iU:i   ¦¦¦,',   i*i  i   f   , .i    r.-                        Janko Sicherl:                       i i   •»    •  C ,   ,
'                  Olimpijada 1936
Spored olimpijskih iger je bil tako bogat, da je nudil športnikom in
gledalcem najrazličnejše športne panoge. »Ali so v Berlinu tudi žogo brcali?«
me je vprašal mali Jožek. Seveda, tudi >žogobrc« je bil na vrsti. Saj vsi
poznate nogomet. Ko pa skoraj ni kraja, kjer ne bi danes že igrali te igre,
ki postane včasih kar divja in surova.
Poleg nogometa,  odbojke  in  košarke  so  se vršile tekme tudi
v hokeju.   Hokej igro na ledu že poznate, saj ste čitali o njej v opisu
zimske olimpijade.   Nič  manj  zanimiva ni ta igra na zeleni trati. Slika
nam prikazuje lndij-
ce    (beli)   v   boju   z
Nemci (temni).   Tek-
movalci   pode   s   po-
sebno      ukrivljenimi
palicami trdo  žogo v
nasprotnikova   vrata.
Igralno kroglo (160 g,
23  cm)  smeš   premi-
kati samo s palico, le
vratar, ki brani vrata,
jo   sme  loviti tudi z
rokami. Slika nazorno
kaže   skrbnega    vra-
tarja,  ki  je  priprav-
ljen za vsak slučaj z
rokami in nogami, da
prestreže  strel.   Spu-                       Hokej tekma Indija - Nemčija.
stil se je kar na tla,
saj ima noge močno zavarovane s posebnimi ščitniki.
V tej   ogorčeni   borbi   so   zmagali   Indijci.    V hokeju so  se  izkazali
kot neprekosljivi mojstri, ki so z lahkoto premagali moštva drugih naro-
dov. Vsi gledalci so se čudili njihovi gibčnosti, brzini, vztrajnosti ter ob-
vladanju žoge. Hokej igra pri nas še ni udomačena, pač pa močno spomi-
nja na podobno pastirsko igro — >svinjko biti« smo rekli včasih, ko smo
podili na paši s palicami kamen v jamico. Mislim, da je še v navadi.
Pri polo igri so sodelovali celo ko-nji. Jezdeci so oboro-ženi z dolgimi pali-cami in z njimi pode žogo v nasprotnikova vrata. Zmagali so drzni jezdeci iz Ar-gentinije (Južna Ame-rika). Občudovali smo bistre konjiče, kako so hitro ubogali svoje jezdece ter dobro na-učeni sledili napeti Tekma jezdecev. Dovršen skok čez zapreko.             ign.
123
Kako lepo se da konj izvežbati, da razume vsa povelja in jih tudi dobro izpolni, to so pokazali razni drugi nastopi te razumne živali na olimpijadi.
Na drugi sliki vidimo nemškega zmagovalca. Le poglejte, kako hitro in pogumno je preskočil konj visoko leseno pregrajo. Prav nič ga ne ovira pri lepem skoku, saj ga podpira tudi jezdec s pravilno držo. Zdi se nam, da se kaj slabo drži in da bo kar sfrčal živali čez glavo. Ne bojte se! Oba, konj in jezdec, sta vajena takih skokov, sicer se ne bi upala na tekmo, ki jo opazuje na tisoče radovednega občinstva. Jezdar-jenje je umetnost zase, to ste morda občutili tudi že vi, ko ste jezdili kakega muhastega konjiča.
Gotovo jahate rajši železnega konja — kolo, ki je bolj ubogljivo in manj poskočno. Kolesarjenje je pri nas že vsakdanja reč, saj je kolo postalo splošno in vsakdanje prometno sredstvo. Na olimpijadi so dirkali kolesarji-športniki. Slika nam kaže holandske in nemške tekmovalce na dvosedežnih kolesih.   Na takih se še gotovo niste vozili.   Kolesarjenje je
¦¦¦  —^
¦ ii   •
'"¦,>• y   i  ¦}' *-1    ..     Tekma na dvosedežnih kolesih.      „,.      i.E,r   ,,',,   ;:-     ,,
zelo naporno. Res dirkajo ti kolesarji na kratkih progah na umetno pri-rejenem dirkališču. Kolo teče gladko kakor po mizi, vendar morajo hitro brcati, ako hočejo doseči prvo mesto. Kako kuka zadnji kolesar na levi nazaj, da vidi, če ju bosta bela dohitela. V tej panogi sta zmagala Nemca. V oliinpijskem kolesarstvu je najvažnejša dirka na 100 km (približno iz Ljubljane do Bohinjske Bistrice). Ta dirka je težka preizkušnja tudi za najboljše kolesarje. Presenetili so nas Francozi, ki so odnesli kot zma-govalci prvo in drugo  mesto.
Vam mladim, nedoraslim kolesarjem pa bi priporočil, da zmerno ko-lesarite, ker je dirkanje zelo naporno in nevarno za srce.         (Dalje.)
124