni direktor finančnega ministrstva. Izredni komisar za tisk Rim, 2 iivg\ s. Z odredbo, ki se Objavlja, je minister z \ ljudsko kulturo 'menov.U novinarja Santija Savartna za izrednega komisaija ustanove za t*sk. Predsednik narodnega združenja bojevnikov odstopil Rim. 2. avg. s. Imetnik zlate kolajne prof. dr. Amilcare Rc*ssi, je podal ostavko na položaj predsednika narodnega združenja bojevnikov. Njegoš odstop je bil sprejet. Velikodušen dar Kreditnega zavoda italijanskih hranilnic Rim, 2. avg. s. Upravni svet kreditnega zavoda italijanskih hranilnic je poslal Eksc. šefu vlade 500.000 lir za dobrodelne namene. Šef vlade je določil vsoto za prizadete ob sovražnih letalskih napadih. Preiskava o potopitvi Švedske podmornice „Ulvenw Stockhotm. 2. avg. s. Začela ar je preiskava z" radi potopitve podmornice >U1-vent. Člani komisije so pregledali notranjost podmornice, iz katere 9» potegnili 32 trupel. Ugotovljeno je bilo. da se je podmornica takoj potopila po eksploziji, ko Je podmornica zadela na mino. Vsi čTani posadke so bili takoj mrtvi. L€ts!sfti napad na romunsko petrolejko področje v Plcestiju Sestreljenih je bilo 36 ameriških itirlmotomih bombnik8v 66 amerltkih letalcev ujetih Bukarešta, 3. avg. s. Uradno poročilo javlja: Dne 1 avgoista je skupina oki-og 125 amciiških Stirimotorn kov napadala od 13. do 16. ure petrolejsko podre*je. Po zaslugi rurnunske in nemške obrambe j* mogel samo del teh letal doseči področje, ker jo bila povzročena Skoda, ki bo naknadno cbjavi jeca. Bilo je 143 ranjenih in 116 mitvih Od teh je bilo 60 mrtvih in 60 ranjenih med kaznenci kaznilnice v Ploe-stiju, ko je goreče ameriško letalo oadlo na streho kaznilnice. Sestreljenih je' bilo 36 letal, zajetih pa dcslej 66 amerid&h letalcev. Bukarešta, 3. avg. a Kralj Mihael L. kraljica mati Helena, maršal Antonescu fn ministrski predsednik Mihael Antonescu so včeraj obiskali kraj, ki je bil prizadet z napadom ameri&ih letal, ter se zanimali za ranjence in nastalo škodo. Prebivalstvo jih je sprejelo s gorečimi manifestacijami simpatije in patriotizma 26 ameriških Bukarešta. 2. avg. s. Akcija ameriških bombnikov proti rumunskemu petrolej-skemu področju je naletela na močno reakcijo lovcev in protiletalskega topništva. Rumunske in nemške obrambne sile so sestrelile 26 bombnikov. Sovražnik je izgubil nad 250 mož letalskega osebja. 00 ameriških letalcev, ki so se vtsK s padali iz svojih gorečih letal, je bilo ujetih. Stran 2 »SEOVENSC! NAROD«. 174 Tudi v juliju je bil nepremičninski trg razgiban V prvih i« dneh Je bUo v|>iimilli 14 sprememb nepremič- Ljubljana, 3. avgusta. V zadetku julija, to je od 1. do 10., so bile vpisane v zemljiško knjigo naslednje spremembe nepremičninske lastnine: lvana Kunsteljeva. zasebnica z Gline, je prodala Alojziju KunMUu. posestniku na Glincah. gozdno parcelo v kat. obč. Glincah v izmeri 11.203 kv. m za 7000 lir. Angela Zd^šarjeva. posestnica na Viču. je prodala Francu K odeli, posestniku in trgovcu v LepodvorskF ulici, dve travniški parceli v kat. obč. Viču v skupni izmeri 11.678 k v. m za 10.700 lir. Oskar Kosler. veleposestnik na Ortne-ku. je prodal Ani Korenčičevi, posestnici v Brestu, v kat. obč. Tornišlju dve njivski parceli v skupni izmeri 7086 kv. m in tri-do=etino potne parcele za 4091.46 lir. Frane Mikuž, jetniški paznik in posest-niv v Bohoričevi ulici, je prodal Francu in Mariji Maček, zasebnikoma iz Bohoričeve ulice, stavbišče v kat. obč. Sv. Petra predmestju II. del v izmeri 23 k v. m za 9600 lir. Marija Zajčeva. poseft.nica na Vodnikovi cesti, je prodala Josipu Dolencu, trgovcu na Sv. Petra cesti in njegovi ženi Bozeni =tanovan.i=ko hišo z dvoriščem in vrtr- v kat. obč. Sp. Šiški (Vodnikova ee a ino.000 lir. Jera Svi ova. Dosestnica v Slapah. je prodala K,.*u Svetku. po?estniku v Devici Mariji v Po'i u njivsko parcelo v kat. obč. Dev. Mariji v Polju za 3000 lir. Parcela meri 815 kv. m. Frančiška £elk©, pose^^ica v Udmatski ulici je prodala Av*ruc j JJ-nderju. šolskemu i olju iz C .iške ulice, hišo št. 7 in h orišče v kat. obč. Udmatu za 37.000 lir. Fini Gundova. posestnica na Starem trgu, je prodala Almi in Karmen Sever- JevL ki stanujeta na Marijinem trgu. zemljiško parcelo v kat. ob. Zgornji Šiški v izmeri 1226 kv. m za 85.820 din (pogodba je bila sklenjena že junija 1940). Ana Prešeren, posestnica na Glincah, je prodala zakoncema Alojziju Sedeju, čevljarskemu mojstru in njegovi ženi Alojziji, posestnici na Glincah. stavbno parcelo s hišo in dvoriščem na Glincah XVII 6. preje del hiše št. 212. v kat. obč. Viču 7-a 35.000 din (pogodba je bila sklenjena decembra 1930). J Tončka Lesbaoherjeva, vdova Bajtova. j posestnica v Rožni dolini cesta II. je prodala Vladovki Bahovčcvi. trgovki v Tav- • carjevi ulici, polovico njivske parcele v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 1155 k v. j m za 15.000 lir. Mirko Befihar. trgovec v Ciril Metodovi i ulici, ie prodal svoji svakinji Alojziji Ve-: lepieevi, trgovki, parcelo s hišico št. 38 j z dvoriščem in trvnikom v kat. obč. Zgor-j nji Šiški za 20.000 lir. Bogomil I atur. profesor in posestnik na Vr?nj poti. je prodal Amaliji KOzarjevi. trgovčevi ženi iz Črnomlja, njivsko parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 764 kv. m za 68.000 lir. Ciril Majcen, k::varnar v TrstenJakovi ulici, je proda! Francu Borku, trgovcu v Črnomlju, parcelo v kat. obč. Zgornji Šiški v izmeri 490 kv. m za 49.000 lir. Marija Semrajeeva. posestnica v Jaršah, je prodala .lakobu in Mariji Hoče-varjevi iz Jarš parcelo v kat. obč. Stoži-cah v izmeri 559 k v. m za 6000 din. (Pogodba je bila sklenjena že 1. 1940.) Posestnika Franc Karpe z Zaloške ceste in Jakob Škraba iz Crne vasi sta sklenila menjalno pogodbo. Karpe je odstopil Skrabi dve parceli v kat. obč. Trnovskem predmestju v izmeri 8430 kv. m. Škraba pa K.arpetu dve parceli v isti kat. obč. v izmeri 8430 lev. m. Vrednost žemljic je bila ocenjena na 2.500 din. (Pogodba je bila sklenjena že novembra 1938.) Razen nepremičninskih prodaj je bilo vpisanih v prvi tretjini julija tudi nekaj izbrisov zastavnih pravic ali hipotek. Izredno malo Pa je bilo vpisanih novih posojil in še ta so manjši zneski. Tudi poplačana posojila ne dosegajo posebno visokih zneskov, vsaj ne v sedanji vrednosti. Najvišja plačana hipoteka je znašala 140.000 din. Znebil se jo je nek posestnik na Glincah. Neka posestnica v Stožicah je poplačala 53.000 din posojila, nek posestnik iz Most 70.000 din. ne;- posestnik iz Pleteršnikove ulice 60.000 din itd. Življenje v nrostorih okrožnega sodišča je še vedno boli mlačno. Dopusti osebja še trajajo. Nekoliko živahneje bo ta teden v razpravni dvorani okrožnega sodišča št. 79. Razpisnih je 6 razprav, ki se bodo zvrstile v torek, sredo in četrtek. DNEVNE VESTI _ Iz »Sluzbenegn li^ta«. -.»Službeni Ust ra Ljubljansko pokrajino*, kos 61.. z dne 31. julija 1943 objavlja odločbe Visokega komisarja: izmena predsednika Posvetovalne komisije za. dokončno odločitev glede valutnih pi-ekrškov. izmena, člana Posvetovalne komisije za dokončno odločitev glede valutnih prekrškov in imenovanje komisarja za ohianitev gospodarstva Zveze bojevniških fašijev in njenih ustanov. — Apostolski delegat je posetil uji*tniska t»tK»risča v Ameriki. Mons. Giovanni Cico-gnanj. apostolski delegat v Združenih državah ameriških, je nedrmo posetil ujet-niSk?. taborišča v pokrajinah Missouri ter Georgia. kjer so nastanjeni italijanski vojni ujetniki, ter ujetniška taborišča v pokrajini Tennessee. kjer so nastanjeni nemški vojni ujetniki. Apostolski delegat je številne v>jne ujetnike tudi birmal. Izročil jim je papeževa darila, predvsem glasbila in knjige. — Novinarska vest. Ravnateljstvo znanega milanskega dnevnika »Corriere della Sera«: je prevzel Ettore Jani. — Smrt znanega novinarja. Iz Rima poročajo: Ob nedavnem bombardiranju Bologne je umrl pod ruševinami hotela Brun v Rimu in tudi drugod dobro znani italijanski novinar dr. Pio Gardenghi. Pokojnik je deloval tudi kot pisatelj. — Iz trgovinskega registra. Jugosloven-ska nemačka importna in eksportna družba z o z.: Na občnem zboru dne 1. julija 1943. se je izpremenila družbena pogedba v točki »prviče Besedilo firme odslej: Trgovska družba za blagovni promet družba z o. z. — Sin G. Raicevicha je p.*^cl na bojišču. Iz Rima. poročajo: Na bojišču je padel dr. G. Raicevich. sin znanega bivšega rokoborskega prvaka G. Raicevicha. Pokojnik je bil poročnik zdravnik in jo bil pod orožjem od pričetka vojnih sovražnosti. — Italijanski filmi na Slovaškem. V prvem polletju 1943 je >ilo predvajanih na S^ovasi em deset italij-u'c* h filmov. Ki so Jih prvič V slovaških Bra tisi a vi. kinoerled^ li- vrteli šcih. predvsem v — Tri Fabbrt.jeve komedije. Odrska skupina rimskega gledališča Viir:no. ki jo vodi Sergij Tofano. je nedavno uprizorila Fabbrijevo komedijo Sončna knjigama«. Fabbri je nadalje končal veseloigro »Mržnja , zaključuje svoje tretje novo odrsko delo ^Izgubljeni sin . V slednjem bo znani svetopisemski motiv sodobno obdelan. — Roman L\ Mezzabotte bodo filmali. V okviru >Scalere bodo filmali znani roman že skeraj pozabljenega pisatelja in novinarja Ernesta Mezzabotta Beneške svinčene ječe<. — Na triestin^ki univerzi ie bilo vpisanih v šolskem letu 1942-43 24^7 slušateljev in sluša tel jic. — Baritonih Galeffi je živ. Ob nedavnem : ta Iskem n .] a-i;. n;i N •::!»•!.i je »•>[! » h njen Zlianj italijanski baritenist Ka-rel Galeffi. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Menili so, da je mrtev in so ga prenesli v mrtvašnico. Toda Galeffi je zbral vse svoje moči. da je lahko vzkliknil: Jaz sem živ. Spravili so ga v bolnišnico Pace, kjer je čez nekaj dni okreval. — Umrl je Artur Vella. Iz Rima poročajo: Tukaj je umrl po daljši bolezni Artur Vella, ki je bil socialistični poslanec v rimskem parlamentu od 1919 do 1925. Doživel je starost 58 let. Po rodu je bil iz Calta-girona. IZ LJUBLJANE —lj Nov višek letošnje vročine. Lepo vreme t a dalje, vročina se stopnjuje. Vče-j bilo že v dopoldanskih urah zelo vi. \ popoldne pa je vročina dosegla nov letošnji višek. Topi ner je včeraj pokazal največ 31.2 C. Ponoči se je precej ohladilo in je dajiašnji minimum nižji, kakor je bil včerajšnji. Včeraj so zabeležili 162" C. danes pa 15.4° C. Kaže, da je z začetkom avgusta pritisnil nad naše kraje vročinski val. Lepo. vroče vreme b> verjetno še trajalo, saj je zračni piitisk zelo visok. Na vrtovih se vročina že občuti. Nežna povrt- LlUBLlANSkl kl KJEM AT0CPAPI KINO SLOGA Z7-J Na splošno *eljo predvajamo le enkrat film o srečnem atvljeoju m tragičnem koncu slovite pevke Maria Malibran Sijajni igralci: Marija Cebot&ri, RoSmmio Brazd, Renato Cteiente* Arije iz oper Rossinija in Bellin:ja Predstave ob: 14., 16. in 18. uri KINO UNION Telefon 22-21 Zabaven švedski film iz življenja današnje šolske mladine in njenih učiteljev Učitelj glasbe V glavnih vlogah: Adolf Jatar in in Alice Nelson Predstave ob: 16.30 in 18.30 KINO MATICA Telefon 22-41 Vesela pustolovščina mlade plesalke Jazz, smučanje in razkošne plesne revije 2elim si ljubezni V glavnih vlogah: Marika Ročk, Viktor Staal, Madv Rani Predstave ob 16. in 18.30 uri nina je potrebna zalivanj«, odpornejša zelenjava in soeivje pa. se lepo razvijata. —lj Zaradi nameravane regulacije potoka 3Ios»teea. od mostu na Koseški cesti do izliva v Pržanec bo krarjevni ogled in razprava v soboto. 7. avgusta ter se sestane komisija in udeleženci ob 9. pri mostu čez Mostec na Koseški cesti. Načrti so do tega dneva razgrnjeni v pravnem odseku mestnega tehničnega oddelka, soba št. 32, v Kresiji na Na-brežju 20. septembra med dopoldanskimi uraxinimi urami- Interesente in mejaše vabimo, naj svoje ugovore in pomisleke prijavijo pra\-nemu odseku mestnega tehničnega oddelka ali pa reajkasnejc pri razpravi vodji komisije, ker poznejših ugovorov ne bo mogoče upoštevati ter bi bilo prošnji ugodeno in izdano dovoljenje kot ne bi bilo nobenega ugovora. —lj Za onemoglo in stare Ljubljančan t-v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je tvrdka »Daj.dam« podarila 200 lir v počasi i te V spomina pok. gosp. Janezi Skubica. Mestno županstvo izrek?.) dobrotnici najtoplejšo zahvalo tudi v imen« podpiranih. —lj Nesreče. Hemia Jakičeva, 151etna hči posestnika iz Velikih Lašč, je padla z drevesa in si zlomila desnico. Anton Lesko vec. 74letni posestnik na Vrhniki, je padel pod voz in dobil notranje poškodbe. Janez Svetek. llletni zidarjev sin iz Slivnice, je padel s kozolca in si zlomil d<*-snico. Jakob Andrejka. 401etni delavec iz Ljubljane, je padel z lestve in si poškodoval desnico. Marija Permetova, SOletna* zasebnica iz Ljubljanp. je padla po stopnicah in si zlomila levico. Valentina Ogr> nova. 121etna hči posestnika na Vrhniki, je padla s kolesa in pj poškodoval« desno n.-vgo Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubi anski splošni bolnici. Iz Hrvatske — Nastopna avdijenca hrvatskega po«d&- niUa v Bulimpefttj. Državni upravitelj Hor- thy je sprejel v soboto teden v nastopni avdijenci novega hrv tekega poslanika dr. VTadimirjo Koš ka in ga piidržal na dvoru deblih 20 minut. Hrvatski poslanik je predstavil diž vnemu upravitelju člane svojeg*, spremstva poslaniškega svetnika dr. Alfreda barona Rukavino in vojaškega atašeja p Ikovnika Drcgotma Krivačiča. — Pomočnik predhodnika vlado v Dalmaciji. Na podroi-ju velike ^.upe Cetina se je mudil več dni pomočnik predsednika vlade vitez dr. Vekoslav Vrančić. Najprej je posvti! Makarsko, potem pa Omiš. odkoder je odpotoval v neretvansko pokrajini*. Povsod so ga navdušeno sprejeli. — Prve delnice Državne banke. Pred sednik Državne hrvatske banke je pozval prebivalstvo, naj podpiše delnic--* Državna banke. Glavnica znaša 300 milijonov kun. Delnice so pa po 5.000 kun nommale. Podpisovanje bo trajalo od 1. do 14. avgusta. — 210.343 zavarovanih delavcev. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je objavil statistične podatke o zavarovancih v aprilu. Vseh zavarovancev je bilo na Hrvatskem 210.343. od teh okrog 70°o moških, vštetih je tudi okrog 16.000 Merkurjevih zavarovancev. — Bolgarske ure v hrvatskem radiu. V sredo so se pričele v hrvatskem radiu redne bolgarske ure. ki bodo vsak drugi, torek ob 18.30. Za otvoritveno uro si je izbral bolgarski poslanik Jordan Mečkarov predavanje o bolgarski zgodovini. prrilicrtnUta in Stana feMnMje Visoki komisar za Ljubljanske pokrajino je glede na naredbo z dne 18. avgusta 1942; štev. 164, in na odločbo z dne 15. septcrnbr.i 1942. St. Oo. od ločil: Namesto dr. Arnalda Pizzija še inenuie za predsednika Posvetovalne komis je /a dokončno odločitev glede valutnih prekrškov po čl. 1 naredbe z dne 18. avgusta 1942. £t. H>4. cav. An«elo Manfredin ■. \'isok: komisar za Ljubljansko pokrajino je fffede na naredbo z dne 18. avgusta 1942. štev. 164. :n glede na odločbi z dne 15. septembra 1<>42. št. 96, in z dne 17. novembra 1942. štev. 108, od loč i l: Namesto rag. Marija Menegattija se imenuje za člana Posvetovalne komisije za dokončno odločitev olede valutnih prekrškov po členu 1 naredbe z dne 18. avgusta 1942. št. 164. dr. Me dero Ferorelli. Imenovanje komisarja za ohranitev gospodarstva Zveze bojevnih fašijev Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3 maja 1941, št. 291, pretvorjene^a v zakon z dne 27. aprila 1^43. št. 385. upoštevajoč potrebo, da se odredi primerno za ohranitev gospodarsk h poslov bivših Bojevniških fašijev Ljubljanske pokrajine, odločil: Cav. I rane La Grabsa, pokra rnsk. finančni ravnatelj, sc imenuje za komisarja za ohranitev 'n upravo gospodarskega in upravnega pošlo" vanja glede imovine tukajšnje Zveze bojevn-ških fašijev in njenih Fašijev in Sad šč. Komisarju je na razpolago za izvruvanje njes»o- vih nalog tehnično in upra\niry osebje, usiuž-beno pr: tej Zvezi jn njenih ustanovah. ŠPORTNI PREGLED Finale hrvatskega nogometnega prvenstva cdgoden Finalno tekmovanje za letošnje hrvatsko nogometno prvenstvo bi sc moralo začeti v nedeljo 1. avgusta. Kakor pororn -»Hrvatski narod* pa je začetek zaključnih tekem odgođen. Odgoditev je utemeljena s potrebo, da se tudi nogometašem priznajo poletne počitniop, kakor je to navada v vseh evropskih drževah Odgo-ditev so zahtevali klubi Gradjanski. Con-rordia in Hašk. Finale naj bi se začel po predlogi!, lei so ga vložili imenovani klubi šole oktobra. Ker je vodstvo hrvatske nagometne vrveže tesno povezano s temi klubi, bo njihova prošnja vsekakor rešena ugodno. Tako že lahko smatramo, da bodo hrvatski nogometaši uživali vsaj en mesec počitnic. — Diskvalifikacija znanih švicarskih kolesarskih dirkačev. Švicarska kolesarska zveza je sklenila izvesti namero švicarske krožne dirke tekmovanje na progi Curi h— Ženeva—Curih. Proti nekaterim točkam razoisa so vložili najboljši švicarski dirkači protest. Zveza je na zadnji seji raz-nravljala o njihovem nastopu, ga ocenila kot neopravičljivo nepokorščino in kaznovala Eglija. Kublerja. Diggelmanna Hard-rsgerja. Litj?chija in Stocherja s prepove-df.o starta do 30. junija 1944. Zaugga in Njefa na do konca letošnjega leta. — Najboljši reruitati fr»neo**k. lahkoatlpt-•ikeg^a prvenstva. Na letošnjem frano^kem lahke-3.tletskem pvvenstvu so bili doseženi naslednji najboljši rezultati: 100 m: Vaimy 1G.9: 200 m: Valmv 22; 400 m: Esprangle 4P.4: 800 m: Hanseruv- 1:56.2; 10.000 m: Lalanne 31:24.4; 400 m z zaprekami: Joye 55.4; 110 m čez zapreke: Brisson 15.5; krogla: Bourron 14.23; troskok Jo©mb!anq 14.20: štafeta 4 100 m: Pariz 43.5: 5000 metrov: Lal'inne 14:59. V drugih disciplinah so rezultati povprečni. Radio Ljubljana SREDA. 4. AV<;i STA 1945 T..V>: Lahka glasba. 8.00: Napoved čas«: p(rrcjć;la v ;ta!:janščin;. 12.20: Plošče. 1230: Poročila v slovcn:č;ni 12.45: Italijanska glasba v narečiu. 13.00: N'jnoved Ja».a: poročila v i ta Iijanščini. 13.10: Poročilo \'rhrcietja. 20.55: Romantični Dunaj, fantazija Orkester vcxr diri-U^nt Pctralia. 21.25: Predajanje v slovenščini. 21.35: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 22.10: Orke>tcr. vod: d'r!qent Angeiin:. 22-45: Poročila v italijanščini e/cxitica KOLEDAR Torek. 3. avgusta: Lidija. N"ajd s-ve ta in ob njenem mrtvašknu odru m sve/om gr»>bu gre \"se nieno silno be Ma skromna in preprosta in vendar ie b'1a samonikla in svoi^ka osebnost, da je s svojo besedo vedno presenečala. Po njeni naravni nadarjenosti in njenem pk>-dovitem delu ji je nedvomno prisoditi prvo mesto med dosedanjimi knji^evnicarni. Lea Faturjeva je bila samouk obiskovala je le nekaj razredov ljudske fofo ter se Je sama izpopolnjevala do visoke izobra/be. N ici je bilo dano, da je prijela za pero iz ncodoln-vega notranjega nag'ba. in to e mnogo sveta, se naučila mimogrede tujih jezv kov. Govorila je italiian^ko. nemskos francosko in po veCin; prav vse Bkrvauske iev'ke ter je brala dela velik h pisateljev v o* ihl < M SVOJtfa bratov dijakov, katerim i guspovlhljtla V Ljubljana pa se je naučla rud* latinšj'ne. Lepo kni'go je oboževala vse s\e;c /'vljenie. Sodelovala je pri Dom in Svetu, kjer je pri-obecvala svoja najmočnei:^a / tnska dela, ki s<"* bila nekai let vodilne povest i tej rc\ Za Slovenske vočernice pr MoJ družbi je napisala zgodovinsko povest »Vislavina odpoved«, pri'bčcvnla je svoic spise v D<.m;ičcm prijatelju. \*'riredi. Mladiki, Gospodinjski po-močn;ci. ženskem svetu. Slovencu, Domoljubu in hidi v nekdanji Laibacher Ze tunu. Nlnr>go člankov je nap^ala e g- spoc^|nsHra prav posebno v raznih letnikih Mladike Njena mladostna sve/o^t je b;!a nezmanjšana in njena zmogljivost ne zčrpna. Vedno je snovala, >' vela v svojem svetu in delala načrte in oSfKff ke za nove navesti. Skoraj ni lepos,^J^•neca ! sta. pri katerem bi Lea Faturjeva ne ^»delovala če že ne z daljnim spisom va s kratko ljubko novelo. Iz njenih z^odovin^kMi povesti se odločno odraža njena visoka izobrazba in njeno duševne življenie, ki te zasledovalo preteklost, v katero je vlivala toliko ljubezni in toplme. Slog Lee Faturjeve je čudovito obrani zlitina z vsebino, po'na blasoglasja, i/ katere odseva vsa samobitnost nienc svojske osebnosti. V vrstah niemh tovarisic bo snomin na p;sa-teljico Leo Faturjevo vedno svetal n bl^ ter na častni višini, ki io zahtevajo njena dela. n katerimi je bogato nrispevala k razširitvi književnosti slovenske žene. Spokojno poč:vaj draga na:a Lea! Mara Tavčar''evo. HLODE kupim ali sprejmem za sežagati :n pariti, ftuštar, parna žaga, Ljubljana, Dolenjska cesta. p. G. WODEHOUSE: j 40 ^ala pepita Hmnorističeo Ker nisem imel take želje, sem še naprej držal roke kvišku. Mac Ginnis je nadaljeval: »Torej, Sam, ne izgubljajmo časa. Govorite! Kje je ,Pepita' ?« Nekaj je bilo treba odgovoriti. Zagotavljanje, da nisem Sam. pa je bilo očitno bob v steno. »Ob tej večerni uri ima navadno pouk pri go-apodu Gloss^pu.« »Kdo je Glossop? Tisti pasjeglavec v drugi sobi?« »Prav7 ta. Krasno ste ga označili.« »Ne, tam ga ni! Saj sem ga iskal. Skratka, Sam, pustiva te bedaste šale: kje je?« »Kje je ;jrav ta mah. vam res ne morem povedati,« sem po pravici odvrnil. »Prekl...! Pusti me, da mu poženem kroglo v glavo!« je zaprosil mož s pištolo, očitno zelo ne-Ijubezniv značaj, ki ga ne bi bil maral imeti za prijatelja. ^Pravim ti. da nehaj, oh!« je ponovil Mac Ginnis. In spet je tovariš »odnehal,« čeprav nerad. Mac Ginnis je nadaljeval: »Nekam ste ga skrili, Sam. Mene ne boste na- plahtali. Povem vam, da bom dal prečesati vso hišo, če ga ne dobim.« Pa storite, kakor vas je volja!« sem odgo\-oril. : Jaz vam ne bom branil.« >In vi pojdete z nama.« »Izv "te. Jako me bo veselilo.« TaK nehnjte že s tem prekletim gobezdanjem! < je kriknil Buck. ki mu jc muhoma spet zavrela kri. ;>Govorite, kakor se govori! Saj niste gizdalin! Dovolj je!« »Tak povej, zakaj mi ne daš. da bi ga pihnil ?« je patetično vprašal pištolar. Kaj imaš proti temu. da mu razbijem gobec V To vprašanje se mi je zdelo močno neokusno. Buck pa se je držal, kakor da ga niti slišal ni Daj mi tisti pihalnik. je rekel in vzel tovarišu pištolo iz roke. j Zdaj. Sam. pa bodite tako dobri in povejte, kje je .Pepita*. če ne . . .« »Presrečen bi bil. ko bi vam mogel ustreči, gospod Mac Ginnis. ali. . .« »Razumem, razumem, m: je Buck s studom segel v besedo. ^Stopimo torej, da vidimo. Mislil sem. da imate nekoliko več možganov. Sam. in da ne boste trmasta vztrajali v tej neumni igri. ko vidite da ste poraženi. Vi...« Zbodljaj, ki sem ga začutil v plečih, je storil, da sem ga prekinil. »Trenutek! sem rekel. >Pobesiti moram roke. Krč me prijemlje.« s Če to storite, vam prevrtam trebuh.« »Kakor hočete. Sicer pa vidite, da ■«« naohcv rožen, v? ►Leftv.« je Buck velel tovarišu, ^pnglej. če- ima kako orožje. Leftv je pristopil k meni in me jel strokovnjaako otipavati, zlasti okrog žepov: pri tem je zlovoljno godrnjal. Želja, da bi me -pihnil , mu najbrže še vedno ni dala miru. j Nima orožja, je potem mračno naznanil. Će je tako. lahko pobesite roke,« je rekel Mac Ginnis. . Hvala, sem odgovoril. »Leftv, ostani tu in pazi na fante. Pojdiva. Sam! Naprej! Zapustila sva šolsko sobo. Jaz sem sel naprej, tik za menoj pa Buck ki me je iz previdnosti od časa do čas dregnil s cevjo svojega zvestega >pihalnika« med pleča. XII. Prvo. kar sem zagledal v predsobju, je bilo moško telo. ki je ležalo čez prag vhodnih vrat. Pri luči stropne svetilke, ki mu je padala na obraz, sem videl, da je White. Roke in noge je imel zvezane. Ko sem ga pogledal, se je zganil, kakor bi skušal raztrgati vezi; meni je kar odleglo. Zamolkli udarec, ki sem ga prej slišal, je bil dobil v luči naslednjih dogodkov zlovesten pomen; in zdaj sem bil na moc zadovoljen, ko sem videl \Vhita živega. Sodil sem — povsem pravilno, kakor sem pozneje zvedel da sta uporabila proti njemu vrečico s peskom. Udarec ga je bil zrušil baš tisti mah, ko je odpiral vrata. Ob zidu pred Glossopovo šolsko sobo je spet slonel zakrinkan dedec, takisto čokat in koren jaški kakor prva dva. Mac Ginnis in njegovi ljudje so bili očitno ustvarjeni po istem vzorcu. Če si jih pogledal, bi jih bil lahko imel za dvojčke ali trojčke. Ta. ki je slonel ob zidu, se je razlikoval od prvih dveh po tem. da je imel rdeče, ščetinaste brke. Držal se je kakor počivajoč vojščak in kadil smotko. >Halo!« je rekel, ko naju je zagledal; nato je s palcem pokazal na šolsko sobo. ^Zaklenil sem jih. Kam pa zdaj, Buck?< je dodal in se leno ozrl po meni. >Na vrh greva gledat.« je pojasnil Mac Ginnis. >V razredu ga ni bilo. Dajte, Sam, podvizajte se!« Tovariševa lenoba je izginila, kakor bi trenil. »Sam! Ta je Sam? Pusti me,*da mu razbijem glavo!« Malokaj v tej dogodivščini me je tako presenečalo kakor sličnost nagnenj, ki sem jo opažal med člani Mac Ginnisove tolpe. Ljudje, ki so morali biti vendarle o marsičem različnih misli, so se vsi soglašali v tem, da so hoteli pasti po meni. Toda Buck je imel z menoj drugačne namene. V tem trenutku me je potreboval za vodnika, in moja porabnost bi se bila občutno zmanjšala, če bi mi bili razbili glavo. In dasi mi ni bil nič bolj naklonjen kakor njegovi ljudje, vendar ni hotel dopustiti, da bi čuvstva odločala v poslovnih zadevah; zato je veljala vsa njegova pozornost najini poti v gornje prostore. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jarma — Za Inseratni dal Usta: Ljubomir Volčič — Vsi T Ljubljani