Izhaja vsak da« ras« aadalj ia praznikov.
Iaausd daily sxeept Sundays and Hollidaya.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE
)NE PODPORNE JEDNOTE
Ursd J.*V ¡n upravaiàki prostori t MA7 8. Lawndal« Asa.
Offico of Publication: 2617 Soutk Lawndale An. Talophon«. Rockwall 4204
LETO—1
January M. 111». at th. poat-uffW CStaMu. HUn«i>. unfer Um AM of Congnm ml March ». 1471
___Chfcafc%^êltrtek, 6. «arejflhrch 6), 1980._
Acceptance fas s^iHnr aripISrTätrönSSIT^
Subacriptton |6.00 Yearly
STEV.—NUMEBR 55
Hooverjsv kabinet razpravlja a brezposelnosti
Delavski tajnik Daviš je proti Brookhartovi resoluciji za $50,000,000 odpomoči; dolii senatorje, da so oni krivi, ker nočejo sprejeti carinske predloge. Hoover morda skliče konferenco
Washington, D. C-—Predsednik Hoover je v torek sklical kabinetno sejo glede brezposelnosti. Kritika v senatu ga je vendarle zbodla. Seja je trajala malone ves dan. Po seji je bilo poročano, da predsednik morda skliče posebno konferenco za reševanje problema brezposelnosti, na katero povabi voditelje industrij in delavskih unij.
Delavski tajnik Davis je kasneje izjavil v imenu administracije, da je okrog tri milijone delavcev brez dela in glavna krivda za to krizo zadene—one senatorje, ki zavlačujejo «prejetje carinske predloge. Obenem je Davis pobijal resolucijo senatorja Brookharta za $50,-000,000 denarne podpore brezposelnim delavcem.
"Ne dvomim o iskrenosti ee-natorja Brookharta, toda njegova metoda je slaba. Delavci hočejo dela, ne denarja. Ako bo Brookhartov načrt sprejet, pride na vsakega brezposelnega delavca komaj en dolar tedensko skozi šestnajst tednov, če vzamemo, da je tri' mHijone ljudi brez dela. Boljše je, da se kongres pobriga za javna dela, ki bodo v resnici pomagala."
Davis se je tudi znesel nad senatorjem Wagner jem iz New Yorka, ki je prejinji dan kritiziral administracijo. Dalje je re-
k«l,d*B
v Ameriki "večjidel sezonska." Vsako leto v tem Času Je veliko število ljudi brez dela in mnogi so vedno brez dela, če se le morejo ogniti delu! Rekel je tudi, da so se delovne razmere v drugi polovici meseca februarja izboljšale in uposlenost zdaj narašča.
Tako tajnik Davis rešuje vprašanje brezposelnosti.
Oglasil se je tudi juetični tajnik Mitchell, ki zanika, da njegov department straši a komunističnim slamnatim možem. On se ne zanima za komunistične demonstracije; to je zadeva državnih in. lokalnih oblaati. Dalje je rekel, da nič ne ve o tem, <la bi Moskva financirala demonstracije, zato tudi ne bo nobene preiskave.
Brezposobaet «darila
v mestu New Yorku je reč kot «to tisoč Meritev brez dela
New York. — (F. P.) — De-1 r>"ija ni samo zadela induct'¡juke delavce, pač pa je polo-z la svojo teftko roko na delavce 7 Mirni ovratniki s posledico, »o se tudi ti pričeli zanimati za ustanovitev svoje organizacije, ki bi jih ščitila in varovala 1'i'hove interese. Sodi ae, da je 'arn" v mestu New Yorku 125,-jKK) , uradniških uslužbencev '•r«'Z dela.
Sedaj je na vrsti kampanja ** Organiziranje klerkov, ki ie fc-znamuje dober rezultat Organizirana sta bila dva lokala akcija je v teku, da se usta-r"vi več drugih. Glavna zahteva unije je petdnevnih In mini-^Ina mezda $22 na teden. .
Razprava a starastai pakajaiai
Senator Dill |a kongrednik Fish sta otvorila diakuzi jo
Waehington, D. C. — (F. P.) — Pri otvoritvi zasliševanj o predlogi starostne pokojnine se je pokazalo, da je vprašanje vzbudilo veliko zanimanje med nekaterimi aenatorji in kon-¿resniki. Zagovorniki predloge so se strinjali, da bi morala zvezna vlada kooperirati z državnimi zakonodajami v svrho sprejetja zakona za zaščito starih ljudi, ki nimajo svojcev, da bi jih podpirali, kadar postanejo nezmožni za delo.
8enator Dill iz države Washington je otvoril diskuzijo v višji zbornici, kongresnik Fish iz New Yorka pa je vodil razpravo v nižji zbornici. Dill je urgirpl potrebo, da se stare zakonske pare ne izroči v oskrbo ubožnicam, temveč naj se j iz obdrži v domači občini ali okraju. Pokazal je na zle posledice. ako se pari razdvoje in pošljejo v ubožnice, kjer pridejo v stik z umobolnimi reveži. Fish se je ogreval za imenovanje posebne komisije, ki bi študirala vprašanje starostne pokojnine in na podlagi njeniPMK>ročila, AilJpngres sprejme pokojninski sistem, za vzdriavanje katerega bi naj zvezna vlada prispevala tretjino stroškov, ostali dve tretjini pa odpadeta na državo in posamezne okraje.
Kongresnik Sirovich iz New Yorka je ugiral takojšnjo akcijo. Dejal je, da v državi New York le šest odstotkov starih oseb prejema pokojnino, ostalih 96% pa je odvisnih od podpore sorodnikov. Povdarjal je žalostne slučaje žrtev industrijskih bolezni in poškodb, katere so vsled današnjega ekonomskega sistema izročena bedi in pomanjkanju v starih letih. .Sirovich je vložil predlogo za starostno pokojnino pred dvema letoma, toda kongres se do sedaj še ni bavil z zadevo.
Dr. Harry W. Laidler je govoril v imenu soc. stranke. Iz-, javil je, da se sociadlsti ogrevajo za ustvaritev posebnegs zveznega departmenta, v čigar področje naj bi spadal sistem socialnega zavarovanja. Laidler je pojasnil, da bi mnogi delavci ne bili deležni dobrot starostne pokojnine, ako bi bile sprejete predloge, ki določajo od deset do petnajst let bivanja v državi, predno so prosilci upravičeni do starostne pokojnine. Moderni industrijski sistem, je dejal Laidler, sili delavce na pogosto preseljevanje iz enega kraja v drugega. Taki delavci bi ne bili nič na boljšem, ker bi bili izročeni bedi vzHc pokojninskim zakonom.
*rancoakl ž
I'a rit, 6. marca.—-Francoski ,n*ki trgovci so poslali v Lon-n katoliškega župnika Dubs-'""•«s z namenom, da poduči an-tf«*ke /ganjepivce o vehki pred-"•«ti vinopitja. 2upnik je stro-»'Anjak v vinarstvu in njegova ^js je, ds prepriča Angleže. ,u *> francoska vina najboi|!a
ba «vato.
STRADAJOČI DEČEK USTRELJEN, KOJE KRADEL KRUH
jatlstal fani je vzel kleb kraka
Boffalo. N. Y.—Derwood Nu-nemaker, sedemnajstletni deček, je v torek umrl v bolnišnici smrtno ranjen, ko Je zjutraj vzel hleb kruha v verižni proda-jaJnici. Kasneje je rekel, da vsa njegova družina strada In on je ukradel kruh zato, da si potolažijo glad. Policaj, ki ga je lovil, ko je zbežal s kruhom te proda-jalniee, ga je ustrelil na centi Policaj pravi, ds je pozival dečka. naj sbstane, toda fant ni hotel ubogati
Stroj, ki izračuna dvanajst nalog hkratu
New York.-—Novi računski stroji ao bili te dni demon-stri rani pred skupino znanstvenikov g Columbia unlver-zq. Največjo senzacijo je vzbudil stroj, ki v eni šaril o-peraciji reši dvanajst matematičnih problemov. Ta stroj nadomesti sto strokovnjakov, kater* bi vzelo istočasno, da rešijo dotične naloge s svinčnikom na kosu papirja. Stroj je skupna iznajdba Richard a Warrspa in Roberta M. Men-detihalla s Columbia univerze.
Proti uvozu lesa iz Rusije
Izjavili so, da uvoz grozi ameriški lesni Industriji
Washington, D. C. — (F. P.) — Senator Jones iz drŽave Washington,' ki je poznan kot vnet zagovornik visoke carine, je 1. marca govoril v prid* zvišanju carine na uvoz lesa iz Rusije. Pokazal je na številke, katere je izdal zvezni trgovinski department in z njimi je skušal dokazati, da bo ruski les kmalu poplavil trge vzhodnih držav, ako aenat ne sprejme predloge za visoko carino. V prejšnjem letu je bilo izvoženega lesa iz Rusije v Ameriko v vrednosti dva in pol milijona dolarjev.
Sovjeti so skoro izpodrinili a-meriškl uvoz lesa na Japonsko in Kitajsko, kar je velika Izguba za lesno industrijo na ameriškem severozapadu. Senator Nye je ugovarjal Jonesu in dejal, da so govorice o nevarnosti, ki preti lesnim trgovcem ne-naliene, Borah pa je pri-Jnfr' Al senatorji, ki se nepotrebno razburjajo, nehote priznavajo stabilnost Sovjetake unije.
Rudarji proti Grundyju
Wilkes-Barre, Pa. — Organizirani rudarji na polju antracita so ustanovili politično ligo, ki ze bo borila proti izvodltvi Grundyja, ki je naznanil, da»bo kandidiral za zveznega aena-torja pri prihodnjih priniamih volitvah.
IA PAZI K* MAN JE RBIARJEV
Uradniki pu>k« o situaciji in napeto pričakujejo izida konvencije _ .
Waahingion, D. C. — (F. P.)
Uradniki Ameriške delavske federacije zaeno a "Člani eksekuti-ve, ki živf v glavnem mestu, bistro opazujejo razvoj dogodkov v zvezi s sklicanjem rudarske konvencije, ki se Otvori 10. marca v Springfieldu, IU.'
Oklic za konvencijo in za izvolitev delegatov so podpisali uradniki rudarske unije v dva-nujstem distriktu, predsednik illinoiske d rfta v ne delavske federacije in več j prominentnih voditeljev rudarjpv, ki ao poznani kot veliki nasprotniki John L. Lewisa* predsednika mednarodne rudarake unije.
Do sedaj še ni prišla nobena izjava od strani akzekutivnlh u-radnikov Ameriške delavske federacije z oziram na aituacijo v rudarski uniji. Ofcivldno čakajo odločitve delegatov, ki se snidejo na konvenciji» da sprejmejo novo iptavo in do|očUo program za reorganizacijo, rudarske um-
železnic
Papai apst ašlava ilka
Pravi, da pokvarjena ameriška mladina pohujšuje evropsko
Qim, 5. marca.—Papež Pij je včeraj spet Iztreael svoj srd nsd Ameriko. V govoru, ki ga je imel duhovnom glede poatnega časa, je omenil "veHko zlo onkraj morja," ki pohujšuje Evropo in ves svet. Jokal je nad "strašno propalostjo sedenje ameriške generacije, ki je odpovedala pokorščino svojim staršem, dočim so ameriški starši zavrgli svoje pravice in dolžnosti napram o-trokom." Ameriška mladina je ■vdbodna: dela kar hoče, gre kamor hoče In starši nimajo absolutno noben« kontrole nad njo. To je zelo, zelo žalostno!
Papež je potožil, da tudi katoliška mladina v Ameriki In Evropi rebeHra proti staršem In hoče biti svobodna. To Je zeta, zelo žalostno 1 Končno je "sveti oče" napadel moderno čaaopiaje in literaturo. Posebej je vzel ns piko fašistične liste v Italiji, ki priporočajo mladini knjige, katera cerkev prepoveduje. Pripomnil ps je, da ne želi. da bi se ta kritika smatrala kot obsodba Muaaollnijevega režima 1
Senator DŠII je podložil resolucijo prsti nameravanemu
združenju
Waslilngto«, D. C. — (F. P.)
—	Senator Dill Jz.države Wash-ington je te dni p-edlotil v senatu resolucijo, ki nalaga meddržavni trgovski komiaiji, da pod vzame korake proti nameravanemu združenju Great Northern, Northern Pacific In Spo kane, Seattle k Portland železnic, ker bi konsolidacija ne bila v korist javnosti. Dill je predložil resolucijo, da pobije argu men te komisije, ki je ugodno poročala o konsolidaciji.
V resoluciji Je rečeno, da bi konsolidacija povzročila poslabšanje v železniškem prometu na severozapadu, pomnožila število brezposelnih delavcev in bi ne soglašala z odlokom zvez-pega vrhovnega aodišča, ki ga je izreklo pred par leti, da bi bilo združenje kršitev zakonov.
DIH je pokazal na izjave prič, ki ao bils poklicane pred meddržavno trgovsko komisijo, ki so se večinoms izrazile proti konaoHdaciji.
PRIDOBITEV7 STAV-BINSKIH DELAVCEV
Izvojevali ao pet dni dela v tednu
Wsshlngton. D. C, — (F. P )
—	Delavci vseh stavblnsklh strok v distriktu Columbia bodo delaH ie pet dni v tednu s pričetkom meseca maja. Ta u-speh Je Ml MOSŽen po večteden-skih pogajanjih med voditelji unij in podjetniki. Nova pogodba, ki Je veljavna za eno leto. je bi 14 podpiftana te dni.
Unija pokladalcev opeke je pridobila sa svoje člane $14 dnevne mezde in 40 ur dela na teden, to je, osem ur na dan in petdnevnlk. Ostsle stavbinske uinje so tudi izvojevale višjo mezdo in skrajšsnje delovnega časa sa štiri ure na teden.
Norris oiigmaal Bosaer ja
Washington, D. C. — Senator Norris je v ostri kritiki otigoeal tajnika Federal Power komisije t. K. Bonnerja in zahteval, ds gs administrscijs odpokliče Is ursda In ns njegovo mesto nastavi aolicitorjs Kuaaela, ki je hil odstavljen Iz shižbe. ker je razgalil pravi značaj komisarja IV «nor je.
100.000 študentov zastavkak»
v Manili Manila, Filipini, 6. marts. — Več kot 10,000 učencev in učenk v srednjih šolah je zaaUvkalo v enak protesta, ko so bili štirj« učenci izključeni ht šole In ps radi žaljive opszke, katero je izrekla ameriška učiteljica Mabel Brummitt o PiJipincih. Student je zahtevajo, da ae učiteljico od stavi in Čet vor ic a vzame nazal v šolo. Stavko, spremljajo nemiri in linčarske grožnje.
Šestinfttirideset žensk navalilo na štiri službe
Chicago.—Zadnji pondeljek je bila srdita borba aa ienake službe v pisarni Greyhound Advertiaing Service, 546 W. Harrison at. Družba je naznanila v listih, da uposli štiri dekleta. Ob določeni uri je bilo v pisarni Is pred pisarno 46 deklet In omoženlh žensk. Uradnik js bil kajpada v ve-liki zadregi, ker ao vas hotele imeti službe. Vrhtsgs ae je med žeitekUni pojavil agitator, ki je po||val ženske, naj kar ostanejo tamkaj, kajti dela je dosti aa vss. Poklicana je bila policija In prosilke ao Izpraznile pisarno.
Slabe ekonomske razmere v Italiji
Fašistično časopisje molči s situaciji. Bankroti in brezposelnost pretresajo državo
• Rim. — Fašizmu v Italiji ae obetajo slabi časi v tekočem letu. S tem seveda še ni rečeno, ds bo Mussollnl sledil svojemu prijatelju Primo de Riveri, kateremu je špansko ljudstvo odreklo pokorščino In ga pogtaalo s prestola, toda tudi v Italiji so kažejo znamenja, ki osvetljujejo nezdravo situacijo, ki je prišla v deželo s fašistično vlado.
Predvsem je treba omeniti ekonomsko situacijo, ki se slabša i vsakim dnevom/ Fašistično časopisje prikriva dejstva, ali vzllc cenzuri prihaja resnica počasi na dan. Bankroti podjetij ao pogoati In brezposelnost st širi po vseh' industrijskih mestih Italije. Vlada akuša o» mltltl položaj z IzjaVkSiil, 4a ss depresija razširja po vseh S-vropskih državah in da je objela tudi Združene države, ne pove paA da revni kmetje v Italiji, katerim Je Izseljevanje prepovedano, umirajo od lakote.
Resnost ekonomske krize Je razvidna tudi is dejatvs, ker ao francoski bankirji odrekli kredit italijanskim induatrijalcem. Fašistični rešim v Franciji nima več zaslombe in njegov prestiž, ki Je bil viden š< pred snim letom, polagoma Izgublja oporo. Vsa mirovna komedija, ki jo igra Italijanski minister Grsndl na londonski konferenci, se lahko tolmači na podlagi dajatev, ki izvirajo iz ekonomske in industrijske krize, ki Jo J# povzročil fašizem s svojo brez-miselno taktiko,
Stavblnakl delevd dobili višjo
I m Angele*, Csl. — Organizirani stavblnskl delavci ao te dni izvojevali svoje zahteve za zvišanje mgsde za pet centov na uro. Nova pogodba med delavci in podjetniki je veljavna za tri leta. \
Slavka oMaiHalb Mav-
Hodnlk Izdal tajeakrijo preti piketirasju
(leveland. O. — (F. P.) — Sodnik R. Gowdy je izdsl sod-nijsko prepoved proti krojaškim delavcem, ki ao zastavkall, ker jih je družbe hotela prisiliti ns podpis "yellow dog" pogodil
Gowdy Je podal Izjavo, v kateri nagiaša pravico dfltalsjal-?ev, ds sami diktirajo pogoje in delavci ne smejo temu ugo-\nrjatl. Ts sodnik menda ni še nikdar ališel, da delsvel niao navadno blag»», s katerim bi Ish* ko podjetniki rszpolafah po «voji volji, In ds imsjo pravico do kolrktlvnnga (Kigajanja.
Kalinin seznanja ruske
1 kmete s kolektivizacijo
"Komunizem naredi Iz kmeta popolnoma novega človeka,*' je
povedal mužlkom v Voronsiu
Moskva, 6. marca.—Mlchael Ivanovlč Kalinin, ki je inan zunanjemu «vetu kot predaednik centralni ga izvršnega odbora aovjstov (sovjetski parlament), dočim js v, Rusiji *nan kot "stric Miša," je J>red par dnevi povedal kmetom v Voronežu, kako bo sovjetska vl^da pretvorila vae ruske vaal in vsa polja v ogromna kolektivne farme, ki bodo pod dršavno , kontrolo. Kalinin jo sam kmet.
Kalinin je povedal svojim kmetom, da se vlada idaj ukvai* ja s procesom pretvorltve starega človeka v novega in kmetom ni več dovoljeno, da bi tratili čas in energij)? a neprpduklfynim delom; na ta,proces ne smejo vplivati tudi tešks muke posameznikov, ki so morale priti, ko ss vsa dežela seli ia starega v novo življenja.
"Sto milijonov ruskih kmetov mora zarpuatltl svoja Individualne kmetija in sa pressllti na kolektivne farme, na katerih bodo Vneli enake dolžnosti in ena* ke pravica do aadoy avojaga dela," je reke! Kalinin. "Ako nam ta program uspe, je nI aile na avetu, ki bi nas (spodkopala aH uničila.
"V tem procesu kolsktiviaaoi-jo nam bodo očitali, da nimamo človeških občutkov, ker zatiramo kulake. Ml vemo, da Je to potrebno, pa naj še tako boli po-
li usi jo, zato se ne smemo ovirati na trpljenje posameznikov. Naj bo Izkoreninjevanjs kula-kov še tako boleče ln neusmiljeno, Je to absolutno potrsbno aa naita zdravo organizacijo in sistem bodočnosti.
"Mi še nismo dosegli stopnje, na kateri vaak delavec In vsak kmet dobi svoj polni delež produkta. Tega ne bo toliko čaaa, dokler na dosežemo kompletnega komunizma. Kadar to dosežemo, tedaj bo vsak ddavec dslal zavestno fn lojalno. Mršnja do dela se bo smatrala prav tako abnormalna kakor bi danes smstrali človeka, če bi hodil nag po cesti."
AKCIJA ZA NOVO PO-LITICNO STRANKO
Konferenca linijskih voditeljev
Wls. — (F. P.) — Iz spore nogsvlčarsklh delavcev, ki so zaatavkall pri Allen A. Hoslsry Co., se Je porodila zahteva za ustanovitev delavske politične stranke. Nogavlčarjl so Imeli priliko videti, kako so oblasti šls ns roko družbi, ki ss je zaklela, da zdrobi odpor stav. karjev, zato ao sklenili, da postavijo svojo listo kandidatov pri prihodnjih mestnih volitvah.
Konference, ki se Je vršila v lom msstu In Js trsjsls dva dni, ao ae udeležili zastopniki delavskih unij Is tega okraje, ftpra-jell so načrte sa veliko politično kampanjo In jih bodo skušali udejstviti. Mestne volitve m bodo vršile meseca aprila.
Gov
PovedeaJ y Fraaaijl; 200 oseb itoailo
Poplava
ogroža vae
Garronl
doline ob
Parta, 5. marca—Silna povo-denj, ki je še zahtevala 200 «iv* Ijenj v južnozapadni Franciji, zdaj ogrota vse nižine ob reki Garronl, ki je tako naglo na-rastla in se razlila, da je na tisoče <NMfo v veliki nevarnosti Vlada je poslala vojaška čete v nesrečne kraje ln naprosila Js zbornico, naj dovoli pet milijonov frankov sa reševalno akcijo.
Samo v mestecu Moasiaou ja sto ljudi utonilo. Stavilo vseh mrtvih še nI znano In nemogoče je oceniti ogromno škodo. Csls vasi In manjša msata ao pod vodo. V Caatrssu Je voda odnesla vas hiše, mostove in tekstilno tovarno a atroji In blagom v vrednosti čea milijon frankov.
Povodanj ogroša kraane vinograde v okolišu B€rdeauxa ia Cognaca. Val prebivalci ao Zbežali na višine in med njimi ja nevarnoat lakote in boteanl.
Funohal, Madaira, ft. marca —Sil«n zemeljski plaa, ki ae jr> odlomil a viaokega hriba in «dr-čai v dolino v tej okolici db morju, ja pokopal 14 oseb. Plss je padal aa meato, kjer je bilo ma* Ione vaa prebivalstvo zbrano pri puatnem karnevalu.
Sovjetako-ramunaka vojaa aa ; radio
Bukarešta, 6. marca,—-Med
aameznlke• potrebno Je za ljud nu**'wt|>» u- "»mi.*.—
stvo v splošnem, potrebno Js ss'	^nVnl^JdS^lŽ!
u natis.	m.	n-i^.. laoTuhnlls vojna na radio. Rti»
munaka vlada dolšl boljševika
da a svojih postaj v Ukrajini vodijo energično kampanjo v rumunakem jeziku aa revoluoijo v BesarabiJI In vprašanja ja kako naj rumunska vlada ustavi poslušanja teh govorov. Edini Ishod je, da rumunaks postaje prskriče ruske In zdaj bodo kričali na obeh straneh, •
IMavska šele v m. Paslu
St. Paul. Mirni, — Bratovščina telesničarjev je otvorila svojo šolo, ki bo poučevala šlane o socialnih znanostih. E. H. Holmen Je bil Imenovan direktorjem učil išče.	v
Koosevell ta starostna
Albany, N. Y. — Roosevelt ni zadovoljen s polovičnimi merami, ki karakterizirajo predlo, go za starostmi pokojnino, ki bo nsjbrž sprejeta po republikancih, ki tvorijo večino v državni legislaturl. Governer je zagovarjal določbe, potom katerih bi bili delodajslci prisiljeni prispevati v sklad, Iz katerega bi ae iipialevaie podpore starim oasbem. da bi bilo tako olajšs-no finančno breme devkoplšče-
PaNtiiao glbaale anerl-ikega delavstva
Pojavilo se.je v raznih krajih ia dobiva čedalje večjih razmah
Philadelphia^ Pa. — (F. P.)
— Politična zavest ameriškega delavstva se ošivlja. Dali Ja temu pojavu vzrok brezposelnost, ki je postala akutna širom Amerike, uspehi laboritake stranka v Agnlijl sli bodisi kateri drugi vzroki, dejstvo Je, da ideja za ustanovitev delavske stranke dobiva pristaše tudi v krajih, ki so bili do aedaj mrtvi sa delavsko politično skeljo.
Pennaylvaitjje, država indu-strijskegs fsvdsliims In trdnjava republlksnskih političnih bo-sov, vstaja Iz mrtviis in se sku-Šs otresti nsdvlsde industrijskih mogotcev. V Phltsdelphljl se orgs nizi rs jo deiavsks unije za boj proti politični korupciji, ki Jo predeUvljs Grundy, Vsrs In Mellonovl Interesi, V glssilu delavskih unij, "Philsdelphia labor News,", sa mnogo rss-pravljs o ustanovitvi delavske stranke, ker so delavci Imeli pri» llko občutiti aroganeo mestne u« prave, ki pošilja svoje policaj* proti nogsvičarjem, ki so zsstav kali pri Aberle Hosiery Co.
S sllčnlm gibanjem se Je pričelo v Kenoshl, Wis., v Syracu-su, N. Y., in v New Bedfordu, Mass. V Kesdlngu je mestns uprava pod kontrolo soclsllstov In v New Bedfordu je delsvska stranka izvolila v mestni avet aedem koncllmsnov.
TeWgraiMi mneše evejs članstva
St. l/sila, Mo. — V bratovščino železniških telegrafistov je « januarju pristopilo 17$ novih članov.
prosveta
Četrtek, e. marca.
PROSVETA
THK ENLIGHTENMENT
C L AMU) Of LASTNIMA SLOVBWSSS N ABOUNK r o or OB-NK JKDMSTS
Orna ai amé
bi iS« Mmw Malim* i ImhIH Sactrtr
Naretataai aa UruUn« drl««» (lavrn Chlcaca) la Kanada MM aa Uia. »N m M lata. «IA« ca Mirt Utas ta Chira«» hi Cta*n> fTJS aa r.io Ma. ft.Tf m pol Ma« ia Im».
»•mat»o MM.	»j.MK^ .... ^
Hubarrlptlon rata* t for lila VétUé StoUa iaacrpt CblM«o) mu* ('m* MM par yaar. ' »■•«•«*» aad Clear* fíto par paar, f«ralea aaaatria* M-M pn y «ar. '
Ooa oglasov po 4o«»voru.—ft aa vraMjo. AMartlaia« ral«« oa k«r vcm«atr-Mai>aacr^U will not M
M mM* «a rat. kar «tik • llataai ¡
l'KOSVKTA
MIT-M Saath Lawaiala Ara., (CMraga, Ullaala. MKMRKH OK TM K " DMMATKV rSKSS
Glasovi I« naselbin
Da um* * «a lapai«, aa primar (Kafc. SS-fc», polaa valaca a aaalavu pomanl. M vam Ja I rotntna. Poaavlta Ja pra»oíaaM». S m 4a IM at «aUvi.
a tana Snwum
a 4a IM m
IM
Za kaj se Green briga
William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je rekel te dni v Atlanti: "Federacija s težko brigo opazuje protiversko gibanje v Rusiji. To je umljivo, ker federacija izpoveduje popolno versko svobodo posameznikov in narodov. To je demokratična zahteva."	#
Green je povedal dvoje nesmislov.
Prvi* se briga on, torej ne more govoriti v imenu federacije, to je v imenu vseh delavcev, ki so'organizirani v A. F. of L. Članstvo federacije se bolj briga za ameriško delavske razmere, za višjo mezdo, krajši delovnik in stalno delo, kakor pa za cerkve v Rusiji, Členi niso pooblastili Greena, da v njihovem imenu govori o boljševiških "verskih persekucijah".
Drugič je verska svoboda, katero "izpoveduje" federacija, nekaj takega v realnem življenju kakor Je ravna ¿rta v vsemirju, o ka-kateri trdi Einstein, ds nikjer ne eksistira. Verske svobode faktično nikjer ni. Od pam-tiveka je bila vsaka manjšinska religija vedno prezirana in zatirana, in teko je še danes, čeprav se «arod(. bahajo s civilizacijo.
• Saj imamo lep dokaz v Ameriki. Komu-niiem je tudi nekaka vera, Čeprav socialnoekonomska, materielistlčna In ateistična. SJtU smejo komunisti svobodno razširjati svoje Nazore? Ne smejo! Sam William Green jih odločno pobija In se popolnoma strinja s početjem policije, ki maha po ljudeh, ki se imenujejo komunisti. Green . pravi, da "s težko brigo gleda na Rusijo, kjer so prepovedane verske procesije in kjer zapirajo cerkve," obenem pa rad vidi, a policija v Ameriki razbija proce-aije, ki jih organizirajo komunisti. Pa pravi, da Je za versko svobodo, zs svobodo govora in zborovanja! Da U Imajo komunisti prav ali ne, o tem nI zdaj vprašanje; vprašanje je, Če smejo komunisti v Ameriki z enako pravico l>ovedati svoje resnice ali zmote kakor jih smejo baptisti, motodleti, rimski katoliki in Billy Sunday.
Ameriški Indijanci imajo (gotov rod na zajiadu) svoj, verski ples, ki se imenuje "kačji ples." Oblasti, ki kontrolirajo indijanske rezervacije, so U ples prepovedale, češ, da je nemoralen. Taka Je verska svoboda sa Indijance!
Ce bi se Green malo bolj zanimal za vprašanje brezposelnosti, ki Je zdsj akutno v Ameriki, in prepustil brlgo za ruske cerkve Rusom, bi bil več mota na svojem mestu. Tako pa jo velika ničla. Ruske cerkve so sezidali ruski kmetje in delavci, torej je popolnoma prav, da delajo s cerkvami kar nami hočejo. Ako mislijo, da bi jim namesto cerkve bolj služIla šltnica. čitalnica ali teater, je to njihova zade-xa, ne pa Greeitova.
Zakaj se Green ne uči od socislista Mac-lkmaida, kateremu je ob ¿asu njegovega obiska Amerike delal globoke poklone? Mac-Donald je izjavil, da so vere In cerkve v Rusiji notranja ruska fitdeva, v katero se Anglija ne bo mešala. Dalje je MacDonakiova vlada pro-povedala vojaškim in mornaričnim kaplanom, kl ao v driavni alušbl, udeležiti se "bolje službe", ki se vrši za ruske kristjane IG. in 19. marca.
Mac Donald še Green?
I m >* t opa pravilno. Zakaj ne
Vef»ti t zapade.	nom
E». um rta», Wa*h Hoiem TieirOfl-! "i»*"1 ko po roleti o življenju Slovencev v državi Weehlnfton. Ukvarjemo M x vaakovratniro delom. Nekateri delajo po premogorovih, nek a Uri ne Žagah, drugi sopet po šuiMBi; zelo veliko nas «e ps vkvarjs S poljedclj-etvotn. Tukaj na /aJM*»jl strani Cascade hribovje m jtešamo večinoma s mlekarstvom in s kurjerejo. Ali ns vshodnji štreni »menjenere gorovje ae pe petejo s »«djerejo, neka-Uri tudi prldeljujejo slno (slphklfo) in dragi M vkvarja jo z i I to m.
Mej pe te dela ker kdo hoče, imo ekorS izključno sami #i*vci, Is ms lo je malih trgovcev, ki so ps tudi drlgvci, kajti aasii morejo opravljati v no CrgovSko delo. SeVbds emo pe recličnege mnenja in prep«4šehja, kljub temu se nud•«bojno še dosti dobro razumemo.
Lahko rečem, de nkošasio Slovenci in Hrvatje napredovlfrl in hočemo poksseti drugim narodom, da smo tudi na povriju tega ptesets.
Opozarjam tudi Slovita» in Hrvate, da j* določen z% vseslovensko pitano veselico dan 81. maja, ki se vrši tuksj v Kralnu in .zs Vseslovsn-aki piknik ps IS. Julije. Torej Se4 opozarja Slovence in Mrvste, ds ne bodo prireje» kakih veaStic na U dneva. Prosim tudi rojake po naselbinah države, da prcčttkjo zaplinlk zednjegs vseslovenskega zborovanja In se začnejo za stvar uenimsti.
' Malt Petehnlk.
Iz Ruaije poročajo o neki kmetici, ki Ima štiri sinov* In vsi štirje s«» "basbototlkl", kl so zs vrgli vero v Boga Mati Je obdrtals svojo vero. tods nehotne slike je /metala iz hiše in obesila sliko lunina. Sosedje so jo vprašali, če Je tudi ona zavrgla vero.
"Nisem," js odgovorila starka. "toda jaz ljubim moje ainovr in hrtom iti z njimi v ]tekel, da ne bom aama v nebesih!"
Te liesede ruske kmetice ao vredne premisleka. Kakšno veselje In srečo naj ima ma-M ali oče v nebeelh, trn no njuni otroci v peklu? Vfeal pravi kak vernik, kako strašno bi bilo, še ni nič po smrti In ne bomo nikdar več vi-6-li svojih dragih Nič manj strašno kot hi bila večna taloet rasdvojenih dragih! To Je šs bol» strašno In — barbarsko.
Kaj ps ae Je igodilo a stavko v Gs«toniJi? All more kdo povedati?
Glas pionirja
Weet Ailla, Wls.—Msj ml bo de voljeno, da zopet «pregovorim v jav-nosti, Opazoval Mm pssno potel< dogodkov po zsdnji konvenciji SNI* J, pi-ečlial konvenčnl zapienik, prsviLi in zapisnik zadnje sej« glsvnegs od-, bors: Videl sem me mikaj, kar mi nI bile po volji In ka* M ae morsh izboljlati, da bi odgovarjalo sploi-nomu napredku naše jednote. Na) rečem, kškrlhe ao bil« priprava z-» konvencijo, taka ja bil« konvenciji in taks ao tudi pravila, katere b) treba v več mestih izboljšati. Propagande in semohvald sam sit in fci najrajši videl, da bi povsem prem-hala, izvzemil tikajo* Is mladine.
Glede združenje sl«v«nsklh pod-podnth organizacij zavzemam stališče, da bi ae naj sdružill lamo Slovenci in sicer ne samo federativno, tem vsi centralno. Kar «e tiče hrvatskih oi-ganlzaclj Mm mnenja, ds bi |noral) med nami prej priti d« boljžega rs-zummevsnjs kot pa «odsj obstoji, predno je mogoče reeno misliti nt združenj«. In bojim ae, da ae n« bomo nikdar toliko razumeli. To n» govorim is kakšnih predsodkov, tenv več is izkušenj. Znani so mi slučajV kjer Je en sam član hrvatska narod noeti povzročil več nereda ns mJb'i društva kot vsi 81ovencl skupaj. Vsu pomirjevalne besede predsednike nlst nič pomagale in končno je bil prlsl U*n zagroziti, da gs bo dal postaviti izven dvorane, ako ne bo miren H sledil razpravam. Ta mu sagros", da bo on dal njega <predsednika! vreči Iz dvorane In končni résultat J« splošno «asburjenje. In med člen* stvom m nssell mnenja, po ksj čeri hoditi ns seje, ker se samo kregsjt, 8 tem ne mlalim majati reflekcije m hrvatsko članstvo v aploinem, ks • med njimi je tudi mnogo pametnih Članov. Ne da a« pa satajiti dejstvi s da je med njimi tu4i mnogo t^kih, ki v prvi vrsti delajo zdražbo na Mjah. Tudi ne mislim račl, de smo Slovanri angeljnl v tem oslru, vendar pa ls lastnih Izkuienj In opasovanj rečem, da nI med nami toliko ekstremistov.
Gleda pridobivanja članov v jadnu> to aem tudi mnenja, da js treba ve<! previdnosti, Prvič se je potrebni Iznjrtheti preplrljlveev. Do sedaj sin t lm«ll vrata odprta sa vsakega, kl jf hotel pristopiti. Gledamo vse prevoč na število. Pri drugih orgenlsscijs'i ni opezitl tega, ker bolj pesljo, d« vsej sitnežev ne sprejemsjo. Vrat» naj bi bila odprta le tistim, ki pri dejo is starega kraja, a tistim, kl * » tukaj nad petnejst let In Ae niso čIp ni. nsj bi bil« abaolutno zaprta. ■ I' polni mizi, katero a*M zgradili a pel indvajsetimi Isti trdega dele. bi sj vsak vaedel. In ml Jim Ae nudim* nagrade I
Hem sa agitacijo med mladino, <li s« Jo pridobi sa jednoto. AH kdor miali, de bomo pridržali ime 81o-venska narodna podporna jednota s* večno, je velik utopiat. Tudi je n« spametno deleti ne to, da se io u-metno podaljAa. Bolj bi bilo priporočljivo to, da bi bolj delali na U. ds se d rta va sa vsema sa naa in ne« pod pire v slučaju holesm In onenr gioetl. Kaj meni korieti. ako je naA« jvdnota močna in bogata, ko pa vaa ke konvencija naloži Še malo In sope» Ae mehi. Končno, ko pn«tanemo oni mogli, bomo imeli le pravico herečtli pri Jednoti ta miloščine, ker podpe re m itak hitro lačrpe. Klavoepev*. da smo člani velike la (Migate pod por ne organ Isaelje, ne bodo tedovo Ijilt eaAege ohetanke.
Koliko se moremo asnaàati na tp Ao bodočnoat in posebno ia ne min dlno. naj služI letno poročili glava«-gs tajnike. V njem čkamo, de J* bilb črtaalk SS21 v preteklem leti Iz tega je raavtdno, de vse jednotina reklame, (rud la stroèki veHko na pomaga In Jednota tedi nima teli ko denarje, da bi ga mladina ne m pravila se aport In leksus. ako bi )l prišel v roka. Torej priporočat « prevldeoei pri izdajanju denarje • atietičae a vrbe in podebes ustanov št a rej Al člani, ki opaaajemo te re: koAnnett in slabe goepederaivo peate jenao naeeepttl In «e terinMo malo -mara i. neneltaje m m tri lani o.
oje lednotino empoženje, r «kdo vol jen, ker tUli ¿lani, ki so najbolj potrebni pomoti, namreč nači farmarji s veliko kee^ otrok, Je ne dobe. Dobe pe Jo Štori po velikih mestih, kl lahko potem Špekulirajo, ako hočejo, na ren. I ■ la lege razloga sem še prt"J več leti epeliial, sko jednota pravice posojevati denar vsem /u
pravice po^^-jev«, .«mar v^m c.a	bl)() p, , ud*r>i. Toda ČMJ
nom, nej leto dobi. Sedenji ns< ' j^JJ ¿ ni ^t „a svojem
posojfvsnjs je povsem nebraU. Dolžnost glavnega odbora je, ds stvar «redi tako, da bodo tudi s*»i kmetovalci deležni U pravice iS ravno tako tudi člani v manjših mestih in asselbinsh.
Kar m tiče raznih bondov, o kadrih poroča glavni blagajnik, ta veet tudi ne more dobro vplivati ne starejše člane. Mar bi se bil ¿«na' bolj sigurno vložen ns farmah kot pri nezanesljivih družbah?
Glecb dopisov pe zadnji konven cijl, Povem, da velikokrat pogu* tam pokojnega urednika. On ne bi pustil laži v javnost potom Prosvelr. pa naj bi prišle od katerekoli stran f. Dopisi, ki so bili zadnjs čase v LJj<J-akem glasu, Prosveti n« delajo nika ke čaeti. Poaebno Detroit In Chica go sta pokassla svoje slabe karakter Je. Uredniku priporočam, naj bolj pogosto rabi koš.
Joe Radelj, Član št 10.
načelne]
vidno pol dil ns oblaku v Willerdu ob priliki o*lave 25 letnice SltPJ. Kako Je nega očeta topana, kak na-
fHfmf0l0 SloWKMMM* da je. 6Tki Mj v resnici tak ■éMk
_____moram tudi, kar m stàV-] v unTft. Ko
ke tiče, de je tudi nekaj 8lovencev tal to, upam, da bo drugače mislil-med tisti ad, ki ae eveje puške pome- Vaa j« še precej takik, kl sto proti tale v koruzo in m prlpogibeli takoj uniji, in na šaleet večina članov BN-
fill PS, tar je tu« lahko^
legîsdaia beî ^Äa
v tej lUMŠbini.«
skj nsrod»" '<"
Oméruil • mori
ponižno, da bi jim akoraj gobe sraat-le na hrbtu. Najbolje je pa Ae t», da imamo rojaka v naselbini, na ka-terega amo bili svojeČasno ponosni, Toda čas je po-a»
Agitadja za dom Mllnrsukee. Wie.—Tsžko, de bi s« bilo iz kstere druge slovennte naselbine v Ameriki toliko plaalo v nsšem iasoplsju kakor Iz mi!waušks, predno so pričeli graditi avoje domove. Mo goče tudi niso imelt nikjer toliko o-pravka z vsakovrstnimi zaprekami kakor ravno pri nas. 8aj pa tudi, kskor vsa znamenja kažejo ssdsj, hodp milwauAkl Slovane! lastniki največjega narodnega doma v Ameriki. Zato smo primprani, da se tako pogosto oglašamo. Vsak pravi Slovenec nam bo tudi prav gotovo privo-Ačil, če nameravano doaežemo, pa naj živi še kjerkoli v Ameriki in kode z nami vred ponosen, gaj smo že m-daj opazili dopis nekega zavednega Slovenca iz Clevelsnds, M zasleduje nsše delo, ds nas bodri in čestita našem dosedanjem uspehu. On dobro re, kakor bi morgli tudi vsi eetali vedeti, ds pomeni dvig Slovencev v tej sli oni nsMlbini kredit celemu našemu narodu, Id je rastrešen žirom Združenih držav.
Težsvs je bila pridobivati <!Šlni-čarje Slovenskemu domu pri naš *e par let nazaj. Vse drugače ps je da ncs. Na izgovor« ss naleti 1« tam, kj«r j« prevelika r«vAčina in ps pri tistih bolj redkih, ki mislijo, da Je popolnoma prav, Če trava raete le toliko časa dokler oni žive.
Neki vplivni in tudi premožni mož ni hotel že pred dvema letoma prav nič slišati o slov. domu. Zdela se mu ja stvar ndzpeljiva iz rasloga, ker smo Slovenci vsaki samo zase. P,red kratkim pa nam je dejal, da vidi sedaj stvar drugače in tudi že lastu-Je večje Atevilo delnic. On pride večkrat v dotiko s vplinimi Američani In povedal je nam, s kskšnim presenečenjem frjedajo oni na nas sedej, ko ao videli razglašeno po angleških časopisih, kaj mi nameravamo stopiti. Niso se nadsjall kaj takega od tistih, katere so v splošnem imeli za ubogo nevedno delavsko paro in navadne "ginije". Kaj bodo rekli šde tokrat, ko bomo imeli našo sedanjo namero dovrAeno? In do tega mora priti! Zanlmknja Je dovolj vsepovsod. Kar nam Je še potrebno, Je to, da naš evangelij doseže slehernega Sloven In Slovenko, da govorimo s njimi, jim dopovemo, da Je to v njih korisjt. da m upižejo kot delničarji naAega doma. de je Alroko polje med nami. In ali naj to opravi vao sam di rek torij? Ali ni takonfcoč dolžnost nas vseh, da pomagamo? O tem vprašanju m je podrobno ras previjalo na zadnji direktorekl seji.
O saključkih te seje pa bo prihodnjič poročeno. Pazite, zasledujte.
Zopet na novo prijavljeni delničarji Slovenskega doma v Milwaukee do 22. februarja In pridobljeni po Antonia čertvežnik: Joaephine Vo lovAek. Rom Stiglltz. Pany Janiov nik, Helen Novak. Ralph P. Brager. Mary Gnader, Prank Gnader, Stanley Gnader. Po Mwtija Kovečlču: Joe Dragan, Anton Fink. Po Jon Evanichu: John 8chaff.
Ks t noter o«! i
. .Ia Melle. III.—Poročeti moram, da je preminul rojak Joseph Berglee. «Ine St. decembra lKN. Pokojni Jo Ml sa vrtini delavec, bil Je člen dru-At ve "Trlglev" At. 2 9NPJ in član Slov. sem. pod p. druAtva "Edinoet**, U Salle, III. ter člen UMW of A. Pokopan Je bil civilno in hvale predsedniku druAtva Triglav' In pn-daed-nik« druStva "Edinost" za nagovor«. 1 okojni aobrat Je bil rojen v (ior nJem Gradu na Stajersku. Tukaj sapužče sina. tri hAere. dve breta in H Irl sestre. Mnpgo rojakov ae ga !• > Ae mnogo let spominjalo In naj-la»U pe morde ti*i. ki Jim je bil vedno ne ras po I ago pri dobivanju dr-ievl«enskih pre vir
Počivaj mirno, dela veki trpin!
Nadalje morem poročati, da rudarji, M so pod ekriycm UMW of A., ao laSli Iz boja zma#>vHi. I Stavka m Je končala po S4 mesacih njim v prid. Sicer Je bil boj to tok in pceebtK. aa tista, ki m oMoAcni a velikimi družinami. tode boj J« končan In rudarji, ki ao oetoll svestl svoji organisee^t, lahke poenaae korakajo naprej a ili.hom čase.
Rvnječaeeo Je bila slovenska na-«atbine v ta BaBr ne Jako dobrem gleae kol <W le vato aeveHna. Dajatve
Hoditi na konvenci/š, vleči mastne dnevnice, za katere ao morali garati solratje ob potu avojege obrat*, priti doaafr, čakati še par dni in kričati "skebi, sk«W" in razne droge priimke, in sicer le toliko čksa, de se dobi zopet check od UMW of A. io ('rez par dni pa v skebarijo. Ros žalostno, toda Jc resnično. Sramota'
Mladina Slov. nar. doma je priredila dne 9. februarja igro "Motfcer Gooše", ki so Jo igrali prav dot^o in sicer v angleškem jeziku. Nf smem pozabiti, ko so peli slovenske pesmi, )<■ bilo vsakemu nekako čudno pri srtu, ker ao ga pesmi gotovo ponesle na rodno grudo, kjer je skoraj vaak prepeval enake pesmi, ako me drugje pa prav gotovo na paši. Dolžnost me veže, da se vsem skupaj najlepše zahvalim, to je mladini In roditeljem, ki so jih puatlli, da ao nam napravili prav lep popoldan in nekaterim tudi lep večer. Hv»ls tudi go-upicl Anni Mavaar in rojaku Antonu Janko, ki sta se toliko tradila s prireditvijo. Le tako nsprej In bodočnost'nam je zagotovljena.
Sedaj moram pa še poročati, da priredi društvo "Triglav" Št 2 SNPJ dne i. marca maskeradno veselico v spodnjih prostorih 8k>v. nar. doma. Ker društvp Triglav že ni imelo več let nobene prireditve, ao rojaki vljudno vabljeni, da se polno-Atdlrilno udeleše; ravnp tako so vab-lejni tudi rojaki Iz Oglesbjr, DePue tn Ottawc. Zabave bo dovolj in Igrala bo izvrstna godha. Nagrade maskam so različne, nsmreč jyi lepe In za manj lepe.
Msdslje bo nekdo nezel domov ali cisto uro na 10 kamnov ali pa cekin z a 10 dolarjev. Torej rojaki, vsi na plan.
fte nekaj. Gozpodinjaki klub Slov. nar. doma je obljubil stoprocentno kooperacijo in mislim, ds vsi vest« ksjjo pomeni.
Tirej rojaki, v Slov. nar. dom dne i. Oiaria in na veaelo svidenj«. ■ \ Frank Ravnikar,
jj član "Triglava", št. 2 SNPJ
, Jugoslovanski večer na čiksški univerzi
ciileago.—V petek zvečer, dne 7. marca, prirodi klub alovsnakih dlja kov na Čikaiki univerzi Jugoslovan skl program v Mandel teatru ter ples v dvoranah Reyno1da kluba ns Vt. cesti. Program aranžirajo jugoslovanski dijski imenovane univerze, ki so že prožiš leta precej storili zs gojenje naše domače prosvete med ameriškim viaokošolskim svetom.
Program bo vaebovsl tamburaško godbo "Zvonimir," najboljša točka »programa pa bo kraana slovenska pe-sem, Vilharjev oratorij "Matija Gu-bec," katerega bo proizvajala "Zora,"
PJ. Kot pomožnemu organizatorju krajevne unije ne Willardo Ste mi vsi snani. Nekateri ste mi dbljubili, da pristopite. Upam, da to storite in da Bomo delati roko v raki za napre d«* nas vseh. Mi ne »ojdgno nazaj Než cilj je naprej, NAPUHI, dokler ae bomo vsi farmarji organizirani Potem bomo lahko mi cen« dajali na-«« produktom, ne pe naši prekupčevalci, ki ne eejejo in ne «e4«fo, peč pa-dobro žanjejo naše etroške
Da ras temo, lahko dokažem. Dne 20. februarja smo Imeli v Nellsvillu konvencijo f^rmarsl» «nlje za Clark county. Bilo nas je čez dve sto delegatov, ki smo sestope)! 17 krajevnih postojenk v našem okraju, v katerem se je začela organizirati unija pred štirimi meseci. In soditi po poročilu glavnega tajnika iz St. Pavla. Minn., j« ta okraj po članstvu nsjmočnejši v vseh Združenih državah. Obenem imamo šest tržnih podružnic, ki po-Ailjajo enkrat na teden živino, praži-če In drugo blago v Chicago. S tem ps mi niamo «e «edovoljni. Mi hočemo naprej, da bomo pokazali prihodnjemu zborovanju, ki se bo vršilo v Greenwoodu 2. junija tega leta, de /imo organizirali slehernega kmeta, ki tmš zdrav razum.
Podrobnoati konvencije ne bom opi-soval. Govornikov je bilo šest, med njimi je bil glavni govdrnik farmar iz NebraSke, kl sedaj zastopa več držav, ki spadajo k uniji in Je glavni manažer Union Terminal v Chicagu, fcamor pošiljamo našo živino. V dve-urnem govoru je nam raztolmačil mnogo, sa kar je žel veliko odobravanje delegatov. DrugI je Mi glavni nredftik Farmers' Union Heralda, doma tudi iz Nebraske, a je sedaj v St. Paulu, Minn. Mož suhe postave in na obrazu mu je videti, da je moral že precej bojev imeti za unijo, kar nam je tudi raztolmačil. Rekel Je, da ne b« odnehal, dokler ne bomo tisti, ki prodkciramo, tudi gospodarji sadov naiega dela
Da bi opisal njegov gov«» in -go* .vore drugih, bi bila Proaveta polna. Omenim naj še to, da smo izvolili v glavni odbor za Clark county sedem direktorjev, med njimi dve ženski. Ne smem pozabiti, da zmo willardflkl delegate prodrli z našim kandidatom Martinom Klaričem, kl Je prišel M direktorij. Mož tudi zasluži ta Urad Nam je že pokazal, kako je dober predsednik krajevne unije; je Jako dober govornik, izkušen bojevnik u-nlje in precej znan v premogokopih dršave. Illinois.
Kakor je vsem willardčanom gnano, se vrže občinske volitve v aprilu Priporočal bi, da gremo vd unljeki člani in članice na volišče in pome-čemo z glasovnicami to staro gardo iz občinskega urada in poatavimo v urade unijake člane, kateri ae bere za napredek nas vseh. Posebno pri poročam sa župana Martina Klariča predsednika naše krajevne postojanke Ako kateri misli, da jaz zato pri p o-
ml^a^^atSft^'^ roi™	* finski urad
i	ker iščem kake službe, ae moti.
tiled« točke v pravilih, de m čte * je, de je velike pri
zapoje tt)dl apev is hrvatske opere
"Zrinjaki." — Mra. Kathryn Brajsk. hrvatska operna pevka, kl je pred kratkim dala avoj eamostojni program, bo nastopila s dvema hrvat-skima pasmama "Romanca" in "Lastovki." Spremlja jo pljanlstka mrs. Zorka Gabrich. Program se zaključi s srbskim narodnim plesom, katerega vprizore člani In članice srbskega pevskega društva "Branko Radiče-vič."
Pokažimo veliko sanimanje sa prireditev. Proetora v Mandel Theatru je dovolj, akoro za par tJsgf ljudi. Vstopnina za dijake 25c, za druge goste 50c.
Odbor aa program.
Zo napredek farmarjev
WMIerd. Wle.—V zadnjem dopisu
sem poročal, da amo uatonovili far-marsko unijo s 81 ustanovnimi člani. Danes pa poročam, da smo že narasli na 1(8 članov in članic, ki imamo u-nijske karte. Torej je lep napredek v tako kratkem česu.
Na redni mesečni Mji, ki ae je vrtile 8. februarja, je bilo aklenjeao, de se snlže pristopnina na $4.60 za to leto in a tem je tudi plačan "Farm-ers' Union Herald" aa eno leto. To velja samo do 8. marca, do naše prihodnje redne seje; po 8. marcu bo pristopnina po pravilih. Kdor Želi pristopiti, ima najboljše pogoje, ker v celem Wisconsinu ne pride a tako malo vsoto k uniji.
V zadnjem dopisu sem pisal o ne-kakSnlh «rillardskik «aprednjakih. da ao ae podpisali, a še aedaj aiso pristopih k uniji. Prosim, naj mi bo dovoljeno, da jih imenujem en par, ker sem dobil že kritiko od neketorih.J zakaj ne povem, katere mlalim. Prvi med njimi je aaž oče A«pen, ki Še županu je deseto teto aa Wilterdo ia Je obenem član natege druAtve "Slovenski kmetovalec" žt. IM SNPJ. DrugI Je neA druAtva ni p red tednik, ki |» f imIzimIh |f približno le ravno toliko let.
Prvi kot župan Je gotovo Imel ed rojakov in društveaik člaaov de Je bil izvoljen župenom že kret. Bile Je njegova dolžnoet. de M kil eden prvih med nami ia pomagal ergaate trati aai j«. Drugi kot drafcve-ni predsednik, ge veže dolžnoet pe principih jednota. da ae beri sa napredek unije. Laneko lete aem čltal v Profetarru depls nekege delegata zednje konvencije 8NPJ, kl s« j« mu-
Dve leti nazaj aem bil kandidat za župana in propadel sem ssmo z 22 glesovi kljub vsej korupciji od strani stgre garde, ker sem vam že dokazal pri ponovnem štetju glaaov, da so bile glasovnice izpolnjene po volitvah na domovih In da ao registrirali vo lilce, kl sploh niso biH na volišču Javno povem, da ne bom kandidat aa noben občinski urad, pač pa bom delal v moji najboljži moči, da izvolimo može, ki se bore sa napredek.
Frank Hren.
K smrtni nesgodi VfcMekeve Milke JekssUira, Pa.—Nepričakovano je prižte žaloatna veet, katera ae Je ras nesla kot blisk in pretresla do a sorodnik« in prijatelj« sod. Vidricha v Ctevelsndu, katerih ni malo. Brzojavka je nasnanila, da Je bila v avt ni kolisiji ubito hči s. Vldridis, Mlld red Vidrteh. 8 sodrugom Branteeljem sva m odločila, ds ae udeleživa po greba. Odpotovala sva v torek 25 feb. zjutraj v družbi ožjih sorodnikov Vidrichovich. Na meeto amo do«pe!i ob 8. popoldne; polna hiša ljudi, stoje zunaj, val ne morejo v hišo. Ns hišnem pragu ae s rečemo s s. Vidri-chom, s očetom ponesrečene hčet Kak«na spremembe aa njegovem obrazu.. Ko sva še pred kratkim bila skupaj, j« bil vesel, zgovoren, seda pa je potrt od silne žalosti. V globoki toloeti pokaže na krsto, v kateri Je ležala njegova ljubljene hčerka Mil ka. Tako* lepa. ni podobna mrliču, peč pa mladenki, ki d sašell počitka ia brezskrbno speva. Vsak čas pričakuješ, da ae odprejo trepalnice ia da ss naenseje- AH ona m ne ostra na naa, ne aa cvetlice, s katerimi je obložena, na storže, sestro aH brata, ne na aarečenee. s katerim ae Je Mla namenila poročiti v ne društveae bruto In eeetre, a katerimi J« tako s veeeljem delovala sa procvit društva "Frieudly City," SNPJ. in ne na prijatelje lu znance. Ona spi spanje pravičnega, te katorege ae
V aoboto zvečer, tt. feb.. se i atoli ra neAi mladi člato angleško ge-vorečetfft druAtve -Friendly City". SNPJ. Pokojne MiMred to njen as-
rečene« Frank Jekoby ata kila voditelja Isto. Pre vili ae mi. kako vesele in radostno reepsleieaje Je vledate. Udeležbe je bile take veli-(Dalje as 8. stouaM
Trunkove akrobacije
i — i
Rev. Trunk je pred par meseti mo4J po v da ril strašen slučaj, ki se lattko zgodi pei združevanju človeških atomov: lahko bi J namreč pomotoma šdruJUli s pasjimi atomi' 8 tem Je hotel "učenjak" «Trunk krepko osme šiti materialističen nazor, ki pozna le materi jo in ne ve iričeua?' o združitvi kakih dtfš. J je osmeši! le samega sebe.
Prosvete mu je odgovorila, da je velik tepec, ker se sploh upa polagati kakšno val ntoft temu. ZdruievdUje človeških, živalskih in rastlinskih atomov se vr&i neprestano' o tem je še povedal Shakespeare v svoji lepi pri meri o fcrtlj«, ki ga večerjajo črvi. Kaj če bi' Trunka požrl volk? Kaj potem nastane i2 njegovih atomov? S čem se združijo? in k, naj to pomeni? Nič!
Trunk pa primeha nazaj kot pravi tepec Nšč več ne govori o piusjih atomih. Ne, t,, nj več važno, hehe. On, ki je prvi gprožil besedo o "nevarnosti na»pačne atomske združitve," * zdaj zgraža, ker je Prosveta sploh omeniia to malenkoet! Vidite point? Prej je bilo to važ-no pri njem, ko pa je ¿obil volka, je hitro vie to brez pomena. Ne on, temveč mi smo tepci ker si upamo govoriti o nekakih atomih! Ato^ mi so fakt, toda posmrtno spajanje atomov -kaj nas to briga! In velika važnost je v tem ker je on že davno čltal o Shakeepearjevi vel čerji. Seveda je lahko čital,, a zakaj se je bla-miral s pasjimi atoftii?	*
Poštenjak 1 Prvič eo bHi pasji atomi zelo važen argument. Ko pa so pasje atome pose-kali volčji atomi, je vse to — malenkost. Treba se je brž zasukati na peti in zapeti dolgo pe-sem o drugi malenkosti, da se pokrije blamaž*.
Stari Trunk je velik akrobat. Skoda, ker pase koze in jelene.	t
O i m	'
Živi kristali
Veliki tšvedski (pesnik in mislec Srindberi; se je mnogo bavii tudi s prirodnimi vedami. •Napisal je med drugim razpravo o "zdihova nju kamnov". Seveda ne smemo tega "zdiho vanja" vi^ti dobesedno, ampak pesniško, ven dar pa.toliko realno, da so tudi rude iiva bitji kakor živali in raatiiiie. Ta misel, ki se je poprej morda videla kot izrodfek pesniške domi iljije, je v zadnjih časih /postala resen predmel raziskujočih učenjakov. •
Najzanimivejša v tej smeri so pa razisko vanja univ. prof. Karla Przibrama, ki je ne davno v neki strokovni reviji objavil zanimivi sporočilo. Prišel je namreč de spoznanja, di se najprej stisnjeni, potem pa z radijem obse vani kristalni kamenene soli pobarvajo, in sice se navzamejo najprej temnoaeleno-rumene, d< črne barve, ki nato preide podnevi v sinji od tenek. Barvanje je posledica motnje, delom; tudi razpadanja notranje zgradbe kristalov torej hkratu tudi znak bolezni.
Prof. Przibram je nadalje ugotovil, di nastanejo tam, kjer so prej -bili stisnjeni in bo lehno pobarvani 'krlatali «kameiie soli, nekakšn svetlejši obroči, ki se raiširjajo,po celem kosu Kristal je bolezen sam izleiil, svoje razpada nje ustavil in se obnovil. Ta proces imenuje mo s strokovnim izrazom rekristalizacijo.
Poizkusi z rekristalizacijo so pokazali, d; gre za resnično zdravljenje. Mesta, ki so p« stala svetlejša se dšjo razklati kakor ugotavlj, prof. Przibram po načinu kristalov. Po m kolu nastanejo velika gladka in zrcaleča -kristalna polja, medtem ko ao stinjena in črn polja vlaknasta in luakasta. Zdravljenje s vrši zelo naglo, napreduje namreč za desetink milimetra na dan. Tudi v prirodi najdemo si nje kristale kamene soli z brezbarvno okolicc Svetla mesta pričajo, da je sinji, torej boln kristal na potu okrevanja In sicer je to doseg« brez obsevanja z radijem. Tako odstrani brc tuje pomoči, sam iz sebe kal bolezni. Kristal torej niso toga gmota ter hranijo v sebi trajn iive, čeprav počasi odigravajoče se življensk /procese.
Ameriško Življenje
100.
Dvtai pastir, kl je predajal vero
Ce bi kdo prišel v Evanston in hote' prj dati Evanstončanom njihovo mestno hiio, b naletel na slabe kupce. Evanstonski metfsr se ne dajo potegniti . . . Ampak, če pride met nje poboften človek, ki govori o cerkvi in prsvi da je duini pastir . . .
Tak mož je prišel in obiskal mnogo me ščanov. Imel je zelo pobožnjaški obraz in ^ voril je le o cerkvi in sveti veri. Ksščsni > meščanke so se čutile zelo počaščene in ksr te pile so se pod njegovimi gorečimi pogledi > koncu vsakega obiska je ps dušni psstir v « Mkl zsdregi omenil, ds je brez dr^ii« ^ eo še raprte in on tako nitjno potrebuj» dvs set dolarjev. Ali bi njegovi novi prijatelj «menjali njegov ček? Moj Bog, zakaj ps ne Kje je ček? Nspissl je ček. dobil denar in » poslovil t medeno sladkim smehljsjem -
Nekaj dni kasneje je poboins me*»ok prvs telefonirala policiji, kje se nshsjs n dušni psstir. Povedala je zelo oprezno ds > smenjsls ček. tods banka noče «menjsti - " nobenega denarja nikjer. Potem se je oP» Is druga, oglasil se js meščan, oglssili so » trije, veliko se jtti je oglssik) ... In dosti v je, kl ss niso oglssili, ker jih je Wlo srsm ..
Dušnega pesttrjs nI bilo nikjer. je kskor kafra. Policija ne vetjem«' ds y sploh bil dušni psstir. O, ds. EvsastornstM M dajo potegniti |
ČETRTEK,
Veaití tt Jugoslavije
POMEMBEN RAZVOJ JUGO SLOV. TRGOVINSKE MOR
I _ MORNARICE
r- ^ _
Jugoslavija je v veliki meri tudi pomorska dežela. Saj meji na veliko Jadransko morje v skoro vsej svoji sapadni meji. Toda, kljub temu pa, da se jo more prištevati med pomorske države, nima zelo razvite pomorske trgovine in je ta tudi malenkostni delež v narodnem gospodarstvu Jugoslavije
Vzrok alabo razviti pomorski trgovini leži v glavnem v tem, ker ni dovoljno industrijska de-lela in pa, ker so tóele v zaledju kolikor toliko same preskrblje-nje a potrebnimi življenjskimi pripomočki. Tudi dežele za J« goslavijo, to je na vthodu in severu Jadranakega morja, niso toliko potrebne uvoza, ki bi se moral izvršiti preko Jugoslavije in Jadranakega morja. V poétev pa je treba vzeti tudi dejstvo, da je Jugoslavija mlada država brez točno razvitega kapitalizma in industrije. Stara Srbija pa ni imela morja in je bila čisto celinska država. Takozvani prečanski kraji pa so bili vedno odvisni ali od gospode v Budimpešti, ali pa od gospode na Dunaju. Trat ali Reka pa sta, kar se tiče gospodarsko-finančnih zadev prišla premalo v poštev, da bi mogla regulirati in dajati tek domačemu gospodarstvu «e-danjim takozvanim prečanskim pokrajinam. Končno pa je Trst pripadel Italiji in prav tako tudi Reka.
Trgovina na Jadranskem morju v zadnjem desetletju precej hira. V svetovnem trgovstvu je pač Jadranako morje mala možnost in služi v glavnem le malim takorekoč provincijalnim zahtevam neobširnega zaledja. Zlaati rapidno pada Trst, prav tako Reka. Vzrok temu propadanju leži v tem, da ni triMšč in da zaledje, ki ni italijansko—ne jemlje italijanskih trgovcev *on-zumnih produktov aH kolonialnega blaga, ker imajo svoje nove in šele porajajoče se luke in razvijajoče se trgovstvó.	.
Jugoslavija ae v tem pogledu šele razvija Th pflttmti je trtba, da je ta razvojna doba jako počasna.
Tako se vidi v forsiranju «popolnitve jugoslovanskih pristanišč jako težavno stališče. Proti italijanski Reki — grade pristanišče Sušak. Lepo se razvija Bakar, blizu Sušaka, dalje v srednji Dalmaciji pa dajejo veliko pažnje razvoju Splita v pristanišče, — proti italijanskemu Zadru, ki je že čisto na robu gospodarskega propada.
Istodobno pa se razvija tudi trgovska tonaža Jugoslavije. Prav tako počasi pfodira in o-ivaja pot.
IVed desetimi leti, oziroma 8 "ln. šestimi leti, se o jugoslovanskem pomorskem trgovstvu. ii motflo skoraj niti razpravljali- Danes po dobrem desetletju 1a ie že treba zabeležiti nekaj u-•pohov. Zlasti zadnja dva leta lem je napredek v grajenju in ^»ol j «a van ju jugoslovanskega
ŽALOSTNE 21VUENSKE TRAGEDIJE MLADINE V ZAGREBU
Kam plovemo?
Ljubljana, sredi februarja.
Tudi Zagreb ni brez žalostnih senzacij. Današnji čas je menda prav sposoben delati gren-kosti in žalosti prebivalstvu.
Razpasla se je samomorilna manija. Povsod iščejo vzrok« temu, na vse načine obračajo povode, pregledujejo vrvice, s katerimi se nesrečniki obešajo, duhajo lizol, katerega so izpile neg reč niče, pa vse zaman. Nihče ne more ničesar v tem času u-kreniti.
Najbolj hudo je za mladino. Kadar si konča mladina življenje, takrat je še najbolj žalostno. Ne radi — "nesrečne ljubezni", ne zato, ampak zšto, ker mladina obupuje nad življenjem, ki se ji zdi pusto in prazno, kakor da bi bilo v okovih, kjer ni poleta, kjer ni resnice ih pravice, lcjer ne poznajo človeka.
Samomori se množe. Tako beležijo listi, a nihče se ne zgane, nihče ni zmožen dati prepo-trebnega leka. Kam plovemo?
Mladi obrtnik — ae ustrelil
10. februar 1930. Popoldne ob 13. uri (eni) se je ustrelil mesar Stepan Spevec. Po činu so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer je v najhujših mukah umiral celi dve ari. Ob 3. popoldne jfe nesrečni izdihnil. Star je bil komaj 26 let, bil priden in trezen Človek. Zakaj je šel v smrt, ne morejo ugotoviti. Ljubezen je izključena. , Zagreb, Našička ulica.
16 letal deček želi smrti
Komaj 16 letni čevljarski vajenec Zvonimir Lovrenčič se je zastrupil. Nekje je dobH octo-vo kislino in jo izpil pol decilitra. Kislina je takoj učinkovala. Dečka so pravočasno o-pazili in ga prepeljali v bolnico, kjer so ma izprali želodec. Nje-tf&Vtr «tanje je kritično. Za "javnost" je napisal pismo, ki ga pa ni dokončal. Vzrok njegovemu dejanju ni znan.
Služkinja, komaj devetaajstlet-na, ae zastrupila
Ilica v Zagrebu.	J
Lepa devetnajstletna služkinja Ljubica Petraš je popila deciliter octove kisline. Njeno stanje je zelo težko. Zdravijo jo v zakladni bolnici in je malo upanja, da okreva. Razlogi njenega dejanja niso znani.. Ljubezen je izključena.
Iz bede v smrt
Maksimir, cestni jarek. Našli so ga v jarku. Bil je pijan in je zmrznil. Čevljarski pomočnik Adolf Payluša, priden in zanesljiv mlad mož. Poročen. V bedi, ki je upropasti-njega in njegovo družino. Napil se je, in v pijanosti šel v smrt. Zvalil se je v jsrek in ča-1 smrti. Vzrok pijanost, ta-so zabeležili zagrebški listi. V resnici je bila vzrok beda.
ÍS
morskega trgovatva kar ras- Moi ni bil dovolj močan in se
je napil, da pozabi svojo revščino .. .
Ce nitoče, zakaj se MI sami ne vprašujemo: Kam plovemo?
Ali ni potreba tu eodjalne remedere?
eseljiv.| Uta 1926 je vsa jugoslovan-ku pomorska trgovina imela I VO,ooo ton. Danes, ko smo za-(liu< ili 1929 pa jih je bik) že 160.000 ton.
Jugosl. parobrodna društva na >uAsku, Dubrovniku in Splitu ia**jo v zadnjih letih res veliko 'ktivnost in od leta do leta Jača-0 * |Mxlporo vlade v Beogradu 'vojo mornarico. Izredno velike ainoMti za trgovsko mornarico
*	je ladjedelnica v Kraljeviči. k njej je naložen angleški ka-"tal Yarrow k Comp. is Glas-">»a. Letos bo ta ladjedelnica Pečana ln opremljena * naj-^ n<«lernej*imi stroji, ker ima an-rU«ki kapital Interes na tem, da ros v monopolu ladjedelstvo v Iržavi.
Kakor se čuje se prične z n<»ntiranjem v kratkem času. I-r*'1* bo seveda zelo velik pomen
*	jugoslovansko trgovinsko •omornfvo. Jugoslavija pa tega "bi, kajti vse se razvija, vse 'r* »vojo pot navagor. Jugoela-•J« kot država, ki je udeležena 'di na morju, ima priliko, da ee «7vije in da založi s potrebnim »*'*n ne le «amo sebe, to Je
Ukrajine. Pogoj« za to so fe »sveeti jih Je treba { \
IZ LJUBLJANE
Velik požar na Vošamkl eeatl. — 13. februarja opoldne Je nenadoma pričelo goreti v tovarniških prostorih "Kuverta", kjer je bila nakopičena velika zaloga papirnatih izdelkov, predvsem pisemskega papirja Ur kuvert. Zgorelo je za 60,000 dinarjev. Škodo trpi zelo občutno tudi le-etnik hiše na Vožarskl cesti. Tvomiea "Kuverta" Je zavarovana.
Zmerno mrzlo vreme v «love-ulji. — Zadnja dva tedna se je vremenski barometer v Sloveniji znatno prMižal normalnemu isimskemu vremenu. Kajti preje |e bilo «koal več kakor en meeee neprestano jesenako deževje, ki Je bilo le sem pa tja pomešano tudi s snežinkami. Prave zime nI bilo, le vreme Je nagajalo ljudem. ker ni prešlo ne v topH ne v mrzel zimski ekstrem.
Sedaj se Je vreme sicer v temperaturi poslabšalo, ker je tem-
peratura znatno padla, toda nimamo ne megle, ne oblakov in prav lepo že sije predpomladan-sko solnce.
Upati pa je, da bo to držalo vsaj Še štirinajst dni. No potem, pa hvala bogu, bodemo^Že "sWo-«T iz najhujšega!
Po vsej dravski banovini traja zmeren mraz. Barometer kaže običajno 7.70 do 7.76. Temperatura varira med minus 2 do minus 10 stopinj celsiusa. *
Ker mu je zbil eno oko, je dobil eno leto težke Ječe. — (Ljudje «o včasih sitni, da bog ne daj. En tak sitnež je tudi France, ki je sicer že oženj en in 62 let star, pa je vendar kljub starosti še skrajno nepreviden, kadar ga prime njegova sitnost.
Nekega dne poleti je zavil v gostilno Miklič v Ljubljani. Vročina ga je kuhala in se je Šel po-krepčat. Bil je ie nekoliko vinjen, pa ne od soJnca, ali vročine, bog ne daj, temveč od piva, ker ga je tisti dan že dokaj iztočil. Po svoji kranjski navadi je pričel uganjati razne neumnosti in je bil prav nataknjen, ko so ga opozorili, da se ima lepo in primemo obnašalti. Prišedši v gostilno, je takoj zahteval vlnca. Odklonili so mu ga, ker je pre-očito še kazal znake pijanosti. Mož pa je postal jezen. Začel je razsajati po gostilni in kričati.
Ubogi natakar je imel dosti dela z njim, kajti nič si ni dal dopovedati. Da, še manipulirati je pričel s palico in to tako nerodno, da je veljalo natakarja eno oko. Francelj ga je s palico sunil haravnost v očesno votlino in mu oko tako močno poškodoval, da je na njega popolnoma oslepel.	''
i Ljubljana, 7. feb. 1930. Poziv slovenskim umetnikom i
Na seji odbora za razstavo Jugoslovanske sodobne umetnosti v Ljubljani, ki se je vršila v pro-«torfh Narodne galerije v Ljubljani dne 6. februarja, se je sklenilo, da se pozove na veliko sodelovanje na razstavi vse slovenske umetnike. Razstave se bodo vršile na Angleškem, predvsem v Londonu in po večjih mestih Velike Britanije.
Vršila se bo razstava od 2. aprila do 30. maja 1930.
Za priredite poskibe: 1. Tate Gallery v Londonu. 2. Jugoslav Society v Londonu. 3. British Society v Zagrebu s svojimi odbori v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
. Ljubljanski odbor se Imenuje "Odbor za razstavo jugoslovanske sodobne umetnosti v Ljubljani." Vsi dopisi naj ae poši-ijajo na naslov: Dr. Rajko Lo-žar, Ljubljana, Narodni muzej.
1.	Namestitev razstave bo v prostorih londonske Tate Gallery; otvoritev bo za vabljene dne 2. aprila t. 1., za splošnost pa 3. aprila.
2.	Razstava bo odprta naj manj šest, a največ osem tednov.
3.	Skupen obseg na razstavo pripuščenih del znaša 120 slik, 60 kipov in 100 listov reproduci-rane grafike, rirt), akvarelov itd.
4.	Is Londona bo potovala razstava v razna mesta Velike Bri-tanijč; ta turneja bo zaključena koncem avgusta 1930.
6. Prireditelji v Veliki Britaniji si pridržujejo pravico, razstavo za turnej ocepiti, če bi bilo to potrrf>no iz kakšnega vzroka
Pogoji za udeležbo na razstavi:
1. Udeleženci morajo poslati svoja dela najkasneje do 14. februarja do 6. zvečer v Narodni dom v Ljubljani. 2. Dela bodo žirirana:
a)	od lokalne žirije v Ljubljani, obstoječe iz %g. dr. Rajko I>ožar, Tone Kralj, Franc Pavlo-vec in Tine Kos.
b)	V Zagrebu, kjer pridejo pred centralno žirijo, v kateri bosta pO dva zastopnika iz Beo grada. Zagreba in Ljubljane: Dr. R. Lodtar, Niko Pimat in profe-sor J. Plečnik za vso arhitekturo Jugoslavije.
c)	Pravico zadnjega pregleda si pridržuje Tate Gallery v Londona; ta pregled se bo pa oziral le aa dopustnost razatavitve iz lokalnih Običajev.
3. Oprema mora biti z ozirom na reprezentativni pomen naj-skrbnejša: slike morajo biti napete na apodnjt okvir. dobro montirane v glavni okvir, laki suhi: repred. grafika. ri«fce, akvareli v paspertujih. Slaba oprema je lahko razlog za zavrnite*
_ PR08VETA Glasovi iz naselbin
(Nadaljevanj« s S. strani.)
ka, da ao aa »ploh v»i čudili. Pokojni-ca m Je prad mnogimi izrazita: "Bo «t« videli, kako bo od sedaj naprej nsSe društvo napredovalo!" Kolikor ji je ¿as dopuščal, je itirala sa nove ¿lane. Ob eni zjutraj je imela te urejene provivoričnv račune ter bUa selo vesela s uspehom. Z veselim na-smehljajem ae je poslovila od navap-člh ter se podala a zaročencem proti domu. Megla je teiala niSko nad Mirijo. Dospata v avtu do šoleznlškega kriiišča, Vjer ao atali voaovi. Varnostne naprave nobmc nobene .luči. (Sedaj se pripravlja mestna vlada, da prisili kompanijo dotični prostor razsvetliti). Ko Je Frank ugledal pretečo nevarnost, je hotel ustaviti,
tera drušina dobilo toliko uraianj simpatij«, kot jih je družina Vldrich. Pogreb se je vršil v sredo tt). fsb. ob 2. popoldne. Vreme Je bilo veto neugodno, ploha se je vlila od (aaa do časa. Ob eni uri je bilo na licu mesta _a .
nad petnajst sto ljudi. Vsied plohe »o kmployment Service) prlpoana-
Staiji nezaposlenosti
Zadnji buletin zvezne posredovalnice za delo (United States
bile vse verande v blitini poln« ljud-
atva. Učiteljice v okolici so pričele eno uro prej s poukom v šolah, da so se udeleiile pogreba.
Pokojnica je bila snana kot izobražena dekle, študirala je veliko in se učila i lahkoto. Za pogrebom j« Slo nad stopetindvajaet .avtov; mnogi se niso mogli udeleiitl, ker j« primanjkovalo- avtov. Johnstovrn le ni videl tako ogromne udeletb« ta pogrebom. Koliko večja uddešba bi pa to bila. ako ne bilo slabo vreme in dclovnik?
Prask Jakob« In Milka VMrlchova is JohneU»wna, Pa. Milka Je smrtno ponesrečila v kollsljl g avtom dne 23. feb., ko sta se vrsčsls i veselice društva »t. fs4 SNPJ, katerega ustanovna člana In uradnika sta Mla oba.
pritisn« na zavor« svojega avta, ali bi.
lo J« ia prepozno. Avtomobil s« J« obr- «mladi člani in novinci v takih atvarek
nil in udsril ob stojoči vos a tako ailo ob strsn, na kat«rj j« s«d«la Mild-red, ds je sllhi udarec avto ves «drobil. Ons Je dobila rcsn« udarce, katerim je v ntsavestl v bolnišnici Čet eno uro podlegla. JsM>y je dobil msnji« poškodb«i ves sunek j« prišel od strani, na kateri j« s«d«la Milka. Pdlsgopia so is bolnišnice obve-ščall nesrečno druiino. Vš^k si lahko predstavlja, kako je taka novica vpil vala na prissdoto druftino, in končno naananjena smrt ljubljen« hčerke. O nesreči «s j« takoj zaznalo po vsej naselbini Johnstown in okolici. V nedeljo dopeldn« so prihajali ljudje t« v trumah, ko A« nj« niso pripeljali na dom. Popoldne, ko so jo pripeljali, Jo j« U isti dan obiskalo nad tisoč talovalecv. Ae v v«čj«m številu so prihajali naslednja dva dneva, tako da Je hlll pretila nevarnost, da se udere. Postavljati Je bilo treba opo-r«, da «• jo j« p ro tek tiralo.
Brzojavna in telefonična sošalja so prihajala prizadeti druiini od vseh strsni Zdrutonih dišav, kjer so vedeli o nesreči. Vencev j« bilo nad petdeset, od sorodnikov, prijateljev in raillčnib druitev. Johnstown, kot so a« mnogi isracill, ne pomni, da hI ka-
Člani društva "Friandly City", kot
so aranšlrall vse tako l«po, ds so s«
vsi čudili. Val člani društva so nosili napis« na rokavih. Dekleta, ki so no sila vence, so bila vsa belo oblečena, s društvenim znakom na prsih. P«v*ko društvo "Bled" je zapelo tolostinko v hiši ob krsti in sloveneks godba Mos ham je zaigrala tolostinko, ko se J« prikazala krsts pri vrstlh in posn«J« ¿»ri iaročanju trupla materi naravi Predsednik društva "Friendly City", mladi Joe C.ulkar, J« pračital ginljiv nagrobni govor v angleščini. Za nJim jo nastopila naša javnosti dobro zna na Ana P. Krasna, (jovorlla j« v slo venščini in govorila Je tako glnljlvo, da so njene besede segale poslušalcem naravnost v src«. Po končanih govo-rih smo s« s globoko šalostjo poslu bili zadnjikrat od epMno priljubljene hčerke—Vhlrlchove Milke.
Zapustila si stšršr, brata, sestro, zaročenca, prijatelje In snanc« v naj. lepši mladosti, stara 1i» let. Tvoj spo min ostane med nami. Tvoje delo, ka leroga al s« s tako veliko vnetno poprijel«, bomo nadaljevali in mislili na t«- Blag ji »pomin!
Žalujoči drullnl in njenemu zaru ¿eruru moje Iskreno sotolj«!
botiia giirk«.
dela. Kipi samo; bron, kamen,I Ameriški kMpitaliat zapustil les in keramika.	$100,000 ftpanakl kralji« I
4. Posamezniki morejo poslati! Pittsburgh, Pa. — Alexander le največ pet del pred žirijo. Vw P. Moore, založniški magnat lit
drugo ne bo prišlo v poštev.
R. Udeleženci naj navedejo prodajne cene, kater« so lahko dvojne od lokalno običajnih; te cene se ne bodo znižale, Žirija Jih more samo zvišati.
6.	Pošiljate v v Narodni dom in odstranitev Iz Narodnega doma v Ljubljani gre v breme poši-Ijaica. Za pošiljatev ni zahtevana nobena |*m*4nw embalaža.
7.	Udeleženci naj javijo, da nimajo ničesar proti t*mu, da «e njihova dela po rjiključku razstave v Londonu razatavijo tudi po drugih mestih Velike Britanije.
3. H pošiljat vijo del pred žirijo ni daha umetnikom mM*-na obveza, <to bodo njihova dela tavljsfia
bivši ameriški poslanik v Apatii-ji, ki je nedavno umrl, je označil v svoji oponftki, da Apanrica kraljica Viktorija d«bl $100,000 lx njegovega premoženja. Dslje Je volil vdovi italijanakega opernega |»evca Carusa $2fi,000. Svoji pantorki, Doroteji Rtjssell 0'Reily Cel vit, je |>a zapustil le $1000, Pastorka bo zdaj točila za razveljavljenje oporoke.
va, da je mnogo nezaposlenosti, obenem pa omenja, da je o|*a£a-ti amer proti večji zaposlenostf. Veliko nezaposlenosti se je pokazalo tekom prvega dela januarja. ali konec meseca je pokazal znatno zboljšanje. Urad je mnenja, da tekom prihodnjih dveh ali treh mesecev bomo i-mell normalno zaposlenost. Gradim« v mnogih državah ho felle ustavljene radi vremena in velik del tesarjev je brez dela. Cestne ln občinske gradnje niso še začele radi vremena, ali pa so bile ustavljene. V mnogih indu strijah je bil obrat skrčen in so poslenost znižana, kar vse pri speva k nezaposlenosti.
železo in jeklo, ki se smatra kot barometer gospodarskega stanja, dobro obeta za 1. 1&10, kajti je mnogih velikih naročil za vse vrste železnih ln jeklenih produktov.-Nekatere avtomobilske industrije delajo še vedno "part-time", all Izgleda, da bo kmalu ve£ zaposlenosti v tej ln dustriji. . Tovarne, ki izdelujejo radia ln prltikllne radia, niso pokazale nlkako zboljšanje zaposle-nosti. Premogovna Industrija Še vedno trpi na znatni neza]K>Hle-nostl. "
Dasti je razvidno, da je precej nezaposlenosti zavladalo po vsej deželi,veuilarle nekatere pokra jlne so t »pele več kot druge,
V	državi Massachusetts, je bilo maiu dela v industrija!» če vljev, tkanin, kovin, draguljev, kavčuka ,{n celulojda in zato več nazaposlenoMtl v Istih. Preneha nje del poti milim nebom radi slabe sezone je povzročil veliki prebitek nelzurjenih delavcev. V večjih mestih je velik prebl tek pisarniških delavcev. Mnogo tovaren lirom države je omejilo produkcijo ln odpustilo del de lavcev. Dve večji tovarni sta bili zaprti.
V	državi Connecticut je obvladoval "part-time" v Industrijah tkanin, v ladijedelnlc^h in v klobučarski Industriji. Večina tovarn y New Haven obratovala je le štiri dni na teden. V mestih Hartford, Bridgeport, Stamford in drugje so bile vse tovarne v obratu, aH produkcija je .bila o-mejena. •
V	državi New York je bilo manj zaposlsnosti v rasnih stro kah. Mnogo tovaren in delavnic je obratovalo z manjšim števil kom delavcev. Število nezapo-slencev Je bilo nekoliko povečano radi |>rihoda delavcev k drugih krajev, ki ho prišli v New York po ustavitvi dels i>od milim nebom. J« bilo prav malo povpraševanja po Izurjenih mehanikih.
V	državi Pennsylvania je bila znatne nezajioeletiost tekom januarja v rasnih mestih žirom države. To velja posebno glede Industrljalnega okraja Pitts-burgh a In Philadetphija. Okolo Hc ran Iona se Je v premogovnikih (»voljno delalo, Pričakujs se odločno sbo(jlanje položaja v mnogih industrijah takoj začetkom «pomladi.
V'državi Wlicoimin se poroča nekoliko več za|M>slerio«ti v raznih glavnih industrijah, ali tudi v tej drlayl Je bilo mnogo ne* zaposlenosti med stavbenimi in tovarniškimi delavci. Skoraj vse I ova the v Kenoshi so obrstova-le le deloma. V Milwaukee je bil očividen lyebitek delavcev skoraj v vseh «trokah. vim tovarne poročale večjo zapo-Hlinost, ali prihod mnogih dela v-'
cev ii drugih krajev je povečal število nezapoalenih. Tovarno avtomobilov in uvtomobilsklh pritiklin v Dctroitu, Flint in Utnslng obratujejo še vedno z manj močmi.
V	državi Illinois je bilo še precej zaposlenosti in produkcije v premogoviščlh in v industriji železa in jekla, V večjih mestih je bilo mnogo neza]>oalenoati med pisarniškimi delavci in prav malo povpraševanja po njih. V Chicago je prevladoval prebitek moških in ženskih tovarniških delavcev.
V	državah Minnesota, Ncbra-sku in v obeh Dakotah nta zima in sneg Še povečale ^lavutlno mrtvo sezono tekom januarja. Cestne gradnje počivajo. Ker nI sedaj dela na prostem, Je muo-tro nezaposlenih tesarjev, pleskarjev, zidarjev in neizurjenih delavcev.
Države v pogorakih inikrujk nah na zapudu in ob pacifičnl' i>-bali poročajo* o običajni seconal« ni nezaposlenosti tekom zimskih mesecev.
(¡lastim poročila federalne po-«redpvalnlcc za delo gradnje In druga dela na prostem bodo začele v velikem obsegu takoj ob Hpomladl, kar bo absordiralo precej nezaposlenosti.
Me.
ši
ProipiriMa91 v glavnim muhi
Ohlaidl prepovedujejo zborovanja brespoaelnlm delavcem
Waahlngton, I). C. — (F. P.)
Policija Je te dni aretirala enajst oseb, med njimi dva zamorska govornika, ker so govorili na shodih l> rez j »osel nlh delavcev. Obtoženi so bili motenja prometa in ueHpodobnega obnašanja. Policija skuša s a-relacija m i preprečiti zborovanju brezposelnih, ker Je menda mnenja, da ne bo problem brezposelnosti najlaglje rešil na ta način.
Dobrodelne organizacije Imajo polno dela s delitvijo živeža družinam, ki so najbolj prizadete v sedanji industrijski depresiji. Lokalna postojanka itešilne armade Je naznanila, da so se prošnje za pomoč od brezposelnih delavcev potrojlle v zadnjih šestih mesecih.
Hov Je taka naročila / Ameriki
Washington, D. C. — Uvoz poljedelskih In drugih strojev i« Združenih držav v Hovjetsko unijo He je potrojll v preteklem letu, kot poroča AmWg amerl-ška-sovjetsktt trgovski, organi-utclja. Ruska naročila v Ame-i tki so v I. 1UUU znašala več milijonov dolarjev.
Izvir/, bombažnih Izdelkov se Je nekoliko zmanjšal radi razvoja tekstilne InduNtrlJe v Ku-siji.
KavaanJe radi minimalns mezde
v Hali I mor u
IlalUmore, Md, — Vftlic grož n j f Asociacije delodajalcev, da IhnIo pod vzeli Ittgalno bitko proti Izvajanju odredU* o minimalni mezdi, se mestna uprava ni ustrašila in še vedno vztraja pri svoji zahtevi za forsirsnje iaU*. Organiziral»! delodajalci trdijo, da bi mesto znižalo isdatke pri konstrukcijskih delih za 80%, ako prekliče odredim.
Ali ste ns ročen I aa daevnlk
"Proaveto"? Podpira JU svoj list t
Detroit odpufc/a Inozemske dela vre
Detroit, Mich.—Mestni svet v Detroit u je »ptejel «idredbo, da m««*tna vlada odslovi vae uslut-Im me, ki niso državljani. Okrog I7ri0 delavcev izgubi delo. Večinoma so delavci na eestah, Nad*»-I maščeni bodo domačini in držav.
Zaradi stl«ke /aaa se umetni-kom ne morejo i*movno |*»šlljati | Orgsnizatorttoi delo ns jugu poaetma vabila in zato vabi lme-| " Green vi Ue, H, Ct — Kamtie-
novan! odbor torn potnim vse alo-venske umetnike, da etierrjo ia dopošljejo svojs dele na nsved«»-nl nasWw.
(Mlrnr za rar«tavo JtHr"*lovan-
nja Ameriške delavske federa-dje zaznamuje d«iber us|Mrh v tem okraju. V zadnjih treh tednih so bile ustanovljene y>-•t/tjttfike tek-tilflih delat« ev V
ske arxMme umetno«ti v I.JuUjl angleyju, Oranitetillu In War-Ijaai.	Irenvillu.

H»fkt Hmttekm f Mla na mnlmarmérnt	htm**tU pr««laSeaa s«K'
sijUyés d«*»JU NM«, katof« be tail s«*t«p«u t !'«»»««.
PROSVËTA
Četrtek, s. marca.
PROSVETA
THK EN LICHTEN M EN T
c l AMU> Ol LASTNIMA SLOVKWSSa MASOVNI tOOKi*. ns JKDNMI
UrtM ml aa4
br UM Hlrnmm Milimi

NaraéalMi m UruIm «IrUwe (Im*	Ia Kaaa-
*a MM M lato. «SA* m pvi i«u. |I M trn Mtrt WU ; m CM««*» hi CImto «TA« u «Ho Ma. «S7I M pol Mai M Itto-
MMtf« ««.M.
HuUrripUun r*Ua: («r Um UftlUd BUU« (*»ce|H ChUM«o> *mé I »Ma M M arr rw « b»«ga aa« Oliai ITA« Mr fe**«*» euvmUím «SM *rr yttr.
> Om «di««« yo «uaovoru —lk(|Mâ»l ft ao vratajs.
AMoitMaa ra Us m uff-«™««! MaaawrtyU will asi M
Naala* M m. kar lata slih
PROSVETA
>*I7-M ^«Ifc UwiUaW A»«„ fMcae«,
men ara or t«k KKDMurte) re*se
»
Datum * «atepaiM. M vrhmar (P*. «S-Ml. potac »alo«a ta as Mwiovti pomeni, «a van rol nI na. Coaovft« h K»»^»»^
Inna na mmIovu pooMrni, «a vam io • UM	iwt#l»ta
Al aa asm ll»t n« uatavi

Za kaj se Green briga
William Green, predsednik Ameriške dc-lavake federacije, je rekel te dni v Atlanti: "Federacija • težko brigo opazuje protiversko gibanje v Ruaijl. To je umljlvo, ker federa-cija izpoveduje popolno versko svobodo posameznikov in narodov. To Je demokratična zahteva."
Green je povedal dvoje nesmislov.
Prvič se briga on, torej ne more govoriti • v imenu federacije, to je v imenu vseh delavcev, ki so organizirani v A. F. of L. Članstvo federacije se bolj briga za ameriško delavske razmere, za višjo mezdo, krajši deiovnik in stalno delo, kakor pa za cerkve v Rusiji. Člani niso pooblastili Greena, da v njihovem imenu govori o boljše viških "verskih persekucijah".
Drugič Je verska svoboda, katero "izpoveduje" federacija, nekaj takega v realnem življenju kakor je ravna ¿rta v vsemirju, o ka-kateri trdi Einstein, da nikjer ne eksistlra. Verske svobode faktično nikjer ni. Od pam-tiveka Je bila vsaka manjšinska religija vedno pretirana in zatirana, in tako je Še danes, čeprav se narodi, bahajo s civilizacijo.
t Saj imamo lep dokaz v Ameriki. Komunizem Je tudi nekaka vera, čeprav socialnoekonomska, materialistična in ateistična. Ali smejo komunisti svobodno razširjati svoje nazore? Ne smejo 1 Sam William Green jih odločno pobija In ee popolnoma strinja s početjem policije, ki maha po ljudeh, ki se imenujejo komunisti. Green pravi, da "s teiko brigo gleda na Rusijo, kjer >o prepovedane verske procesije in kjer lapirajo cerkve," obenem pa rad vidi, a policija v Ameriki razbija procesije, ki jih organizirajo komunisti. Pa pravi, da Je sa versko svobodo, za svobodo govora in zborovanja! Da U imajo komunisti prav ali ne, o tem nI zdaj vprašanje; vprašanje je, če smejo komunisti v Ameriki z enako pravico 1>ovedati svoje resnl& ali zmote kakor Jih •mejo baptisti, metodisti, rimski katoliki in „ Billy Sunday.
\ Ameriški Indijanci imajo (gotov rod na zapado) svoj, verski plot, ki se imenuje "kačji ples." Oblasti, ki kontrolirajo Indijanske rezervacije, so U ples prepovedale, češ, da je nemoralen. Taka Je verska svoboda za Indijance I
Ce bi se Green malo bolj zanimal za vprašanje brezposelnosti, ki je zdaj akutno v Ameriki, in prepustil brigo ta ruske cerkve Rusom, bi bil več mota na svojem mestu. Tako pa je velika ničla. Ruske cerkve so sezidali ruski kmetje in delavci, torej je popolnoma prav, da delajo s cerkvami kar sami hočejo. Ako mislijo, da bi jim namesto cerkve bolj slutila žltnlca, čitalnica ali teater, Je to njihova zade-xa, ne pa Greenma.
Zakaj ae Green ne ufl od socialista Mac-Doitalda, kateremu je ob čaau njegovega obiska Amerike delal globoke poklone? Mac-Donald je Izjavil, da eo vere in cerkve v Rusiji notranja ruska Stdeva, v katero se Anglija ne bo mešala. Dalje je MacDonaMova vlada prepovedala vojaškim in mornarlčnim kaplanom, ki ao v driavni sluibl, udeležiti se "boftje sluft-be", ki se vrši za ruske kristjane IG. in 10. marca.
Mac Donald Še Green?
.......I1
I m ist opa pravilno. Zakaj ae
Iz Rualje poročajo o neki kmetici, ki ima štiri sinove in val štirje so "bertotalkl", ki so zavrgli vero v Boga. Mati Je obdrtala avojo vero. toda nabotne slike Je zmetala Is hiše in obesila sliko lunina. Sosedje ao Jo vprašali, če Je tudi ona zavrgla vero. '
"Nisem," je odgovorila starka, "toda jaz ljubim moje sinove in hcluni iti z njimi v i»e-kel, da ne bom sama v nebeaih!"
Te lieaede ruske kmetice ao vredne premisleka. Kakšno veselje In srečo naj ima mali ali oče v nebesih, če so njuni otroci v peklu? Včaei pravi kak vernik, kako strašao bi bilo. še ni nič po amrti in ne bomo nikdar več videli avojih dragih Nič manj strašno kot bi bila večna taloet raadvojertih dragih! To Je še bolj strašno In — harfor>ko.
flHMHMHPOMt
Kaj pa ae jf zgodilo a stavko v Gaatonlji? AU more kdo povadati?
Glasovi iz naselbin
v«fti Z sapade.
Kaumctsfr, Wa*. Hočem nekoti-ko po roda ti o tlvljenju Slovanccv v državi Wastiiafton. Ukvarjamo s« s vsakovrstnim delom. Nekateri delaj« po premoforovih, nekateri na žagah, drufi zopet po fculftdh; zelo ve-riVo nu a pi vkvarja « pol jede IJ-atvot». Tukaj na zaRodaJI »trani Cascade hribovja m pešamo večinoma s mlekarstvom in « IttirJartjo. AH na vshodnji «trani omenjenega to-rov)a sa pa padajo s »adjerejo, neka-Uri tudi prldaljujejo seno (alphklfo) in drugi M vkvarjajo z litem.
Naj pa ža dala kar kdo kola, smo «kom izključno «ami *h»vci, le m* lo j« malih trgovcev, ki so p# tudi delavci, kajti «ami morajo opravljati vso trgovsko delo. SeVeda «mo pa različnega mnenja in prepričanja, kljub temu «e midsabafho š« dosti dobro razummio.
Lahko rečem, da «košamo Slovenci in Hrvatje napredovati in hočemo pokazati drugim narodom, da smo tudi na površju tega planeta.
Opozarjam tudi Sloeehee in Hrvate, da i* določen z* v«eak»vansk« plesno veaelico dan 81. maja, ki «c vrši tukaj v Krainu in .za vseslovenski piknik pa IS. julija. Torej se4 op«»zarja Slovane« in ttrvate, da ne bodo prirejali kakih veselic na U dneva. Prosim tudi rojak« po naselbinah države, da prečftkjo zapisnik sadnjega vseslovsnskega zborovanja in «a začnejo sa stvar aanlmeti.
' M sit Petehaik.
^	(i las pionirja
Waat Allis, WU.-f<aj mi bo de voljeno, da zopet »pregeverim v Jav-nosti, Opazoval sem pašno poteh dogodkov po sadnji konvenciji SNPJ, prečkal konvenčni zapisnik, pravili in zapisnik zadnje seje glavnega od-bora; Videl sem marsikaj, kar mi ni bila po volji in kai» bi «a moral» izboljlati, da bi odgovarjalo splol-nemu napredku naše Jednote. Na| rečem, kškrlha «o bile priprav« z<t konvencijo, taka j« bila konvencij» In take «o tudi pravila, katere b) treba v več me«tih ¡¿boljšati. Propagande Ia samohval« «em «it in fci najrajši videl, da bi ppvssni pr«mv hala, izvsemil tikajoč š* mladine. Hlada združenja slovenskih pod-podnlh organizacij eavsemsm stališč«, ds bi m naj sdružili Samo Slovenci in sicer na samo federptivno, tem ve 5 centralno. Kar «a tiče hrvatskih oi-gsnlssclj sem mnenja, da l»l moral) med nami prej priti de bolj tega rs summavanja kot pa sedsj ebstoj«, predno je mogoče resao nrislitl m združenje. In bojim se, ds m n« bomo nikdsr toliko rssumsll. To nv govorim Is kakšnih pred«odkov, tem-več iz iskuienj. Znani so mi slučaj' kjer j« en sam član hrvatske narod nosti povzročil več nereda aa seja't drultva kot vsi Slovenci «kupaj. V« pomirjevalne besede predsednika nisi nič pomagale in končno je bil prisiljen zagroziti, da ga bo dal postavNi izven dvorana, tako na bo miren h «ledII razpravam. Ta mu zagros", da bo on dal njega (predsednikaI vreči is dvorane In končni rezultat j« splošno razburjenj«. In m«d članstvom m naseli nuifivJ«. po kaj čen hoditi na «eje, ker «e samo kregaj«. K tem ne mislim majati reflakcij« m hrvatsko članatuo v «plodnem, ks* med njimi Je tudi mnogo pametnih Članov. Na da «e pa satsjitl dajatvi s da Je med njimi tudi mnogo t^klh, ki v prvi vrsti delajo sdražbo na' ««jah. Tudi ne mislim teči, da smo Slovenci angeljni v tam eslru, vendar pa In lastnih Iskužanj In epasovanj rečem, da ni med nami toliko ekstremlstov.
Gleda pridobivanja članov v jadno, to «em tudi mnenja, da j« treba ve! previdnosti. Prvič se je potrebni Izogibati preplrljivcev. Do sadaj «m> Imfli vrata odprta sa vsakega, ki ji hotel pristopiti. Gledamo vm preveč na Me vilo. Pri drugih organisacijaM nI opasiti tega, ker bolj pazijo, d« vsaj sitnetev ne sprejemajo. Vrati naj bi bila odprta le tistim, ki pridejo is starega kraja, a tistim, ki a t tukaj nad petnajat let In ža niso členi, naj bi bila abaolutno zaprta. 'V polni mizi, katero smo zgradili s pel indvajsetimi leti trdega dela, bi a» vsak vaedel. Ia ml Jim že nudim» nagradeI
Sam za agitacijo meti mladino, d.i se jo pridobi sa Jednoto. AH kdor misli, da bemo pridržali ime Slo vinska narodna podporna j H nota a« večno, Je valUt utopist. Tudi ja n« »pametno delati na to, da se (o u-metno p<*!alj!a. Bolj bi bilo priporočljivo to, da bi bolj delali na b, da «a država «a vsa me za naa In na« podpira v slučaju bolezni in onemo gloatl. Kaj mani koriati. ako ja nad« jednote močna ia bogata, ko pa vaa ka konvencija naloži že malo in so|»el ža maki. Končno, ko .postanemo om mogli, bomo Imeli le pravico Uračit« pri Jadnoti s« miieMtnr. ker podpr ra s« itak hitro ličrpa. Slavoapev'. da smo člani velika Ia ts>gate po«) porne organ isaeije. ae bodo zadovo-Ijlli aadaga «hatanka.
Koliko m morama sanaSali na na fc» bodočnost ia posebno u na mle d I no, naj služI letjno poročilo glav* ga tajnika. V njem čkamo, da j« bih» črtanih MZI v preteklem lati Is tega Je razvidno, da vaa jeduotina reklama, trud in strelki veliko a« pomaga Ia j «i nota tudi nima teli ko denarja, d« bi ga mladina na «a pravila sa šport in luksus, ako bi JI nižal v robe. TeraJ priporešer« previdno* pri isdajaaju denarja • attetidue a vrbe In podsbai ustanov StareJdl dam. ki npasujemo te rai bodnoatt ia »laho goapodarsivo poate Jamo naaeupnl In «k lednoto mat maral, nanalraje m na sls v a spe ve b* reklamo
Glede točke v pravilih, da m čla
T	fVZi
nisem preveč akdovoljen, ter tisti ¿lani, ki so najbolj potrebni pomoči, namreč nadi farmarji s veHko kaeie> otrok, Je ne dobe. Dobe pa Jo «ari po velikih mestih, ki lahko petem Špekulirajo, ako hočejo, na jednote. Is tega razloga sam Ia frči več leti apelirll, ako JednoU Mina pravice posojevati denar vsem čla nom, naj isto dobi. Bedsnji Občin posojevsnjs je povsem neNats^i Dolžnost glavnega odbora Je, da stvar uredi tako, da bodo tudi assi kmetovalci deletni U pravice iS rev-ao tako «udi člani v manjših aMstih in naselbinah.
Kar m tiče rasnih bondev, o kau-rih poroča glavni blagajnik, to vest tudi na more dobro vplivati na starejše člane. Mar bi aa bil 4eno-bolj sigurno vložen na farmah kot Vri nezanesljivih družbah?
Glade dopisov pe zadnji konven ciji. Povem, da velikokrat peg'", lam pokojnega urednika. On ne bi pustil laži v javnost potom Prpelreu. pa naj bi priMe od katerekoli sfllsnf. Dopisi, ki so bili zadnje čase v Ljudskem glssu, Prosveti n« delajo fllka ke časti. Posebno Detroit In Ckica-go «to pokessla «voje slabe karakter J«. Uredniku priporočam, naj boli pogosto rabi kot.
Joe Radelj, član it. 10.
Agttadja za dom
Milwaukee, Wie.—Težko, da bi se bilo iz katere druge slovenAe naselbine v Ameriki toliko pisalo v našem •ssopisju kakor to milwaulke, predno 30 pričeli graditi «voje domov«. Mo goče tudi niso imelt nikjer toliko o-pravka z vsakovrstnimi saprakami kakor ravno pri nas. Saj pa tudi, kakor vsa znamenja katejo aedaj, bodp milwaulki Slovenci laatnlkl največjega narodnega doma v Ameriki. Zato «mo primoranl, da «e tako pogosto ogledamo. Vsak pravi Slovenec nam'bo tudi prav gotovo privoščil, če nameravano dosežemo, pa naj živi ža kjerkoli v Ameriki in bede s nami vred ponoeen. gaj «mo Že sedaj bpasili dopis nekega savednega Slovenca iz Clevelanda, M zasleduje nsže delo, da na« bodri <n čestita ns-Idm dosedanjem uspehu. On dobro ve. kakor bi morgli tudi v«i eetoU vedeti, da pomeni dvig Slovencev v tej ali oni naselbini kredit celemu našemu narodu, ki Je rastrelen liront Zdrulenlh drtav.	.V
Težava je bila pridobivati dllin 1-čarje Slovenskemu domu pri nal *e par let nazaj. Vse drugače pa je da n««. Na Izgovor« se naleti le tam. kj«r j« prevelika revščina in pa rri tistih bolj redkih, ki mislijo, da je popolnoma prav, če trava raate le toliko časa dokler oni žive.
Neki vplivni in tudi premožni mož ni hotel še pred dvema letoma prav nič «ližati o «lov. domu. Zdela m mu ja stvar neizpeljiva Is razloga, kar «mo Slovenci vsaki samo saae. P,red kratkim pa nam j« dejal, da vidi «edaj stvar drugače in tudi že la«tu-Je večje število delnic. On pride veŠ> krat v dotlko s vplinimi Američani In povedal ja nam, s kakžnim presenečenjem gledajo oni na na« «edaj, ko «o videli razglaženo po angleških Časopisih, kaj mi nameravamo storiti. Niso m nadejali kaj takega od tistih, kater« «o v splošnem imeli sa uboge nevedno delavsko paro in navadno "ginije". Kaj bodo rekli šel« takrat, ko bomo Imeli naio sedanjo namero dovršeno? In do tega mora priti t Zanimknja je dovolj vsepovsod. Kar nam Je ia potrebno, Je to, da nal evangelij doseže slehernega Sloven ca In Slovenko, da govorimo s njimi, jim dopovemo, da je to v njib korig, da se opišejo kot delničarji nažega doma. Se je žkroko polje med nami. In ali naj to opravi vm« sam direktor!j? Ali nI takonfctt dolžnost nas vMh, da pomagamo! O tem vprašanju «e je podrobno ras pravljalo na sadnji direktorski seji.
O zaključkih t« seje pa bo prihodnjič poročeno. Pazite, zasledujte.
Zopet na novo prijavljeni delničarji Slovenskega doma v Milwaukee do 92. februarja in pridobljeni po Antonia Čertvežeik: Josephine Vo-lovžek. Roae âtiglltz. Kany Janžov nik, Helen Novak. Rnlph P. Brager, Mary Gnader. Prank Gnader, Stanley Gnader. Po Matija Kovačiču: Joe Dragan, A niton Pink. Po Jon Evanichut John Schaff.
Joaepb Metek.
Rasaateroatl
..La Malle. III.—Poročati moram, da je preminul rojak Joaeph Berglea, dna tt. decembra 102«. Pokojni fr bil zavedni delavec, bil Je član društva "Triglav" dt. t SNPJ hi član Slov. sam. pod p. društva "Edlnoet**, U Salle. III. ter član l)NW of A. Pokopan Jo Ml civilno in hvala predsedniku društva Triglav' In predsedniku druživa "Bdinoet" sa nagovore, lokojai aobrat Je bil rojen v Oer-njem Gradu aa itojeraku. Tukaj *anudča sina. tri hčere, dva brata la Miri seat rs. Mnpfa rojakov ee ga bo ža mnogo lat spominjalo In naj-l»U pa morda tlaki, ki Jim Je bil ved no na razpolago pri dobivanju državljanskih pravir
Počivaj mimo. delavski trpin!
Nadalje moram poročati, da rudarji, ki so pod okriljem UM W of A., ao tsMi i« boja smagovRi Stavka s« )e Unč sla po Sd —snih njim v prid. Mtrer Je Ml boj ladak Ia peeeheo aa «late. ki aa oblodgni a velikimi d niši-nami toda boj J« Iranian la rudarji, U «e oatali iveed svoji organizaciji, lahke paaoaae korakajo naprej a duhom čaaa.
Svnječaaao Je bila slnveaaka na-•eiMnu v La Sage aa Jako dobrem glasu bat dalassh» aaeedna. Dejstvo >e. da Je velike pri|
I Je tu# lahko razvidno m
im s*
v tej naglbinl. Imamo t»di Slov#.
skj nare#> dom.
Omeniti'moram tUdI, kar se stÄV-
obisku v WUlardu ob priliki ■26 leMdce SNPJ- Kako je tšega očeta «umna, kak na-
Ida je. Ifte bi btt v resnici tak ■bi gotoVo bil eden prvih bo sobrtt v Coloradu čia
ka tiče, da je tudi nekaj Slovencev i tal to, upam, da bo drugače mialil. med tistimi, ki ao svoje puške pon* Vas je še precej tokik, ki ste proti tale v korttzo in M prlpogibal» takoj uniji, in na laleet večina člaaov SN
ponižno, da bi Jim skoraj gobe zrast-le pa hrbtu. Najbolje ja pa še t», da Imamo rojaka v naselbini, na ka-u./«gs «mo bili svoje&uno ponosni, posebno pa rudarji. Toda čaa Je pokazal, df ai mol na svojem mestu. Hoditi na konvencije, vleči maktne dnevnice, za katere ao morali garati sobratje ob potu svojega obrata, priti dormftr, čakati še par dal in kričati "skebi? akAi" in razne drog« priimke, Ia sicer le toliko Čksa. da se dobi zopet check od UMW of A. in črez par dni pa v skebarijo. Bes žalostno, toda je reanRno. Sranio-
tati •
Mladina Slov. nar. doma je prire-,1,1. dri« ». februarja Igro "MotJier Coo^T, ki «o jo igrali prav dolp^ in sicer v angleškem jeziku. N# smem pozabiti, ko so peli slovenske pesmi, je Mlo vsakemu, nekako čudno pri situ, ker «o gs pesmi gotovo ponesle na rodno grudo, kjer je skoraj vsak prepeval enake peimi, ako me drugje pa prav gotovo na paši. Dolžnost me veže, da se vsem skupaj najlepši zahvalim, to je mladini hi roditeljem, ki «o jih pustili, da ao nam napravili prav lep popoldan in neka-terim tudi lep večer. Hvgla tudi go-spici Anni Msvssr in rojaku Antonu Jebko, ki sto se toliko trudila s prireditvijo. Le tako naprej in bodočnost'npm je zagotovljena.
Sedaj moram pa še poročati, da priredi druftvo "Triglav" It. 2 SNPJ dne 1. marca maskeradno veseli co v spodnjih prostorih Slov. nar. doma. Ker drultvp Triglav že nI imelo več let nobene prireditve, so ro jski vljudno vsbljeni, da se polno-štOrilno udeleže; ravnp tako «o vab-lejni tudi rojaki iz Ogloabjr, DePue in Ottawe. Zabave bo dovolj in igrala bo isvrstna godba. Nagrade maskam so različne, namreč j(§ lepe in to manj lepe.
Medalje bo nekdo nezel domov aH zlato uro na 19 kamnov ali pa cdtin za 10 dolarjev.' Torej rojaki, vil na plan.
Se nekaj. Goapodlnjski klub Slov. nar/ doma je obljubil stoprocentno koiOgeracijo in mislim, da vsi vest« kajio pomeni.
Terej rojaki, v Slov. nar. dom dn« 1« fiarca in na veeelo svidonj«.
\ Frsnk Ravnikar, i član "Triglava", It. 2 SNPJ.
Jugoslovsnski večer na člkalki univerzi
Chicago.—V petek zvečer, dne 7. marca, priredi kližb slovanskih dijakov na 'Ciksški univerzi jugoslovanski program v Mandel teatru ter ples v dvoranah Reynolds kluba na 67. cesti. Program aranžirajo jugoslovanski dijaki Imenovano universe, ki so že prožta leto frrecej storili za gojenj« nal« domače proiveto med ame-riikim visokoiolskim svetom.
Program bo vseboval tamburaiko godbo "Zvonimir," ns j boljša točka «programa pa bo krasna alovanska petem, Vllharjev oratorlj "Matija Gubic," katerega bo proizvajala "Zora," odlični hrvatski zbor, skupno s pevkami drugega hrvatskega zbora. "Zora" zapoje tqdl spev is hrvatske opere "Zrinjski." — Mrs. Kathryn Brajak. hrvatska oporna pevka, kt je pred kratkim dala svoj samostojni program, bo nastopila s dvsma hrvatskima peemama "Romanca" in "Lastovki." Spremlja jo pljaniitka mrs. Zorka Gabrich. Program sa zaključi s srbskim narodnim pleeom, katerega vprisore člani in članice srbskegs pevskega društva "Branko Radlče-vič."
Pokažimo veliko sanimanje aa prireditev. Prostora v Mandel Theatru je dovolj» skoro sa par tisg^ ljudi. Vstopnina za dijak« 26c, za drug« goste 60c.
Odbor sa program.
i " ,, . , Za napredek farmarjev
Wills rd, Wla.—V sad njem dopisu sem poročal, da smo ustanovili far-marsko unijo s 81 ustanovnimi člani. Danes pa poročam, da smo ie narasli na 168 članov In članic, ki imamo a-nljske karto. Torej Je lep napredek v tako kratkem časa.
Na redni mesečni seji, ki ee Je vrlila S. februarja. Je bilo sklenjeno, da «e zniža pristopnina na 04-60 sa to Isto in s tem je tudi plačan "Farmers' Union Herald" ss eno leto. To veUa samo do S. marca, do naše prihodnje redne saje; po 8. marcu bo prlatopnlna po pravilih. Kdor žali pristopiU, Ima najboljše pogoje, ker v celem Wlaeonalnu ne pride « tako malo v«oto k uniji.
V zadnjem dopisu sem pisal o nekakšnih wiilardskih aaprednjaklk, da «o «e podpisali, a le «edaj aiao pristopih k uniji. Prosim, naj ml be dovoljeno, da jih Imenujem en par, ker dobil le kritiko od nekaterih, J ne povem, katere mlalim. Prvi njimi Je aaž olo župan, ki še župaauje deseto lato aa WiUardu ia Je obenem član aadaga društva "Slovenski kmetovalec" M. 19« SNPJ. DrugI Ja nad društveni predsednik, ki predseduje približno le ravne toliko let
Prri kot župan j« gotovo Imel ed rojakov ia društveaik ša Je bil Ia voljen lapaaem 6« krat. Bila J« njegova dolžnoet. da M bil eden prvfk med nami Ia pomagal organizirati unije DrugI kol društva-al
PJ. Kot pomožnemu organizatorju krajevne unije, na Willardo rte mi val znani. Nekateri ato mi obljubili, da prietoptte. Upam, da to etorite in da bomo deiaH roko v roki za napre-d<* nas vaah. Mi ne pejdetoo naaej-Naž cilj je naprej. NAPREJ, dokkr ne bomo vsi farmarji organiziran) Potem bomo lahko mi cene dajali na-4m produktom, na pa naši prekup čevalci, ki ne aejejo in ne orjejo, pač pa-dobro žanjejo naže atrožke
Da ras temo, lahko dokažem. Dne 20. februarja smo imeH v Nellsvillu konvencijo ffrmsrske unij« sa Clark county. Bilo nas je čez dve sto delegatov, Id smo sestopali 17 krajevnih postojank v nadem okraju, v katerem se Je začela organizirati unija pred štirimi meseci In soditi po poročilu glsvnegs tajnika Iz St Paula, Minn., jh to okraj po članztvu najmočnejši v vseh Združenih državah. Obenem Imamo lest tržnih podružnic, ki pošiljajo enkrat na teden živeto, praži-Če In drugo blago v Chicago. S tem pa mi nismo le sadovoljftt. Mi hočemo naprej, da bomo pokasali prihodnje mu zborovanju, ki se bo vršilo i Greenwoodu 2. junija toga leta, da ¿mo organizirali slehernega kmeta, ki ima zdrav razum.
Podrobnosti konvencije ne bom opi seval. Govornikov je bilo lest, med njihti je bil glavni govdrntk farmar ,is NebraSke, ki sedaj sestopa več driav, ki spadajo k uniji in Je glavni manažer Union Terminal v Chlcagu kamor poiiljamo naio živino. V dve urnem govoru je nam rastolmačll mnogo, za kar je žel veliko odobravanje delegatov. DrugI je «H glavni urednik Farmers' Union Heralda, do ma tudi iz Nebraske, a je sedaj v 6t Paulu, Minn. Mož suhe postave ln na obrasu mu je vkletl, da je moral že precej bojev imeti za unijo, kar nam je tudi rastolmačil. Rekel je, da ne bo Idnehal, dokler ne bomo tisti, ki prodneiramo, tudi gospodarji sadov našega dela.
Da bi opisal njegov govor in go vore drugih, bi bila Prosveta polna. Omenim naj ie to, da smo isvollli glavni odbor za Clark county sedem dir«fctorJev, med njimi dve ženski. Ne sm«m pozabiti, da «mo wlllardfkl de legatje prodrli z našim kandidatom Martinom Klaričem, ki Je prišel direktorij. Mož tudi sasluži to Urad Nam je že pokazal, kako je dober predsednik krajevne unije; je Jako dober govornik, izkušen bojevnik u ni je in precej znan v premogokopih države Illinois. (
Kakor je vsem vrillardčanom sna no, se vrle občinske volitve v aprilu. Priporočal bi, da gremo vsi unij«ki člani in članice na volišče in pome čemo s glasovnicami to staro gardo is občinskega urada in postavimo urade unljske člane, katort se bore ss napredek nas vseh. Posebno pri poročam sa iupana Martina Klariča predsednika naie krajevne postojanke Ako kateri misli, da jas zato priporočam unijeke člane v občinski urad ker ličem kake «luibe, «e moti.
Dve leti nazaj sem bil kandidat OS iupana in propadel sem samo s 22 glssovJ kljub vsej korupciji od strani •tore garde, kar sem vam ie dokaza pri ponovnem itetju glasov, da bile glasovnice ispolnjene po volitvah ns domovih in da so registrirali vo Hlce, ki aploh niso blH na voltiču Javno povem, da na bom kandidat aa noben občinski urad, pač pa bom delal v moji najboljii moči, da iavolimo može, ki se bore sa napredek.
Frank Hren.
unij«. Lanako leto sem «itol v Preletom dap I« nekega delegata sedaj« koavsaeije SNPJ, ki «« J« mu-
K smrtni aeegodi Vldricbove Milke
Johaetown, Pa.—Nepričakovano prišla ialeetna veet, katera s^ Je ras nesla kot bliek ln pretreala do i sorodnike In prijatelje sod. Vidricha v Clevelandu, katerih nI malo. Brso-javka Je naananlla, da Je bila v avt ni kotlaclrji «bito hči s. Vidricha, Mild red Vidrteh. 6 sodrugom Branleeljem sva se odločila, da ae udeleživa po groba. Odpotovala sva v torek 28 feb. zjutraj v družbi ožjih sorodnikov Vidrichovich. Na mesto smo dospe ob 8. popoldne; polna hiša ljudi, stoje zunaj, val ne morejo v hišo. Na hiš nem pragu «e srečamo a s. Vidri-chom, a očetom ponesrečeno hče Kakšna sprememba na njegovem obrasu.. Ko sva le pred kratkim bila skupaj, Je Ml vesel, zgovoren, seda pa Je potrt ed silne lalestl. V globoki toleeti pokale na krsto, v kateri Ja ležala ajegova ljubljena hčerka Mil ka. Tako' lepa. ni podobna mrliču, pač pa mladenki, ki M sašeli počit-ka in beesakrbno speva. Vsak čas pričakuješ, da ee odpeejo trepalnice In da ae aaeaseje. AH ona ae »e ostra aa naa, ae na cvetlice, s katerimi Je Obložeaa, na etorše, sestro sH brata, ne na sArečenes. s katerim se Je Mi namenila poročiti v par ■««««ii. ae na društvene brale In «ostre, s katerimi Je tako z vsseljem delovala sa proč vit društvs "Frieadly CHy." SNPJ. Ia ns na prijatelje In unanee. Ona spi spanje pravičnega. Ia katerega ae
Traiikove akrobacije
■ i i i« i i
Rev. Trunk je pred par meseci po v daril strašen slučaj, ki se laliko sgodi Prj združevanju človeških atomov: lahko bi * namreč pomotoma »družili s pasjimi atomi' 6 0HB je hotel "ačenjak" «Trunk krepko osme! šlti materialističen nazor, ki posna le materi jo in ne ve nffteoai' o združitvi kakih duš n» ji-osmešil le ------ -	■■
u
In kij
Proevetjg mu je odfovorila, da je velik tepec, ker se sploh upa polagati kakšno vai-noflt temu. Zdrutevan/e človeških, Živalskih in rastlinskih atomov se vr&i neprestano! o tem Je io pfcvedal Shgkeepeare v Ovoji lepi" pri meri o kralju, ki ga večerjajo črvi. Kaj te bi Trunka požrl volk? Kaj potem nastaneB njegovih atomov? S čem se združij0?B naj to pomeni? NIČ!
Tmnk pa primaha nazaj kot pravi tepec Nič več ne govori o paejih atomih. Ne, t«, ni več važno, hehe. On, ki je prvi ¿prožil besedo o "nevarnosti napačne atomeke združitve," se zdaj zgraža, ker je Prosveta »ploh omenila to malenkost! Vidite point? Prej je bilo to vai-no pri njem, ko pa je dobil volka, je hitro vm to brez pomena. Ne on, temveč mi smo tepci ker si upamo govoriti o nekakih atomih! Atomi so fakt, toda posmrtno spajanje atomov -kaj naa to brigat In velika važnost je v tem, ker je on že davno čital o Shakeepearjevi ve^ čerji. Seveda fe lahko čitaln a zakaj se je bi«, miral s pasjimi atofhi?	«
Poštenjak l Prvič eo bili pasji atomi zelo važen argument. Ko pa so pasje atome pose-kali volčji atomi, jo vse to — malenkost. Treba oe je brž zasukati na peti in zapeti dolgo pe-sem o drugi ma)enk<»ti, da se pokrije blamaž«
Stari Trunk je velik akrobat. Skoda, ker pase koze in jelene.
ii i mi
Živi kristali
ne iM		ar več
V sel	leto r	večer. n. fek.. ae i «seli
veaaliaa	naši	»ledi člani aatiaškn «a. št va "Frwndly Oty^.
SNPJ.		sa Mildred ta ajea aa-
t i	Frank JnVohv iu Wis vo-	
ditelja	le«	Pravili aa ml. kakd
veaele vladale.	In ra	- - u uu tak. ™ dub IM ■ '1 »vil—
	(Dalje aa 8. «ML)	
.Veliki išvedeki (pesnik in mislec Srindber, oe je mnogo bavil tudi o prirodnimi vedami Napisal je med drugim razpravo o "zdihovi njn kamnov". Seveda ne smemo tega "zdiho vanja" vr^ti dobeoedno, ampak pesniško, ven dar pa,toliko realno, da so tudi rude živa bitji kakor živali in rastline. To misel, ki se je po prej morda videla kot izrodfek pesniške domi #ljije, je v zadnjih časih ipostala resen predme raziskujočih učenjakov. •
Najzanimivejša v tej smeri so pa razisko vanja univ. prof. Karla Przibrama, ki je nt davno v neki otrokov«! reviji objavil zanimiv sporočilo. Prišel je namreč do spoznanja, d) se najprej stisnjeni, potem pa z radijem obse vani kristalni kamenene soli pobarvajo, in sice , sfi navzamejo najprej temnoBeleno-romene, d črne barve, ki nato preide podnevi v sinji od tenek. Barvanje je posledica motnje, delom tudi razpadanja notranje zgradbe kristalom torej hkratu tudi znak bolezni.
Prof. Przibram je nadalje ugotovil, d nastanejo tam, kjer eo prej bili stisnjeni in ix lehno pobarvani kristali kamene šoli, nekakšr svetlejši obroči, ki oO razširjajo>po celem kosi Kristal je bolezen sam izlečil, svoje razpadi nje ustavil in se obnovil. Ta proces imenuj« mo s strokovnim izrazom rekristalizacijo.
Poizkusi z rekristalizacijo so pokazali, d gre za resnično zdravljenje. Mesta, ki so i>< stala svetlejša se dajo razklati kakor ugotavlj prof. Pnibram po načinu kristalov. Po ra; kolu nastanejo velika gladka in zrcaleča t kristalna polja, medtem ko oo stinjena in in polja vlaknasta in luokasta. Zdravljenje t vrši zelo naglo, naprOduje namreč za desetini« milimetra na dan. Tudi v pri rodi najdemo s nje kristale kamene soH z brezbarvno okolic Svetla mosta pričajo, da je sinji, torej boli kriatal na potu okrevanja in sicer je to doseg' brez obsevanja z radijem. Tako odstrani brc tuje pomoči, sam iz sebe kal bolezni. Kriita torej niso toga gmota ter hranijo v sebi trajr «ve, čeprav počasi odigravajoče se življensk procese.
Ameriško Življenje
100.
Daiai paatir, ki je prodajal vero f Ce bi kdo prišel v Evaneton in hoto! pri dati Evanstončanom njttiovo mestno hišo, " naletel na slabe kupce. Evanotonski mešin ae ne dajo potegniti . . . Ampak, če pride m« nje pobožen človek, ki govori o cerkvi in prsv da Je duini pastir ...
Tak moi Je prišel in obiskal mnojr» rtv Ščanov. Imel je Selo pobožnjaški obraz in P voril Je le o cerkvi in oveti veri. Mešiam i meščanke ao se čutile zelo počaščene in ksr U pile so se pod njegovimi gorečimi pogledi > koncu vsakega oblaka Je pa dušni postir v ^ Mkl zadregi omenil, do Je brez dn£i& oo «e zaprte in on tako mUno potrebuje dvi set dolar Jav. AM bi njegovi novi prijstel •menjali njegov čok? MoJ Bog, zakaj P« " Kje Je čok? Napiaal Jo ček. dobil denar in < poslovil s medeno sladkim smehljajem
Nekaj dni kasneje Je pobožna metfss« prva telefonirala policiji, kje oe aahajs n dnini pastir. Povedala Je zelo oprezno ds smenjala čok, toda banka noče smenjsti -J noh^netra denarja nlkjar. Potem ao je Ia draga, ogloail oo je moičan. tHJa, vodko eo J«h Jo oglasilo ... I» *** P K M oe ideo oglasi H. ker jih Je bilo sram
Dušnega pastirja al bilo nikjer. Je kakor kafra. Policija no mJem- 4» sploh Ml dušni paatir. O, da. tvaa***«" ao dajo potegniti!
Č ETRTEK, 6. MARCA.
Miha
esti iz Jugoslavije
POMEMBEN RAZVOJ JUGO SLOV. TRGOVINSKE MOR-MORNARICE
Jugoslavija je v veliki meri tudi pomorska dežela. Saj meji na veliko Jadransko morje v skoro vsej svoji zapadni meji Toda, kljub temu pa, da se jo more prištevati med pomorske države, nima zelo razvite pomorske trgovine in je ta tudi maienkostrti delež v narodnem gospodarstvu Jugoslavije.
Vzrok slabo razviti pomorski trgovini leži v glavnem v tem ker ni dovolj no industrijska de-tela in pa, ker so tóele v zaledju kolikor toliko same preskrblje-njc s potrdbnimi življenjskimi pripomočki. Tudi dežele za Jugoslavijo, to je na vzhodu in severu Jadranskega morja, niso toliko potrebne uvoza, ki bi se moral izvršiti preko Jugoalavije in Jadranskega morja. V poátev pa je treba vzeti tudi dejstvo, da je Jugoslavija mlada država brez točno razvitega kapital^-ma in industrije. Stara Srbija pa ni imela morja in je bila čisto celinska država. Takozvani precanski kraji pa so bili Vedno odvisni ali od gospode v Budimpešti, ali pa od gospode na Dunaju. Trst ali Reka pa sta, kar se tiče goapodarsko-finančnih zadev prišla premalo v poátev, da bi mogla regulirati in dajati tek domačemu gospodarstvu sedanjim takozvanim prečanskim pokrajinam. Končno pa je Trst pripadel Italiji in prav tako tudi Reka.
Trgovina na Jadranskem morju v zadnjem desetletju precej hira. V svetovnem trgovstvu je pač Jadransko morje mala možnost in služi v glavnem le malim takorekoč provincijalnim zahtevam neobéirneg* zaledja. Zlasti rapidno pada Trst, prav tako Reka. Vzrok temu propadanju leži v tem, da ni trži« in da zaledje, ki ni italijansko—ne Jemlje italijanskih trgovcev kon-zumnih produktov ali kolonljal-nega blaga, ker imajo svoje nove in šele porajajoče se hike in razvijajoče ze lastPMVMÍP0 trgovstvO.	: ^
Jugoslavija ae v tem pogledu üele razvija Th íiríiTiati j« trdba, da je ta razvojna ddba jaleo počasna.
Tako se vidi v forsiranju kspo-polnitve jugoslovanskih pristanišč j ako težavno stališče. Proti italijanski Reki — grade pristanišče Sušak. Lepo se razvija Bakar, blizu Sušaka, dalje v srednji Dalmaciji pa dajejo veliko pažnje razvoju Splita v pristanišče, — proti italijanskemu ftadru, ki je že čisto na robu gospodarskega propada.
Istodobno pa se razvija tudi trgovska tonaža Jugoslavije. Prav tako počasi prodira in o-»vaja pot.
Pred desetimi leti, oziroma 8 odn. šestimi leti, se o jugoslovanskem pomorskem trgovstvu. ni moglo skoraj niti razpravljati. Danes po dobrem deaetletju Pa je ie treba zabeležiti nekaj u-»pehov. Zlasti zadnja dva leta «cm je napredek v grajenju in izlmljsavanju jugoslovanskega [»«morskega trgovatva kar razveseljiv.
l eta 1926 je vsa jugoslovanska pomorska trgovina imela 160,000 ton. Danes, ko smo zaključili 1920 pa jih je bilo že 360,000 ton.
•lugotl. parobrodna društva na Sušak u. Dubrovniku in Splitu kažejo v zadnjih letih rea veliko '<"> no»t in od leta do leta jača-i(> * i»<k!poro vlade v Beogradu "vojo mornarico. Izredno velike važnosti za trgovsko mornarico Pa je ladjedelnica v Kraljeviči. N njej j« naloften angleški ka-P»tal Yarrow A Comp. iz Glas-Kowa. Utos bo ts ladjedelnica Povedna in opremljena z naj^ modernejšimi stroji, ker ima an-kapital interee na tem. da 1fn» v monopolu ladjedelstvo v državi
Kakor se čuje se prične z montiranjem v kratkem čaau. I-l*> seveda zelo velik pomen 7* v a* jugoslovanako trgovinsko Ponwiratvo. Jugoslavija pe tega raH kajti vse se razvija, vse ** »Vojo pot navagor. Jugoela-J'ja kot država, ki je udeležena tudi ns morju. Ima priliko. da se JJ«v|je in da založi s potrebnim a»r.m ne le «amo sebe. to je "V«K ;^ krajine. Pogoj« za to so tu* «vesti jih je treba \
ŽALOSTNE 21VUENSKE TRAGEDIJE MLADINE V ZACREBl
Kam pkrvemo?
Ljubljana, aredi februarja.
Tudi Zagreb ni brez žalostnih senzacij. Današnji čas je menda prav sposoben delati gren-kosti in žalosti prebivalstvu.
Razpasla se je samomorilna manija. Povsod iščejo vzroke temu, na vse načine obračajo povode, pregledujejo vrvica, s katerimi ae nesrečniki otrtšajo, duhajo llzol, katerega »o izpile nesrečnice, pa vse zaman. Nihče ne more ničesar v tem čaau u kreniti.
Najbolj'« hudo je za mladino. Kadar si konča mladina Življenje, takrat je še najbolj žalostno. Ne radi — "nesrečne ljubezni", ne zato, ampak z4to, ker mladina obupuje nad življenjem, ki se ji zdi pusto in prazno, kakor da bi bilo v okovih, kjer ni poleta, kjer ni resnice in pravice, Icjer ne poznajo človeka.
Samomori se množe. Tako beležijo listi, a nihče se ne zgane, nihče ni zmožen dati prepo-trebnega leka. Kam plovemo?
• Mladi obrtnik — se ustrelil
10. februar 1930. Popoldne ob 13. ur! (eni) se je ustrelil mesar Stepan Spevec. Po činu so ga takoj prepeljali v bolnico, kjer je v najhujših mukah umiral celi dve ari. Ob 3. popoldne jfe nesrečni izdihnil. Star je bil komaj 26 let, bil priden in trezen Človek. Zakaj je šel v smrt, ne morejo ugotoviti. Ljubezen je izključena. # Zagreb, Našička ulica.
I* letni deček želi smrti
Komaj 16 letni čevljarski vajenec Zvonimir Lovrenčič se je zastrupil. Nekje je dobil oeto-vo kislino in jo lzpil pol decilitra. Kislina je takoj učinkovala. Dečka so pravočasno o-pazili in ga prepeljali v bolnico, kjer so ma izprali želodec. Nje-¿MT'stanje je kritično. Za "javnost" je napisal pismo, ki ga ps ni dokončal. Vzrok njegovemu dejanju ni znan.
Sluikinja, komaj devetnajstlet-aa, a* zastrupila
Ilica v Zagrebu. Lepa devet naj stletna služkinja Ljubiea Petraš je popila deciliter oetove kisline. Njeno stanje je zelo težko. Zdravijo jo v zakladni bolnici in je malo upanja, da okreva.- Razlogi njenega dejanja niso znani.. Ljubezen je izključena.
Iz bede v smrt
. Makaimir, cestni jarek.
Našli so ga v jarku. Bil je pijan in je zmrznil. Čevljarski pomočnik Adolf Psfluša, priden in zanealjlv mlad mož. Poročen. V bedi, ki je upropastl-la njega in njegovo družino. Napil se je, in v pijsnostl šel v smrt. Zvalil se je v jarek in ča-1 smrti. Vzrok pijanost, ta-so zabeležili zagrebški listi. V resnici je bila vzrok beda. Moš ni bil dovolj močan in so. je napil, da pozabi svojo revščino . .»	•
Ce nibče, zakaj se Ml sami ne vprašujemo: Kam plovemo?
Ali ni potreba tu eodjalne remedsre?
S
IZ LJUBLJANE
Velik požar na Vošsmkl cesti. — IS. februarja opoldne je ne-nadoma pričelo goreti v tovarniških prostorih "Kuverta", kjer je bila nakopičena velika zaloga papirnatih izdelkov, predvsem pisemskegs papirjs ter kuvert. Zgorelo je zs 60,000 dinarjev. Škodo trpi zelo občutno tudi lastnik hiše na Vožsrski cesti. Tvomlcs "Kuverta" je zavarovana.
Zmerno mrzle vreme v Sloveniji. — Zadnja dva tedna se Je vremenski barometer v Sloveniji znatno približal normalnemu zimskemu vremenu. Kajti preje je bilo skosi vsč kakor en mesec neprestano jesensko deževje, ki je bilo le sem ps tjs pomešano tudi a anešinkami. Prave zime ni bilo. le vreme je nagajalo ljudem. ker ni prešlo *e v topel ne v mrzel zimski ekatrem
Sedsj se Je vreme a ker v temperaturi poslabšalo, ker je tem-
peratura znatno padla, toda nimamo ne megle, ne oblak6v ln prav lepo že sije pred pomladansko solnce.
Upati ps je, da bo to držalo vsaj Še štirinajst dni. No potem, pa hvala bogu, bodemo Že "skozi" iz najhujšega!
Po vaej dravski banovini traja zmeren mraz. Barometer kaže običajno 7.70 do 7.76. Temperatura varira med minus 2 do minus 10 stopinj celsiusa. '
Ker mu je *bU ene oko, je do-M1 eno leto te?ke ječe. — (Ljudje so včasih sitni, da bog ne daj. En tak sitnež je tudi France, ki je sicer že ošenjen in 62 1st star, pa je vendar kljub starosti še skrajno nepreviden, kadar ga prime njegova sitnost.
Nekega dne poleti je zavil v gostilno Miklič v Ljubljani. Vročina ga je kuhala in se je Šel po-krepčat. Bil je ie nekoliko vinjen, pa ne od soJnca, ali vročine, bog ne daj, temveč od piva, ker ga je tisti dan že dokaj iztočil. Po svoji kranjski navadi je «pričel uganjati razne neumnoatl in je bil prav nataknjen, ko eo ga orpozorili, da se ima lepo in primerno obnašati. Prišedši v gostilno, je takoj zahteval vinca. Odklonili so mu ga. ker je pre-očito Ae kazal znake pijanosti. Mož pa je postal jezen. Začel je' razsajati po gostilni in kričati.
Ubogi natakar je imel dosti dela z njim, kajti nič ai ni dal dopovedati. Da, še manipulirati je pričel s palico in to tako nerodno, da je veljalo natakarja eno oko. Francelj ga je s palico sunil naravnost v očesno votlino in mu oko tako močno poškodoval, da je na njega popolnoma oslepel. _ '
i Ljubljana, 7. feb. 1980. Poziv slovenskim umetnikom
Na seji odbora za razstavo Jugoslovanske sodobne umetnosti v Ljubljani, ki se je vršila v prostorih Narodne galerije v Ljubljani dne 6. februarja, se je sklenilo, da se pozove na veliko sodelovanje na razstavi vše slovenske umetnike. Razstave se bodo vršile na Angleškem, predvsem v Londonu in po večjih mestih Velike feritanije.
Vršila se bo razstava od 2. aprila do 80. maja 1980.
Za priredite poskrbe: 1, Tate Gallery v Londonu. 2. Jugoslav Society v Londonu. 3. British Society v Zagrebu s svojimi odbori v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. . Ljubljanski odbor se imenuje "Odbor za razstavo jugoslovanske sodobne umetnosti v Ljub ljani." Vsi dopisi naj se poši ljajo na naslov: Dr. RaJko Lo žar, Ljubljana, Narodni muzej.
1.	Namestitev razstave bo prostorih londonske Tate Gallery; otvoritev bo za vabljene dne 2. aprila t. 1., za splošnost pa 8. aprila.
2.	Razstava bo odprta najmanj šest, a največ osem tednov.
8. Skupen obseg na razstavo pripuščeidh del znaša 120 slik, 60 kipov In 100 listov reproduci-rane grafike, risb, akvarelov itd
4.	Iz Londona bo potovala razstava v razna mesta Velike Brl-» tanijč; ta turneja bo zaključena koncem avgusta 1930.
5.	Prireditelji v Veliki Britaniji si pridržujejo pravico, razstavo za turnej ocepiti, če bi bilo to potrdbno iz kalašnega vzroka.
Pogoji za udeležbo na razstavi:
1. Udeleženci morajo poslati svoja dels as j kasneje do 14. februarja do 6. zvečer v Narodni dom v Ljubljani. 2. Dela bodo tlrlrana:
a)	od lokalne žirije v Ljublja ni. obstoječe Iz «g. dr. Raj ko I>ožar, Tone Kralj, Franc Pa v lovec in Tine Kos. r
b)	V Zagrebu, kjer pridejo pred centrslno širijo, v kateri bosta pp dve zastopnika Iz Beograda. Zagreba in LJubljane: Dr. R. Later. Nlko Pirnat in profe-eor J. Plečnik za vso arhitektu ro Jugoslavije.
c)	Pravico zadnjega (»reglede si pridržuje Tate Gallery v Londonu; ta pregled se bo pa oziral le sa dopustnost razstavitve iz lokalnih Običajev.
8. Oprema mora biti z ozirom na reprezentativni pomen naj-Skrbnejša: slike morajo biti napete na spodnji okvir, dobro montirane v glavni okvir, laki ash!; repred. grafika, risbe, akvareli v paspertujfh. Slabe opre. ma je lahko raziog za zavrnit**
PR0SVETA
Glasovi iz naselbin
(Nadaljevanja a 2. strani.)
ka, da so se »ploh vsi čudili. Pokojai-ca m j« pred mnogimi izrazila: "Boste videli, kako bo ud tedaj naprej naše društvo napredovalo!" Kolikor ji je ¿aa dopuščal, je agitirala «a nove člane. Ob eni zjutraj je imela ie urejene provizorične račune ter bila «elo vesela i uspehom. Z veselim na-smehljaje* te je poslovila od navao-člh ter m podala a zaročencem proti domu. Megla je lešal« niako nad sem-Ijo. Doapata v avtu do ¿«leznttkega kriAiftča, Vjer ao atali vozovi. Varnostne naprave nebene, nobene luč-i. (Sedaj ^ pripravlja mestna vlada, da prisili Vompanij" dotični prostor razsvetliti). Ko Je Frank sagledal pretečo no varno« t, je hotel ustaviti,

tera drušina dobilo toliko larašanj simpatij«, kot jih je drutina Vldrich. Pogreb m je vrtil v sredo 20. tab. ob 2. popoldne. Vreme je bilo «elo neugodno, ploha se je vlila od čaaa do
šaaa. Ob eni url je bilo na Iku mesta a i , __ . v | nad petnajst sto ljudi, v.led plohe .o Lmployment Service) pripozna-
Stanji nezaposlenosti
Zadnji buletin zvezngposredovalnic* za delo (United States
bile vae verande v blitini polh« ljudstva. Učiteljice v okolici ao pričele eno uro prej a poukom v šolah, da ao ae udelelile pogreba.
Pokojnica je bila znana kot izob-raiena dekle. Študirala je veliko in a« učila a lahkoto. Za pogrebom j« šlo nad stopet ¡»dvajset avtov; mnogi ae niso mogli udelešiti, ker j« pri« manjkovalo avtov. Johnatoviru Ae ni videl tako ogromne udelelb« aa pogrebom..Koliko večja udeleiba bi pa Še bila, ako ne bilo alabo vreme in d«lovnik?
FrasŠ Jakobe Is Milka Vldrfcfcova Is Joknatowna, Va. Milka J« smrtno
poaearečila r koHslJt t avtom da« 23. feb., ko ata aa vračala s voaellce društva št. «fl SNPJ, katereza ustanovna člana In uradnika ata bila oba.
prltlan« na savora avojega avta, ali bi-
lo ja še prepoano. Avtomobil aa J« obr- «mladi člani in npvlnci v takih at v» rab.
nil in udaril ob atoječi voa a tako silo ob atran, na katorj j« sedela Mildred, da je alibi udarec avto v«a «Uro bil. Ona Je dobila rean« udare«, kate rim J« v nezavesti v bolnišnici če« eno uro podlegla, Jakoby J« dobil manjš« poškodb«; v«a sunek j« pri-šal od atranl, na k«t«ri je »«dela Milka, Pdlagopia ao {g bolnišnice obve Wall nesrečno druiino. Vaqk al lahko pr«detav)Ja, kako je taka novica vpil vala na prizadeto drušino, in končno naznanjena smrt ljubljen« hčerke. O nesreči •« j« takoj zaznalo po vaej naselbini Johnstown in okolki. V nedeljo dopoldne ao prihajali ljudje Ze v trumah, ko še nj« nlao pripeljali na dom. Popoldne, ko ao Jo pripeljali, Jo Je še lati dan obiekalo nad tiaoč šalovakov. Ae v večjem ŠUvilu ao prihajali naakdnja dva dneva, tako da J« hlll pretila nevarnost, da ae udere. Postavljati je bilo treba oporo, da ae jo j« protestiralo.
Brzojavna in Urlefonična sošalja ao prihajala prisade t i druiini od vs«h strani Zdrui«nih dišav, kjer ao v«-deli o nesreči. Vencev j« bilo nad pet deset, od sorodnikov, prijateljev in raclkntti drudtev. Johnstown, kot so ae mnogi Israaili, ne pomni, da bi k«-
Clani društva "Frkndly City", kot
ao aranširali vse tako lepo, da ao aa
val čudili. Val člani društva so nosili napis« na rokavih. Dekleta, ki so nosila vence, ao bila vaa balo obl«čena, s društvenim znakom na prsih, P«vfko društvo "Bled" Je zapelo ialostinko v hiai ob krsti in slov«n»ka godba Mox ham je zaigrala ialostinko, ko se J« prikazala krsta pri vratih In posneje jjri izročanju trupla mat«ri naravi. Predsednik drufttva "Friendly City", mladi Joe Culkar, J« prašital ginljiv nagrobni govor v angUMinl. Za njim Je nastopila naša Javnosti dobro zna* na Ana P. Krasna. Govorila Je v slo-veničinl in govorila Je tako glnljivo, da so njene besed« segal« poslušalcem naravnost v src«. Po končanih govorih smo s« s globoko ialostjo pošlo-bili zadnjikrat od spMno priljubljen« hčerke—VMrlchove Milke.
Zapustila «I starte, brata, sestro, zaročenca, prijatelje In snanc« v naj-lepAl mladosti, stara It» let. Tvoj spomin ostane med nami. TVoJ« delo, katerega al s« s teko veliko vnemo po-prijela, bomo nadaljevali in mislili na t«. Hlag jI »pomin!
žalujoči druiini In nj«n«mu zaročencu moja Iskreno sošaljet
1/OuU Cerko.
dela. Kipi samo: bron, kamen, les In keramika.
4.	Posamezniki morejo poslati le največ pet del pred žirijo. Vse drugo ne bo prišlo v jioštev.
5.	Udeleženci naj navedejo prodajne cene, katere «o lahko dvojne od lokalno običajnih; tr cene se ne bodo znižale, žirija Jih more samo zvišati.
6.	Pošiljate v v Narodni dom in odstranitev iz Narodnega doma v Ljubljani gre v breme poši-Ijaka. Za pošiljatev ni zahtevana nobepa posebna embalaža.
7.	Udeležena naj javijo, da nimajo ničesar proti temu, da se njihova dela po uključku razstave v Londonu razstavijo tudi po drugih mestih Velike Britanije. .
S. S pošiljatvijo del pred žirijo n< (lana umetnikom not» na obveza, da bodo njihova dela razstavljena.
Zaradi etiske /-aaa se umetnikom ne morejo i ionov no pošiljati posebna vabila in zato vabi Imenovani odbor tem potom vse slo-fsake umetnik«», da zberejo iS dopošljejo svojs <ttfs na navedeni na« lov.
Odbor za rarstavo Jugoalovan-ake aodubn«' umetnosti v Ljubljani.
Ameriški kapitalist zapustil S100.00« španski kraljici
Pittsburgh, Pa. — Alexander P. Moore, založniški magtiat in bivši ameriški poslanik v Španiji, ki Je nedavno umrl, je označil v svoji oporoki, da španska kraljica Viktorija d<Ai Sioo.ooo Iz njegovega premoŽenja. Dalje Je volil vdovi italijanskega opernega fievca Carusa 106,000. Svoji pastorki. Doroteji Ruk«4<II O'RHly Calvit. Je i* zapustil le S1000, Pastorka bo zdaj tožila za razveljavljanje oporoke.
Detroit odpušča Inozemske de> Isvce
Detroit, Mich.—M eat ni sveti Detroit u je sfirejcl «idredbo. ds meatn* vlada odslovi vse ualuž beme, ki niso državljani, Okrog 1700 <it<!« v cev izgubi delo. Večinoma so delavci na <'«*tah. Nadomeščeni bodo domačini in držav, ljani. __
jrJrganlzaloričso delo na Juge i
Greenville, S. C4 — Kampanja Ameriške deiavake feders cJJe zaznamuje dober uspeh v tem okraju. V zadnjih treh tednih SO bik* ualanovljefir p" etojanke t#k«tilnih delavcev v Langleyju, Granitevillu In War renvillu.	i
va, da je mnogo nezaposlenosti, obenem pa omenja, da je opažati amer proti večji zaposlenosti". Veliko nezaposlenosti se je pokazalo tekom prvega dela januarja. ali konec meseca je pokazal znatno Zboljšanje. Urad jo mnenja, da tekom prihodnjih dveh ali treh mesecev bomo i-meli normalno zaposlenost. Grs-foje v mnogih državah so bile ustavljene radi vremena in velik del tesarjev Je brez dela. Ce stne in občinske gradnje niso Ae začele radi vremena, ali pa so bi le ustavljene. V mnogih industrijah je bil obrat skrčen in sal poalenost znižana, kar vse pri speva k nezaposlenosti.
Železo in jeklo, ki se smatra kot barometer gospodarskega stanja, dobro obeta sa 1. 1930, kajti je mnogih velikih naročil za vse vrste železnih in jeklenih produktov.« Nekatere avtomobil ake industrije delajo še vedno Mpart-timr", ali izgleda, da i><> kmalu vef zaposlenosti v tej ln duatriji. .Tovarne, ki izdelujejo radia In prltlkllne radia, niso po-kazale nikako zboljšanje zapoale-nosti. Premogovna Industrija Še vedno trpi na znatni nezaiM>sle nosi i. "
Dasi ja razvidno, da Je precej nezaposlenosti zavladalo po vsej deželi,veudarla nekatere pokra jiaa »o tnpele več kot druge.
V	državi Masaachusetts, Je bilo manj dela v industrijah če vljev, tkanin, kovin, draguljev, kavčuka ,{n celulojda In zato več nazapoalenost! v Istih. Prenehs-nje del pod milim nebom radi slabe sezone je imvzročil veliki prebitek nelzurjenih delavcev. V večjih mestih je velik prebi tek pisarniških delavčev. Mnogo tovaren Hrom država Je omejilo produkcijo in odpustilo del de lavcev. Dve večji tovarni sta bili zaprti.
V	državi Connecticut je obvladoval "part-time" v industri Jah tkanin, v ladijedelnlcah in v klobučarakl Industriji. Večina tovarn p New Haven obratovala Je le štiri dni na teden. V mestih Hartford, Bridgeport, Stamford in drugje ao bile vse tovarne obratu, aH produkcija je .bila o-majena.
V	državi New York j« bjlo manj zaposlenosti v raanih strokah. Mnogo tovaren in delavnic je obratovalo z manjšim Števil kom delavcev. Število nezapo-slencev Ja bilo nekoliko poveča no radi prihoda delavcev iz dru gih krajev, ki so prišli v New York po tfstavitvi dela pod milim nebom. J<i bilo prav malo povpraševanja po Izurjenih mehanikih.
V	državi Pennsylvania Je bila znatna nezaposlenost tekom januarja V raznih mestih šlrom države, To velja posebno glede Industrljalnega okraja Pitta-burgha in Phlladelphlja, Okolo 8c ran tona ae js v premogovnikih iKtvoljno delalo, Pričakuje ae odločno zboljšanje položaja v mnogih industrijah lakoj začetkom spomladi.
V	državi Wisconsin ss poroča nekoliko več za|M>slenosti v raznih glavnih industrijah, ali tudi v tej drŽavi jo bilo mnogo nezaposlenosti med stavbenimi In tovarniškimi delavci. Skoraj vse tovarne v Kenoshi ao obratovale le deloma. V Milwaukee je bil oči viden lyebitek delavcev skoraj v vash strokah,
vs< tovarne poročale večjo zaposlenost, sli prihod mnogih delav-
cev is drugih krajev je povečal število nezaposlenih. Tovarne avtomobilov in avtomobilskih pritiklin v Detroitu, Fllnt ln 1<an*ing obratujejo še vedno z manj močmi.
|V državi liUaoša je inioše pre-cej zaposlenosti in produkcije v premogovlščih in v industriji železa ln jekla. V večjih mestih je bilo mnugo nezaposlenosti med pisarniškimi delavci in prav malo povpraševanja po njih. V Chicago je prevladoval prebitek moških in ženakih tovarniških delavcev.
V drŽavah Minnesota, Nebra-ska ln v obeh Dukotuh sta zima in sneg še povečale navadno mrlvb aaaono tekom januarja. Cestne gradnje počivajo. Ker ni sedaj dela na prostem, je mnogo nezaposlenih tesarjev, pleskarjev, zidarjev in nelaurjenih delavcev.
DrŽave v pogorskih pokrajinah na zapadu in ob ¿mciflčnl o-bali poročajo* o običajni sesonal-ni nezaposlenosti tekom zimskih mesecev.
Glasom poročila federaln« posredovalnice za delo gradnje ln druga deln na prostem bodo začele v velikem obsegu takoj ob «pomladi, kar bo absordiralo precej nezu|>oalenoati.
PMs.
u
ProsptrlMa" v glavnem
Oblajati prepovedujejo zborovanja brezposelnim delavcem
Washlngton, D. C. — (F. Pi) — Policija Je te dni aretirala tnajst oseb, med njimi dva zamorska govornika, ker so govorili na shodih brezposelnih delavcev. Obtoženi ao bili motenja prometa in nespodobnega obnašanja, Policija skuša s a-relacijami preprečiti zborovanja brezposelnih, ker Je menda mnenja, <lu se bo problem brezposelnosti najlaglje rešil na ta način.
Dobrodelne organizacija imajo polno dela z delitvijo živežu družinam, ki ao najbolj prizadete v sedanji industrijski de-.przaljl. Lokalna postojanka Rešilne armade Je naznanila, da so s« prošnje za pomoč od brez-posel n i h delavcev potrojlle v zadnjih šestih measclh.
Sovjetske naročila v Ameriki
Washington, D. C. — Uvoz poljedelskih in drugih strojev Iz Združenih držav v Sovjetsku unijo se jo potrojil v preteklem letu, kot poroča Amtcrg amerl-ška-sovjetska trgovski, organi-zaelja. Ruska naročila v Ameriki so v I. 10K0 znašala več milijonov dolarjev.
Izvoz bombažnih Izdelkov se Je nekoliko zmsnjšal radi razvoja tekstilne IndusirlJ« v Ru-
siji.	J
Kavsanje radi minimalna mezde v llaltlmoru
Bal Umore, Md. — Valic grož nji Asociacije delodajalcev, da bodo podvzeli legalno bitko proti izvajanju odredbe o minimalni mezdi, se mestna uprava ni ualrašila in šo vedno vztraja pri svoji zahtevi za forslrsnje Iste. Organizirani delodajalci trdijo, da bi mesto znižalo Izdatke pri konstrukcijskih delih zs »0'^, ako prekliče odredbo.
AJI ste nsročeal na dnevnik
"Prosveto"? Podpirajte svoj list I
SfffÉf asikt. |f Ml« M najlepše še»e|U Peljete, katere bs
"rásele»!" fcraaatfc
^H» Peril*.
PROSVETA

Sir Arthur Oman Dor Us	r t
IZGUBLJENI SVET □ □
(THE LOST WORLD) Roman
m ..j
na-
T<ida naposled j«? |R.moliI ChallenK<r glavo i na «kale, <lu bi dokazal neko trditev, ki jo Je Sumerlee pobijal. S t^m bi na« vse malodane ugonobil. V isU-m trenutku je zapiskal nam naj bi ii j i samec z rezkim, hreičevim gladin, odprl svoje opnasU«, dvajset čevljev Airoke igrati in «e dvignil v zrak. Samice in mladici ho ne strnili na kup poleg vode, medtem ko je zle-tel ves krog čuvajev drug za drugim vedno viAje.. l>epo je bilo vid«ti, kako je letalo naposled lastovkam slično nad nami kakih sto teh orjaAkih, grozovitih straAil in stresalo zrak z naglimi udarci svojih peroti, a kmalu smo se prepričali, da ne bo samo pri tem ostalo.
Od kraja so letale velike polasti v raz-sežnem krogu kot da bi ne hotele natančno prepričati, kako jim preti nevarnost. A potem no spuAčale polagoma vedno nižje in kro# je postajal vedno ožji, dokler niso pričeje frčati prav okoli nas in ni napolnilo suho, hreičeče Aumenje sivih orjaMtih peroti zrak s takim ropotom, da s*m se spomnil hendonskega letališča na dan tekme.
"Hitro v gozd pa vedno skupaj!" Je za-( kričal lord John in obrnil pulko s kopitom navzgor. "Golazen nam jo hoče zagosti!"
V trenutku, ko smo se hoteli umakniti, se je zožil krog nad nami tako, da so se dotikali konci najbližjih peroti skoro naAih obrazov. Zaman smo se branili z gorjačami in puika-mi, ker nI se nam posrečilo zadeti nič trdega in ranljivega. Potem se je nenadno izločil iz Aumečega sivega kroga dolg vrat, In grozen kljun je hlastnil po nas. Prvemu je sledil drugi in zopet drugi. Sumerlee je za vpil in se prijel za obraz, po katerem je curljala kri. Mene je zbodlo kakor s Ailom v vrat In sem se skoro onesvestil od strahu. Challenger je padel, 1n ko sem obstal, da mu pomagam na noge, sem zopet dobil udarec od zadaj pa se zvrnil ua profesorja. V istem trenutku sem zaslišal pok lord Johnove tefeke slonovke, se ozrl in zagledal eno poAast s prebito perotjo. Vlačila Jo je za seboj po tleh, težko stokala in hropela s Airoko odprtim kljunom pa nas je gledalu z izbuljenimi, krvavo podplutfrmi očmi kakor hudič na smlnjeve*ki sliki, Njeni tovariAi so so dvignili ob nenadnem strelu viAje in krožili zopet nad nami.
"Zdaj pa." je zavpH lord John, "reši se, kdor more !"	,
PlaniH smo skozi grmovje, a komaj smo pritekli do roba gozda, so nam že bile harpije zopet za petami. Podrle so Summerleeja na tla. a smo gn dvignili In vlekli pod drevesa. Tam smo bili na varnem, ker so imele velikanske peroti premalo prostora med vejami. Ko smo iepall hudo potolčeni in izmučeni proti domu, smo le dolgo videli, kako so krožila stra-Aila pod modrim nebom vedno viije in višje, tako da niso bila naposled večja od jate grlvar-jev; nedvomno so stalno sasledovala našo pot. Ko ps smo prišli do goščave, so pustila naposled preganjanje in nismo Jih več videli.
"Jako zanimiva In poučna izkušnja," je spregovoril Challenger, ko smo se ustavili ob potoku, kjer si j« opral otečeno koleno. — "Zdaj smo se pač Izredno dobro seznanili z navadami razkačenih pterodaktilov."
Sumerlee si Je umival krvavečo rano na Čelu, d očim som «i jaz obvezoval neprijetni vbod v vratni mUMci. Lord John si je slekel s pleč suknjo, pa smo videli, da so mu napadalcev I zobje samo opraskali kožo, —
"Zabeležiti ,je treba," je nadaljeval Challenger, "da je izkupil naA mladi prijatelj izraziti vbodtfaj, dočim Je lordu Johnu le pre-irrizena z zobmi luknja v obleki. Jaz pa sem dobil udarec n perotjo po glavi, torej je dobro razvidno, kakih različnih sredstev se poslužujejo pri napadu."
"Komaj smo si rešili življenje," Je rekel resno lord John, "In si ne morem misliti hujše
Hmrti, kakor postati žrtev slične umazane golazni. Žal mi jc, da sem sprožil puško, a saj ni moglo biti drugače!"
"Mi ne M som prišli, Če ne bi vi tega sto-rili," sem rekel prepričano. ' "Morebiti nam ne bo U strel preveč škodoval," mi je odgovoril. "V tem gozdu se marsikdaj more slišati glasen, strelu sličen pok, če se lomi ali zruši katero drevo. Vsekakor pa mislim, da smo danes zadosti doživeli. Najboljše bo zdaj, da se povrnemo domov in poiščemo v taborišču v zaboju z zdravili karbo-lovo vodo. Bog ve, ali niso zastrupljene rane, ki so nam jih vsekali ti zoprni kljuni"
Od začetka sveta ni doživel najbrž noben človek sličnega dneva. A čakalo nas je še novo presenečenje. Ko smo ob potoku slednjič prikorakali do naše poljanice In zagledali bodeči plot okoli taborišča, smo mislili, da bo zdaj konec našim neprllikam. A kje neki! Namesto počitka, smo si poprej morali razbijati glave nad drugimi stvarmi. Vrata v utrdbo Challenger so bila nedotaknjena, ograja je ostala nepoškodovana, a vendar je moralo obiskati taborišče v naši odsotnosti neko nepoznano pa močno bitje. Nobeni sledovi na tleh niso kazali, kdo bi lahko bil, samo nalom-Ijena veja mogočnega gingkovega drevesa nam je dovolila sklepati o poti, po kateri je prišel ter odšel; zato pa je nudilo stanje, v katerem smo našli naše zaloga, prepričevalen «dokaz njegove moči In hudobnosti. Vse je bilo križem razmeteno po tleh, škatla, z vloženim mesom je bila zdrobljena v drobne kose in popolnoma izpraznjena. Od saboja s strelivom so ostale samo trske, poleg pa je ležal raztrgan bakreni naboj. Čuden strah nam je stisnil srce in obupno smo gledali v temo med košatimi drevesi, kjer je morebiti prežala na nas neznana pošast. S kakim veseljem smo potem začuli glasni Zambov pozdrav in ga zagledali, ko amo pohiteli k robu plapote, kako sedi in se nam muza na vrhu svoje ipice.
"Vse dobro, maasa Challenger, vse dobro!" je vpili' "Tukaj sem. Nič strahu. Vedno me dobite, če rabite."
Njegov pošteni črni obraz In breemejnl razgled ki nam je odpiral polovico poti proti Amazonkinemu pritoku, vse to nam je pričalo, da res živimo le' na semlji in v dvajsetem stoletju, da še nismo Čudežno preneseni na drug divji planet v prvotnem, nebrzdanem stanju. Kako težko si je bilo misliti, da teče ona vijoličasta črta daleč na robu obzorja že blizu velikanske relce, po kateri plovejo urni parniki, in ob kateri se pogovgrjajo ljudje o vsakdanjih malenkostih, med tem ko smo bili ml izpostavljeni strahovom* davno pretekle dobe in smeli samo hrepeneče gledali v daljavo I
Zaključim to pismo z zadnjim vtisom, ki mi ga je zapustil ta izredni dan, Naša profesorja, ki sta postala menda radi ran Še bolj neznosna in razburljiva, sta pričela spor o tem, kateri vrsti je prištevati naše napadalce: pte-rodaktilom ali dimorfodonom, in so vmea padale ostre besede. Umaknil sem se nekoliko stran, da se izognem temu prepuru, se spustil na panj posekanega drevesa in tam sedel pa kadil, ko se ml je približal lord John.
"Cujte, Malone," je rekel, "ali se spominjate na ta kraj, kjer je bila golaaen."
"Jako dobro."
"Najbrž Je to Žrelo nekdanjega ognjenika,
nli ni res?"
"Nedvomno," sem pritrdil.
"Ali «te opazili, kaka so tla?"
"Skalnata."
"Ampak okoli mlakuž:, kjer je rastlo bi-
čevje?"
"Tam pa so bila sinjkasta tla. Najbrž bo
to ilovica."
"Tako Je. Zrelo nekdanjega ognjenika s
sinjkasto ilovico v notranjoati."
(Dalje prlhodaJM.)
Gljeb I v snov ič I •»pensklj:
Ali je pituita človek polrtbeii?
Kličlrn I * ru»kegn nela predvojne dobe
2e prvi dan po prihodu v *«•!.» s< se mi vsiljevali z tratil struni h«ki pojavi vaAkegn ilvljtnjn, da *-m jasno vidq}, in čulil 11»-kuj. s čimer dobivam kot pismen človek svoj smisel.
Komaj sem mr namreč prljw Ijsl v vss, mm |mwU1 pozor« ti ns neobičajno vrvenje in rai-
In ie wm mislil, du učitelj po-čenja kaj ne|p|wga In nedovoljenega. Trdno sem sklenil, da »bežim ml nesreče in se ne vtikam v to zadevo, vendar mi ni bik» lako usojeno; kajti tisti hip mi je priAla nasproti razkačena »Via kmetov.	,
' Kaj naj pomeni ta krik in \is." sem vpraševal kmete.
Odgovorili no vsi hkrati, da nisem ruzločil besedicc, dokler ne stopi iz tolpe star kmet In silno ogorčen poroča:
"NI v»«č pravice na svetu! V Knjigah stoji črno na belem, da
burjenje. Bil je delavnik In sne.!JC ni ^ kmlj Salomon je žilo je. Ob takem vremenu je! napovedoval, da pride čas. ko je vattan rad doma v zaprtku, to m* v «anjah Je videl pot pa Je bilo na vasi nenadno 1 JL^ntt stolp, <»bsežen in visok, žjvahno. Kmetje so stali pmlH* "«•f»1 v «Make. Izpod stol-hišami aH pa raiburjeno tekaliI* J* »koči! zajec in glej, sem ter tja. Pred vaško pr«Mia- • "tolp «e Je v hipu seeul. Kakor Jnlno je bil cel eomenj. Kmetje j "den stolp Je stala pravica, it-so vihteli |*etl v zrak. a mkdoll**! nje pa je skočila krivica
Jih Je venomer pregovarjal in tolažil.
"Kaj neki imajo,'* sem trpi». Aal svojega votnikn.
"I, l»og «i ga vedi, kaj jih je t*iko razjarilo," Je odvrnil. "I'-] č»telj ima nekega vraga t lom slom."
Nekaj me je stisnil«
t raj-
in se kot ned<>HU»n zajček spre-hnjn po svetu, Tako Je in nič dmgaór. Konw ateta »e bliža, t - ne Jtomagn. saj )e tako ¡
rokm ano."
Tolpa okoli govornika Je glo-
Uko vidih n tla in ae v očividnam
poveAano glavo napotil proti
svoji hiš.
"Torej, ljudje, sdaj pa po pamet: kaj se je zgodilo Uko strainega," sem vprašal ponovno.
Takoj ml odgovori drugi kmet, srednjih let, poln obupa
in srda:
"8 sveta nas hočejo spraviti,
to Je vse." *
"NI mogoče I Zakaj pa?"
"EE, to pa nI vaša stvar: zakaj. Očividno Jim je tega treba."
"To je neumnost, to ao bedaste čenče," govorite vendar Že kot pametni ljudje," jih ponovno
pozovem.
"No, pa vprašajte okrajnega »Ia, tega. ki je Rrijeadll. Po-mislite, »li ni to uničenje kmetov. ako nam velevajo razkriti strehi- nn hlevih, živine ne imeti v hišah, gnoj voziti is vasi. jesti i« posebnih skled, setigatl cunje in mano staro šaro? To je naSa smrt! In še prete nam, kajti tam Je rečeno: V nasprotnem primeru nastopi vojno so-dlšče ,;, prt na« Je dvanajstero, kje naj vzamem denar, da ku-
zajcem — krivico. Ta jo je pa res potuhtal, pravi Salomon!" Seznanil sem se pri tem tudi učiteljem in še dolgo sva oeta-la ter se smejala s kmeti. Med splošnim smehom pa sem slišal tudi nekaj, kar me je prepriča-o, da nepismena tema nI premagana, ako smo dokazali o-krajnemu slu, da je bedak.
Nekdo izmed kmetov je namreč strogo in važno #rvoril:
"Bolezen prihaja od hudobnega človeka, ne pa od gnoja! i do je v Sirejski spustil kugo nad ovce? Vsi vemo: Bukani na, vojakova žena!"
"Znana stvar," ko vsi pritrdili.
"Ni treba strehe razkrivati, ampak pošteno mahniti po glavi, pa je vscAi nesreč konec!
"Seveda, hudiču je trdba pokazati kar mu gre, pa je precej vse dobro. Tu pa čvenkajo gnoju in dihati nas učijo."
RAZNO
Človeški glas
postaja zveneč. Tako vsaj trdi neki angleški profesor petja, ki ja ondan na predavanju pred glasbenim društvom oznanil dejstvo kot gotovo: barvenost (tim* ber) našega glasu ae veča, kakor davki in draginja. Cim dalje težje najdeš prave base in pristne
tedaj samo vojno sodišče, sprotni primer in smrt."
Postalo mi je jasno, da je o-krajni sel povzročil zmešnjavo z napačnim tolmačenjem kakih oblastvenih liigijenskih navodil.
"Kar mi ukažejo, to delam," Je kričal srdito. "Vi pa bodite pokojni ali pa bom vse upornice pozapisal in Uko bo nesreča le prej tu."
"Le zapisujte, kolikor hočete," sem mu odvrnil. "Kakor vidim, ste vi krivec tega razburjenja. Vi ste s svojo neumnostjo preplašili kmete."
"Nikar se ne vtikajte v uradno poslovanje. Dvajsetkrat sem jim vse rastolmačil, če pa nočejo razumeti, ni moja krivda. Tu sem opravil!" In sel je obrnil konja in se pripravljal, da bi odjezdil.
Zdaj se je vmešal tudi učitelj: "VI zahtevate nečesa, čeaar v razglasu sploh ni. Ne razumete, kaj pomeni določba o treh kubičnih metrih zraka, zato, zahtevate, da bi moral poaaditi učence tri metre drugega od drugega. To je radi dihanja rečeno, razumete."
"Nu, dovolite, da vas vpra šam, kako pa se diha s kubični mi metri? hi kdo je na vsem božjem svetu že kdaj dihal z metrom, povejte mi to vi, ki ste
izobraženi. Ce dihamo, dihamo kontraalte. Z glasbenega vidika kot poiteni ljudje, hvala bog^ iivimo v ddW kompromisov, do-
pri srcu
(«snovanju do modrega atarea ipim dvanajst čaš za čaj. Nlka-
utnaknila, da se je trudoma in s kor ti« zmorem tega. OsUne ml
■tU morski voHmi
To so mali mornarji, tli pravi mali morskj volkovi. Le poglejte jih: avoje čepice imajo potisnjene do vratu, da jim veter, ki jim piha od morja in je ves poln drobnega dežja, katerega povzročajo lomeči se valovi, ne u~ gfuši ušes s svojim strašnim ja-dikovanjem. Da ne more mraz in vlaga do njih, nosijo obleke k debele volne. Njihove mornarske bluze in* njihove zakrpane hlače so nosili že njihovi starejši očetje. Njih oblačila so bila ureza-na iz etarih očetovih oblek. Tu di njihova duša je iz istega blaga kot duša njihovega očeta: priprosta je, pogumna in potrpežljiva. Odkar so prišli na svet, vedno so imeli veliko in naivno srce. Kdo jim je dal takšnega? Po Bogu in po njihovih starih je bil to ocean. Ocean vliva mor-
r'jpm pogum s tem, da jim nu-n	~
Dober naravoslovec "Jure, zdi ae mi, da si dočigtt pozabil- na zlate ribe. Vode jim bo treba naliti." ~ "Gospa, m*, ni se zdi, da ne, agj niso še vas izpile."
Ukole:" in je nekajkrat prav krepko potegnil sapo v svoja o-gromna pljuča. "Talio diham in naj vrag vzame vaš meter, kaj ga neki rabim pri dihanju!"
Kmetom je bilo to dokazovanje jasnejše nego prizadevanje učitelja, da bi bil pravilno raz-lpfil odraslim in bradatim gla vam pravi smisel. Nepismonoet je praznovala orgije zmagoslav ja. vendar se učitelj ni vdal Dokazoval je slu, da po te odred be samo za primer nalezljive bolezni) ki bi jo moral šele ugotoviti sreski Zdravnik. Kmetje so se oddahnili, ko so po malem razumeli, da jim za sedaj ne preti nikaka nevarnost, za pri hodnost bo fca že kako.
Tudi je sel polagoma opušča svojo trmoglpo oblastnost, ven dar je še v^dno skušal nasprotovati :
"Dobro, pa naj otroci po vašem dihajo z metri, jaz bom po starem, kakor doslej." I spet je pokazal, kako krasno zna di hati. "Kako pa je z razkrivanjem streh? Ali tudi tega treba ?"
"Seveda ni treba, s^j navodi lo pravi, da 9$ naj slama v strehah prenovi ob toplem vremenu, zdaj je pa snegr
"Tudi ¿afe za čaj niso potrebne?"
"Tudi, dokler ni naleiljive bolezni; kadar pa bo, bodo pa kmetje toliko pametni, da ne bodo pili Čaja is Iste posode, kakor ga je pil bolnik. Ali ni rea, mu-žički," se obrača učitelj k tolpi.
"Ne bomo, ga, toliko pameti že Imamo," je v zboru odgovorila množica.
Tako so se pokazale vse stroge odredbe za sedaj popolnoma nepotrebne in prav nič nI bilo primerno, da je ljudstvo zašumeio o smrti praviee na zemlji. Zmeda je nasUIa zbqg tega, ker so bila higijenaka navodila preko vsake mere dolgovezna In podrobna, namegtu, da bi se ljudstvu pojasnila stvar v par besedah. Uradni zastopnik nepismenosti pa j« Airoko zajezdil v vas in na dolgo in široko razkladal, česar niti sam nI razumel. dokler nI prišlo do razkrff vanja streh in podobnih bedarij, nad katerimi je plavala stra-hovita grožnja "vojno sodttče."
"NaA posel je, dragi prijate-Ijl," je že povsem pokorno govoril mogočni noailec Jobovlh vesti. "poslušati ukaze, z* osUlo pa* se ne meniti ... Ali nima morda kdo Ačlpea tobaka, ljudje krščanski, strelno sem se namu-čil s vami."
Zažgal si je pipo, obrnil konja in odjezdil v druge kraje prepovedovat prihod krivice na semljo.
Kmetje pa ao po njegovem odhodu planili v gromovlt smeh. "Nu. kakšen ukaz pa bi tudi to bil. da mora vsa svet pomreti. ha. ha. ha." Nenadoma se jim je prejšnjs rea na gruss zazdela čudovito smeta*.
"A. Marec Mironlč pa." se tolče pokole niti neki kmetič, "U pa js takoj pri rski, s svojim
bi baritonov in polsopranov. Ali se da ta pojav raztolmačiti ? Gotovo se da. Najprej ae nam vrine misel: ker se žena bolj in bolj možati, se pa morda mo&ki po-ženčuje? Ako je stvar taka, bi bilo razloženo, zakaj posUja moški glas čist in jasen. Toda ta, razlaga ne velja, kajti ženski glas se tudi viža. Torej treba drugega pojasnila. Daleč ga ne pojdemo iskat. Samo prisluhnimo godbi sodobnega življenja, pa bo. Po ulicah in celo po ce-aUh imamo rezko spremljanje "samodrčev". Obedujemo in večerjamo ob škripanju saksofonov. V svetem domačem ognjišču se je utaboril zvočnik. Ne iz notranjega nagona, temveč iz vnanjega nam posUja glas zvočen.
Škotska pridiga
Neki AkoUki duhovnik, ki se ni mogel odvaditi dolgih pridig, je nekoč na dolgo in široko'pridigal o razliki med "velikimi" in "malimi" preroki. Ko je bil "velikim" posvetil že štirideset, "malim" pa dvajset minut, je rekel:
"Sedaj pa pridemo k mojemu ljutyjencu> o katerem posebno rad govorim. To je Malh i j a. Kaj naj storimo z Malhi jem? Kam naj ga uvrstimo? Kakštao mesto naj mu damo?"
Tu se je oglasil na svoji klopi sUr Škot in za vpil proti priini-ci:
"Dajte mu moj prostor, pre-častiti, jaz grem domovi"
ČETRTEK,
6 MARCA.
Sloan's
Liniment
Ako so vali živci
slabi ali tresoti
Ako sU sslsMI. nervosa i, »itn, i. drUlji
Ti M hitro VM^iriU, M «or«, <Jol.ro ^J sli sto .pJoino'iMwi, » ,Ub,n "
VMMiU N«
nevarnosti. Tn) dobrotnik je
to.
Glej, zakaj nosijo naši mor-nački v svojih otroških srcih ču stva pogumnih starih mož! Naslonjeni na ograjo iz kolov gledajo v daljavo. Ne vidijo le modre črte, tiste ki zaznamuje rahlo mejo morja in neba. Morje ne zabava njihove oči s svojimi finimi menjajofiimi se barvami in nebo tudi ne a svojimi o-grommimi hi čudovitimi oblaki. To, po Čemer hrepene njih v daljavo, je neka stvar, ki je gi-nljivejša kakor slikovitost voda in obltke oblakov: misel ljubezni je to. Na Barke prežijo, ki so odjadrale na lov in ki se morajo vsak čas zopet prikazati na obzorju vozeč s seboj na krovu ntrica, starejšega brata in očeta z obilico morskih rakov. Kmalu se bo Um med Oceanom in med nebom dobrega Boga pokazalo ihalo brodovje s svojimi belimi in temnosivimi jadri.
Danes je nebo Čisto in morje mirno. Toda Ocean je spreminjajoči se staršek, Id *na prevze. ti vse oblike in peti vse zvoke. Danes se meje; jutri ponoči pa bo besnel v svojo penaeto brado. Prevrača najokretnejfce barke, potarfja najspretnejfte gospodarje in njegova krivda je, če stoji v vasi pred vrati, kjer se suše velike ribiike mreže poleg košar, toliko žena, ki so pokrite s črnfimi čepicami vdov.
M H"
Toam te a* n«kaj M ia koUko SK>«Mj«i In Mj SMrtiini „ ¿7¡ po*rtlH. Nutra-Tona undi «m to kar on iséteti ulo «trupov, ki «lat» tnén aiaUM. aniiuj« «teljmte. tepaaUvj» ,plul5 Bdmrte. Ur nsprsrljs iivljenk oholo »
Nuga-Ton« te prinaaal pranovljmo »dr«»* Mite mo*, noro arMno livljsnte milijone <ten. Daj« allo in no« vam organom ia i, lute. IsbolJU spotit, pomoč* prebavi, odpr. rl oktete« In SMhurno dmSenjr, odpravi n prtntoo Ia atteAi telo a rmteSo adravo krvjo Vi IsMm dobite Nucs-Tone v vsaki lafcara Ako vsi lekarnar togm nim« v aniofi. recn naj isto nsrotl as vsa od a je« o v t* t K
mu, naj isti kupöevalca.
(Adv.)
KOLEDARČKI
Na rokah imamo še neka Koledarčkov S.NPJ. in sU nejo po 25c komad. Kdo ieli imeti enega ali več, m hitro. pošlje naročila zan Imamo le ie kakih 50 komi dov, torej hitite. Naročila j poslati upravniitvu Prosvi te, 2657 S. Lawndale Avc Chicago, 111.
USTAVITE KASBU!
Expresna Služba
v evropo
prako Hamburga na naših mošarnlk parnikih
HAMBURG	DEUTSCHLAND
ALBERT BALLIN NEW YORK
Retina tedensks odplutja. Zmernc com. Dlrkatna Mezniiks
. • zvwta s Jafoalavijo. Radna odplutja tudl na naiih snanih kablnskih psrnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND
Za navodi la vpraiajte lokalnaga agenta ali
Hamburg.American Line
177 N. Michij.n Avenue ♦ ♦ Chics"

Tiskarna S. N. P. J.
SPHEJEIU VSA
V TISKARSKO OUT SMMJOtA BELA
fi,." i /
Tlaka vabila sa veaelice in shode, vizitnice, časniki! knjiga, kolo-darja, letaka itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikam, čajksm, nem-• -	ikam, angleškem jeziku in drugih
yODOTtO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO UfJPJ„ DA TBKDVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
V» pojasnila éaJe vodstvo tiskarna. Cene
& N. P. J. PRINTERY «
2667-59 Sa. Lawaáals Avaame
CHICAGO, ILL,
* ,
TAM SI DOBE NA ZELJO TUDI VBA U8TMENA POJASNILA
it